合法博彩网站

Evropski parlament,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena听225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8.听junija听2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske dru啪be, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)(1),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU)听2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.听junija听2019 o spodbujanju pravi膷nosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredni拧kih storitev(2),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev(3),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES(4),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepo拧tenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potro拧nikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) 拧t. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepo拧tenih poslovnih praksah)(5),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.听junija听2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) 拧t.听765/2008 in (EU) 拧t. 305/2011(6),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive听2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.听decembra听2006 o storitvah na notranjem trgu(7),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 21.听septembra听2010 o dokon膷nem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(8),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 15.听junija 2017 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu(9),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom 鈥濻kladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju priporo膷ila Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za u膷inkovito prepre膷evanje nezakonitih spletnih vsebin(10) in sporo膷ila Komisije z dne 28. septembra 2017 z naslovom 鈥濨oj proti nezakonitim spletnim vsebinam 鈥� Pove膷anje odgovornosti spletnih platform鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 26. aprila 2018 z naslovom 鈥濨oj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop鈥� (), ki zadeva napa膷ne ali zavajajo膷e informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in raz拧irjane zaradi ekonomskih koristi ali namernega zavajanja javnosti ter lahko povzro膷ijo javno 拧kodo,

鈥撎�听ob upo拧tevanju memoranduma o soglasju o prodaji ponarejenega blaga prek spleta z dne 21.听junija听2016 in njegovega pregleda v sporo膷ilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 29.听novembra听2017 z naslovom 鈥濽ravnote啪en sistem uveljavljanja pravic intelektualne lastnine kot odgovor na sodobne dru啪bene izzive鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju mnenja Odbora regij (ECON-VI/048) z dne 5.听decembra听2019 z naslovom 鈥濫vropski okvir za regulativne odzive v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom鈥�,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splo拧na uredba o varstvu podatkov)(11),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive听(EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.听aprila听2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES(12),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na podro膷ju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(13),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov(14), Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju dolo膷enih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski dru啪bi(15) in Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov dr啪av 膷lanic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(16),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 10.听marca听2020 z naslovom 鈥濻trategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju bele knjige Komisije z dne 19.听februarja 2020 o umetni inteligenci in evropskem pristopu k odli膷nosti in zaupanju (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 19.听februarja听2020 z naslovom 鈥濷blikovanje digitalne prihodnosti Evrope鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju zavez, ki jih je Komisija podala v svojih politi膷nih usmeritvah za mandat 2019鈥�2024,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 拧tudije slu啪be Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom 鈥濵apping the Cost of Non-Europe, 2019-24鈥� (Opredelitev stros虒kov neukrepanja na ravni EU, 2019-2024), ki ka啪e, da bi lahko dokon膷na vzpostavitev enotnega digitalnega trga za storitve prinesla do 100 milijard EUR,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 拧tudije tematskega sektorja Evropskega parlamenta za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost 啪ivljenja z naslovom 鈥濪irektiva o e-poslovanju kot temelj notranjega trga鈥�, v kateri so poudarjene 拧tiri prednostne naloge za izbolj拧anje direktive o elektronskem poslovanju,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 拧tudij tematskega sektorja za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost 啪ivljenja, pripravljenih za delavnico 鈥濸ravila e-trgovanja, primerna za digitalno dobo鈥�, ki jo je organiziral odbor za notranji trg in varstvo potro拧nikov (IMCO),

鈥撎�听ob upo拧tevanju 拧tudije o oceni evropske dodane vrednosti, ki jo je pripravila slu啪ba Evropskega parlamenta za raziskave, z naslovom 鈥濧kt o digitalnih storitvah: ocena evropske dodane vrednosti鈥�(17),

鈥撎�听ob upo拧tevanju priro膷nika k Direktivi 98/48/ES, ki uvaja mehanizem za preglednost predpisov o storitvah informacijske dru啪be,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lenov听47 in 54 Poslovnika,

鈥撎�听ob upo拧tevanju mnenj Odbora za promet in turizem, Odbora za kulturo in izobra啪evanje, Odbora za pravne zadeve in Odbora za dr啪avljanske svobo拧膷ine, pravosodje in notranje zadeve,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Odbora za notranji trg in varstvo potro拧nikov (A9-0181/2020),

A.听听ker e-trgovanje vpliva na vsakdanje 啪ivljenje ljudi, podjetij in potro拧nikov v Uniji in 膷e se izvaja v po拧tenih in reguliranih enakih konkuren膷nih pogojih, lahko pozitivno prispeva k sprostitvi potenciala enotnega digitalnega trga, okrepi zaupanje potro拧nikov ter novim udele啪encem, med drugim tudi mikro-, malim in srednjim podjetjem, omogo膷i nove tr啪ne prilo啪nosti za trajnostno rast in delovna mesta;

B.听听ker je Direktiva听2000/31/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o elektronskem poslovanju) eden najuspe拧nej拧ih zakonodajnih dokumentov Unije in je izoblikovala enotni digitalni trg, kot ga poznamo danes; ker je bila direktiva o elektronskem poslovanju sprejeta pred 20 leti, zato bi bilo treba v sve啪nju akta o digitalnih storitvah upo拧tevati mnogotere spremembe in 拧iritev e-trgovanja v vseh njegovih oblikah s 拧tevilnimi razli膷nimi novimi storitvami, izdelki, ponudniki, izzivi in razli膷no pano啪no zakonodajo; ker je Sodi拧膷e Evropske unije od sprejetja direktive o elektronskem poslovanju izdalo ve膷 sodb v zvezi s to direktivo;

C.听听ker imajo dr啪ave 膷lanice trenutno razdrobljen pristop k boju proti nezakonitim spletnim vsebinam; ker lahko zato za ponudnike storitev veljajo zelo raznolike pravne zahteve, ki se razlikujejo po vsebini in podro膷ju uporabe; ker se zdi, da ni izvr拧evanja in sodelovanja med dr啪avami 膷lanicami, tudi obstoje膷i pravni okvir postavlja veliko izzivov;

D.听听ker morajo digitalne storitve dosledno spo拧tovati pravila v zvezi s temeljnimi pravicami, zlasti zasebnost, varstvo osebnih podatkov, nediskriminacijo ter svobodo izra啪anja in obve拧膷anja, kot tudi pluralnost medijev, kulturno raznolikost in pravice otrok, kot je dolo膷eno v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina);

E.听听ker se je Komisija v svojem sporo膷ilu z naslovom 鈥濷blikovanje digitalne prihodnosti Evrope鈥� zavezala, da bo kot del akta o digitalnih storitvah sprejela nova in revidirana pravila za spletne platforme in ponudnike informacijskih storitev, okrepila nadzor nad vsebinsko politiko platform v Uniji in preu膷ila predhodna pravila;

F.听听ker nas pandemija COVID-19 postavlja pred nove dru啪bene in gospodarske izzive, ki mo膷no vplivajo na dr啪avljane in gospodarstvo; ker sta se obenem ravno zaradi pandemije COVID-19 pokazala odpornost sektorja e-trgovanja in njegov potencial za ponovni zagon evropskega gospodarstva; ker je pandemija razkrila tudi pomanjkljivosti sedanjega regulativnega okvira, zlasti v zvezi s pravnim redom na podro膷ju varstva potro拧nikov; ker to zahteva bolj enoten in usklajen pristop k ukrepanju na ravni Unije, da bi odpravili ugotovljene te啪ave in prepre膷ili, da bi se v prihodnosti spet pojavile;

G.听听ker se je v pandemiji COVID-19 pokazalo tudi, kako ranljivi so potro拧niki EU za zavajajo膷e trgovinske prakse nepo拧tenih trgovcev, ki na spletu prodajajo nezakonite izdelke, ki niso skladni z varnostnimi predpisi Unije, in dolo膷ajo druge nepo拧tene pogoje za potro拧nike; ker se je hkrati zaradi pandemije COVID-19 pokazalo zlasti, da morajo platforme in spletne posredni拧ke storitve okrepiti svoja prizadevanja, da bi zaznale in odstranile la啪ne trditve ter se dosledno in usklajeno borile proti zavajajo膷im praksam sleparskih trgovcev, zlasti tistih, ki prek spleta prodajajo la啪no medicinsko opremo ali nevarne izdelke; ker je Komisija pozdravila pristop platform, potem ko jim je 23.听marca听2020 poslala dopise; ker je zaradi tega treba pri boju proti tem zavajajo膷im praksam in pri varstvu potro拧nikov na ravni Unije ukrepati bolj enotno in usklajeno;

H.听听ker bi bilo treba v aktu o digitalnih storitvah zagotoviti celovito varstvo pravic potro拧nikov in uporabnikov v Uniji, zato bi moralo njegovo ozemeljsko podro膷je uporabe zajemati dejavnosti ponudnikov storitev informacijske dru啪be s sede啪em v tretjih dr啪avah, 膷e so njihove storitve, ki spadajo na podro膷je uporabe akta o digitalnih storitvah, namenjene potro拧nikom ali uporabnikom v Uniji;

I.听听ker bi bilo treba v aktu o digitalnih storitvah pojasniti naravo digitalnih storitev, ki spadajo na njegovo podro膷je uporabe, obenem pa ohraniti horizontalno naravo direktive o elektronskem poslovanju, ki se ne uporablja le za spletne platforme, temve膷 za vse ponudnike storitev informacijske dru啪be, kot je opredeljeno v pravu Unije;

J.听听ker akt o digitalnih storitvah ne bi smel posegati v Uredbo (EU) 2016/679 (v nadaljnjem besedilu: splo拧na uredba o varstvu podatkov), ki dolo膷a pravni okvir za varstvo osebnih podatkov, Direktivo (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, Direktivo 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov dr啪av 膷lanic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev in Direktivo 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na podro膷ju elektronskih komunikacij;

K.听听ker akt o digitalnih storitvah ne bi smel vplivati na Direktivo 2005/29/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161, direktivi (EU) 2019/770 in (EU) 2019/771 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev ter pogodb za prodajo blaga in Uredbo (EU) 2019/1150 o spodbujanju pravi膷nosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredni拧kih storitev;

L.听听ker akt o digitalnih storitvah ne bi smel vplivati na okvir iz Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu;

M.听听ker so bile nekatere vrste nezakonitih vsebin, ki so glavni razlog za zaskrbljenost, 啪e opredeljene v nacionalnem pravu in pravu Unije, tako kot recimo nezakoniti sovra啪ni govor, in jih v aktu o digitalnih storitvah ne bi bilo treba na novo opredeliti;

N.听听ker bosta ve膷ja preglednost in pomo膷 dr啪avljanom pri izbolj拧anju medijske in digitalne pismenosti v zvezi z raz拧irjanjem 拧kodljivih vsebin, sovra啪nega govora in dezinformacij, pa tudi pri razvoju kriti膷nega razmi拧ljanja ter krepitvi neodvisnega strokovnega novinarstva in kakovostnih medijev pripomogla k spodbujanju raznolikih in kakovostnih vsebin;

O.听听ker je zbirka podatkov WHOIS javno dostopna zbirka podatkov, ki se je izkazala kot koristno orodje za iskanje lastnika dolo膷ene domene na internetu kot tudi podatkov in kontaktnih oseb za vsako domeno;

P.听听ker bi moral namen akta o digitalnih storitvah prek spodbujanja preglednosti in jasnej拧ih pravil o obveznosti obve拧膷anja zagotoviti pravno varnost in jasnost, tudi na trgu kratkoro膷nega najema in mobilnih storitev;

Q.听听ker bo dogovor Komisije z nekaterimi platformami v sektorju kratkoro膷nega najema o deljenju podatkov, ki je bil dose啪en marca 2020, lokalnim organom pomagal bolje razumeti, kako se razvija sodelovalno gospodarstvo, ter omogo膷il zanesljivo in stalno izmenjavanje podatkov ter sprejemanje politi膷nih odlo膷itev na podlagi dejstev in dokazov; ker so potrebni nadaljnji ukrepi za vzpostavitev celovitej拧ega okvira za izmenjavo podatkov za spletne platforme za kratkoro膷ni najem;

R.听听ker je imela pandemija COVID-19 resne posledice za turisti膷ni sektor Unije in je pokazala, da je treba 拧e naprej podpirati sodelovanje glede zelenih prometnih koridorjev, da se zagotovi nemoteno delovanje oskrbovalnih verig v Uniji ter prevoz blaga v prometnem omre啪ju Unije;

S.听听ker sta stalen razvoj in nara拧膷ajo膷a uporaba spletnih platform za vrsto dejavnosti, vklju膷no s komercialnimi dejavnostmi, prevozom, turizmom ter izmenjavo blaga in storitev, spremenila na膷in, kako uporabniki in podjetja komunicirajo s ponudniki vsebin, trgovci in drugimi posamezniki, ki ponujajo blago in storitve; ker enotni digitalni trg ne more uspeti brez zaupanja uporabnikov v spletne platforme, ki spo拧tujejo vso ustrezno zakonodajo in njihove zakonite interese; ker bi moral morebitni prihodnji regulativni okvir obravnavati tudi vsiljive poslovne modele, v拧tev拧i vplivanje na vedenje in diskriminatorne prakse, ki zelo negativno vplivajo na delovanje enotnega trga in temeljne pravice uporabnikov;

T.听听ker bi si morale dr啪ave 膷lanice prizadevati za izbolj拧anje dostopa do svojih pravosodnih sistemov ter sistemov prepre膷evanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in poskrbeti, da bodo u膷inkovitej拧i pri ugotavljanju nezakonitosti spletnih vsebin in re拧evanju sporov glede odstranjevanja vsebin s spleta ali onemogo膷anja dostopa do njih;

U.听听ker bi moralo biti ponudnikom storitev informacijske dru啪be omogo膷eno enostavno izvajanje zahtev akta o digitalnih storitvah v praksi; ker lahko spletni posredniki 拧ifrirajo svoje vsebine ali kako druga膷e prepre膷ijo dostop do njih tretjim osebam, tudi posrednikom gostovanj, ki gostijo te vsebine;

V.听听ker je u膷inkovit na膷in za zmanj拧anje nezakonitih dejavnosti, da omogo膷imo razcvet novih inovativnih poslovnih modelov in okrepimo enotni digitalni trg z odpravo neupravi膷enih ovir za prost pretok digitalnih vsebin; ker ovire, ki ustvarjajo nacionalne razdrobljene trge, prispevajo k povpra拧evanju po nezakonitih vsebinah;

W.听听ker bi morale digitalne storitve potro拧nikom zagotavljati neposredna in u膷inkovita sredstva za uporabniku prijazno, lahko prepoznavno in dostopno komunikacijo, kot so elektronski naslovi, elektronski kontaktni obrazci, avtomatski programi za klepet, takoj拧nje sporo膷anje ali povratni klic po telefonu, potro拧nikom pa bi morale dati na voljo tudi jasne, razumljive in, kjer je to mogo膷e, enotne informacije v zvezi s temi komunikacijskimi sredstvi, ter omogo膷iti, da so zahteve potro拧nikov razporejene med razli膷nimi podpornimi digitalnimi storitvami ponudnika digitalnih storitev;

X.听听ker bi moral akt o digitalnih storitvah potro拧nikom zagotoviti pravico do obve拧膷enosti, 膷e dolo膷eno storitev omogo膷a umetna inteligenca oziroma 膷e ta storitev uporablja avtomatizirana orodja za sprejemanje odlo膷itev, za strojno u膷enje ali za prepoznavanje vsebin; ker bi moral akt o digitalnih storitvah omogo膷ati mo啪nost neuporabe oziroma omejitve ali prilagoditve uporabe katere koli avtomatizirane funkcije za osebno prilagoditev, zlasti v zvezi z razvr拧膷anjem, 拧e natan膷neje povedano, omogo膷iti bi moral vpogled v vsebino v neurejenem vrstnem redu, s tem pa uporabnikom omogo膷iti ve膷ji nadzor nad na膷inom razvr拧膷anja vsebin;

Y.听听ker je varstvo osebnih podatkov, za katere se uporabljajo avtomatizirani postopki odlo膷anja, 啪e obravnavano, med drugim v splo拧ni uredbi o varstvu podatkov, zato v aktu o digitalnih storitvah ne bi bilo treba ponavljati ali spreminjati teh ukrepov;

Z.听听ker bi morala Komisija zagotoviti, da je v aktu o digitalnih storitvah ohranjen pristop k umetni inteligenci, ki je osredoto膷en na 膷loveka, v skladu z obstoje膷imi pravili o prostem pretoku storitev, ki jih omogo膷a umetna inteligenca, ob hkratnem spo拧tovanju temeljnih vrednot in pravic, kot so zapisane v Pogodbah;

AA.听听ker bi morali imeti nacionalni nadzorni organi, kadar pravo Unije to dovoljuje, dostop do dokumentacije za programsko opremo in do podatkovnih nizov algoritmov, ki jih organi pregledujejo;

AB.听听ker gre koncepta preglednosti in razlo啪ljivosti algoritmov razumeti v smislu, da je treba informacije uporabniku predstaviti jedrnato, pregledno, razumljivo in v zlahka dostopni obliki ter jasno in preprosto ubesedeno;

AC.听听ker je treba dolo膷iti ukrepe za zagotovitev u膷inkovitega izvr拧evanja in nadzora; ker bi bilo treba zagotoviti spo拧tovanje dolo膷b z u膷inkovitimi, sorazmernimi in odvra膷ilnimi kaznimi, vklju膷no z nalaganjem sorazmernih glob;

AD.听听ker bi bilo treba v aktu o digitalnih storitvah najti ravnovesje med pravicami vseh uporabnikov in zagotoviti, da njegovi ukrepi niso oblikovani tako, da bi dajali prednost enemu legitimnemu interesu pred drugim, ter prepre膷iti uporabo teh ukrepov kot orodja za napadanje v sporih med podjetji ali sektorji;

AE.听听ker bi se moral predhodni mehanizem notranjega trga uporabljati, kadar samo konkuren膷no pravo ne zadostuje za ustrezno obravnavo ugotovljenih primerov, kjer trg ne deluje;

AF.听听ker bi morali zakonodajni ukrepi, predlagani v aktu o digitalnih storitvah, temeljiti na dokazih; ker bi morala Komisija izvesti temeljito oceno u膷inka na podlagi ustreznih podatkov, statisti膷nih podatkov, analiz in 拧tudij o razli膷nih razpolo啪ljivih mo啪nostih; ker bi bilo treba v tej oceni u膷inka oceniti in analizirati tudi nevarne izdelke, ki se prodajajo na spletnih tr啪nicah; ker bi bilo treba v oceni u膷inka upo拧tevati tudi izku拧nje, pridobljene v zvezi s pandemijo COVID-19, ter resolucije Evropskega parlamenta; ker bi morale akt o digitalnih storitvah spremljati smernice za izvedbo;

Splo拧na na膷ela

1.听听pozdravlja zavezo Komisije, da bo podala predlog za sve啪enj akta o digitalnih storitvah, ki naj bi zajemal predlog o spremembi direktive o elektronskem poslovanju in predlog o predhodnih pravilih za velike platforme z vlogo vratarja na podlagi 膷lena听225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); poziva Komisijo, naj ta sve啪enj predlo啪i na podlagi 膷lena 53(1) in 膷lenov 62 in 114 PDEU, ob upo拧tevanju priporo膷il iz priloge k tej resoluciji, in sicer na podlagi temeljite ocene u膷inka, ki bi morala vklju膷evati informacije o finan膷nih posledicah predlogov in temeljiti na ustreznih podatkih, statisti膷nih podatkih in analizah;

2.听听priznava pomen pravnega okvira, dolo膷enega v direktivi o elektronskem poslovanju, za razvoj spletnih storitev v Uniji in meni, da so na膷ela zakonodajalcev v poznih 90. letih prej拧njega stoletja pri sprejemanju pravil za ponudnike storitev informacijske dru啪be 拧e vedno aktualna in bi jih bilo treba uporabiti pri pripravi morebitnih prihodnjih predlogov; poudarja, da je pravna varnost, ki jo je prinesla direktiva o elektronskem poslovanju, malim in srednjim podjetjem omogo膷ila 拧iritev poslovanja ter la啪je 膷ezmejne dejavnosti;

3.听听meni, da morajo vsi ponudniki digitalnih storitev s sede啪em zunaj Unije pri storitvah, ki so namenjene Uniji, spo拧tovati pravila iz akta o digitalnih storitvah, da se zagotovijo enaki konkuren膷ni pogoji za ponudnike digitalnih storitev iz Evrope in tretjih dr啪av; poziva Komisijo, naj poleg tega oceni, ali obstaja tveganje povra膷ilnih ukrepov tretjih dr啪av, obenem pa naj izbolj拧uje ozave拧膷enost o tem, kako pravo Unije velja tudi za ponudnike storitev iz tretjih dr啪av, ki ponujajo storitve na trgu Unije;

4.听听poudarja, da je imela pri razvoju enotnega digitalnega trga osrednjo vlogo klavzula o notranjem trgu, ki dolo膷a nadzor mati膷ne dr啪ave in obveznost dr啪av 膷lanic, da zagotovijo prost pretok storitev informacijske dru啪be; poudarja, da je treba odpraviti preostale neupravi膷ene in nesorazmerne ovire za zagotavljanje digitalnih storitev, kot so zapleteni upravni postopki, drago re拧evanje 膷ezmejnih sporov ter dostop do informacij o ustreznih regulativnih zahtevah, tudi o obdav膷itvi, ter zagotoviti, da ne nastajajo nove neupravi膷ene in nesorazmerne ovire;

5.听听ugotavlja, da lahko dr啪ave 膷lanice v skladu s pravili Unije o prostem pretoku storitev sprejmejo ukrepe za za拧膷ito legitimnih ciljev javnega interesa, kot so varovanje javnega reda, javno zdravje, javna varnost, varstvo potro拧nikov, boj proti pomanjkanju najemnih stanovanj ter prepre膷evanje dav膷nih utaj in izogibanja davkom, 膷e so ti ukrepi skladni z na膷eloma nediskriminacije in sorazmernosti;

6.听听meni, da bi bilo treba ohraniti glavna na膷ela direktive o elektronskem poslovanju, kot so dolo膷ba o notranjem trgu, svoboda ustanavljanja, svoboda zagotavljanja storitev in prepoved uvedbe splo拧ne obveznosti nadzora; poudarja, da bi bilo treba v prihodnji regulativni okvir kot vodilna na膷ela vklju膷iti tudi na膷elo 鈥瀔ar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu鈥� ter na膷eli varstva potro拧nikov in varnosti uporabnikov;

7.听听poudarja, kako pomembne so platforme sodelovalnega gospodarstva v prometnem in turisti膷nem sektorju, kjer storitve zagotavljajo tako posamezniki kot poklicni ponudniki; poziva Komisijo, naj po posvetovanju z vsemi ustreznimi dele啪niki za膷ne celovitej拧o izmenjavo neosebnih podatkov in vzpostavi usklajevalni okvir med platformami in nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pri 膷emer naj bi izmenjali zlasti dobre prakse in vzpostavili sklop obveznosti obve拧膷anja v skladu s strategijo EU za podatke;

8.听听ugotavlja, da je ureditev varstva podatkov od sprejetja direktive o elektronskem poslovanju bistveno napredovala, in poudarja, da je zaradi hitrega razvoja digitalnih storitev za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti potreben trden zakonodajni okvir, primeren tudi za prihodnost; s tem v zvezi poudarja, da morajo ponudniki digitalnih storitev izpolnjevati zahteve prava Unije o varstvu podatkov, predvsem splo拧ne uredbe o varstvu podatkov in Direktive 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), ki sta trenutno v postopku pregleda, s 拧irokim okvirom temeljnih pravic, tudi svobodo izra啪anja, dostojanstvom in nediskriminacijo, ter pravico do u膷inkovitega pravnega sredstva ter zagotavljanjem varnosti in za拧膷ite svojih sistemov in storitev;

9.听听meni, da bi moral akt o digitalnih storitvah zagotoviti zaupanje potro拧nikov in jasno dolo膷iti, da je treba spo拧tovati zahteve potro拧ni拧kega prava in varnosti proizvodov, da se zagotovi pravna varnost; poudarja, da bi bilo treba v aktu o digitalnih storitvah posebno pozornost nameniti uporabnikom invalidom in jim zagotoviti dostop do storitev informacijske dru啪be; poziva Komisijo, naj ponudnike storitev spodbuja k razvoju tehni膷nih orodij, ki bi invalidom omogo膷ala ustrezen dostop in uporabo storitev informacijske dru啪be in izkori拧膷anje njihovih prednosti;

10.听听poudarja, da je pomembno ohraniti horizontalni pristop direktive o elektronskem poslovanju; poudarja, da enoten pristop ni primeren za obravnavanje vseh novih izzivov v dana拧njem digitalnem okolju in da je zaradi raznolikosti akterjev in storitev, ki se ponujajo na spletu, potreben prilagojen regulativni pristop; priporo膷a, da se dejavnosti lo膷ujejo na gospodarske in negospodarske ter da se namesto osredoto膷anja na vrsto platforme lo膷uje med razli膷nimi vrstami digitalnih storitev, ki jih gostijo platforme; v zvezi s tem meni, da bi moral biti cilj vseh prihodnjih zakonodajnih predlogov zagotoviti, da bodo nove obveznosti Unije za ponudnike storitev informacijske dru啪be sorazmerne in jasne;

11.听听opozarja, da so opredelitve pojmov in pravila iz direktive o elektronskem poslovanju uporabljeni v velikem 拧tevilu zakonodajnih in upravnih odlo膷b ter pogodbenih razmerij, zato bo imelo vsakr拧no spreminjanje pomembne posledice;

12.听听poudarja, da sta predvidljiv, jasen in celovit okvir na ravni EU, ki bo primeren tudi za prihodnost, in po拧tena konkurenca klju膷na za spodbujanje rasti vseh evropskih podjetij, tudi malih platform, malih in srednjih podjetij, med drugim mikropodjetij, podjetnikov in zagonskih podjetij, pove膷anje 膷ezmejnega zagotavljanja storitev informacijske dru啪be, odpravo razdrobljenosti trga ter zagotavljanje enakih konkuren膷nih pogojev za evropska podjetja, ki jim bodo omogo膷ili, da v celoti izkoristijo prednosti trga digitalnih storitev in da postanejo konkuren膷ni na svetovnem prizori拧膷u;

13.听听poudarja, da bi bilo treba prihodnji instrument notranjega trga o predhodnih pravilih o sistemskih platformah in napovedano novo orodje za konkurenco, katerega namen je odpraviti vrzeli v konkuren膷nem pravu, ohraniti kot lo膷ena pravna instrumenta;

14.听听poudarja, da je bila direktiva o elektronskem poslovanju pripravljena na tehnolo拧ko nevtralen na膷in, da ne bi postala zastarela zaradi tehnolo拧kega razvoja, ki je posledica hitrega razvoja inovacij v sektorju informacijske tehnologije, ter poudarja, da bi moral biti akt o digitalnih storitvah 拧e naprej primeren za prihodnost in uporaben tudi za nove tehnologije, ki bodo vplivale na enotni digitalni trg; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse revizije 拧e naprej tehnolo拧ko nevtralne, da bi zagotovili trajne koristi za podjetja in potro拧nike;

15.听听meni, da je treba za gospodarstvo spletnih platform in nespletno gospodarstvo zagotoviti enake konkuren膷ne pogoje na notranjem trgu, ki bodo temeljili na istih pravicah in obveznostih za vse dele啪nike, tako potro拧nike kot podjetja; meni, da akt o digitalnih storitvah ne bi smel obravnavati vpra拧anja delavcev na spletnih platformah; zato meni, da bi bilo treba socialno za拧膷ito in socialne pravice delavcev, tudi delavcev na platformah ali v sodelovalnem gospodarstvu, ustrezno obravnavati v lo膷enem instrumentu, da bi zagotovili ustrezen in celovit odziv na izzive dana拧njega digitalnega gospodarstva;

16.听听meni, da bi moral akt o digitalnih storitvah temeljiti na skupnih vrednotah Unije, ki varujejo pravice dr啪avljanov, ter spodbujati ustvarjanje bogatega in raznolikega spletnega ekosistema s 拧irokim naborom spletnih storitev, konkuren膷nim digitalnim okoljem, preglednostjo in pravno varnostjo, da bi se sprostil polni potencial enotnega digitalnega trga;

17.听听meni, da je akt o digitalnih storitvah prilo啪nost, da Unija oblikuje digitalno gospodarstvo 鈥� ne samo na ravni Unije, temve膷 tudi s postavitvijo standardov za preostali svet;

Temeljne pravice in svobo拧膷ine

18.听听ugotavlja, da imajo ponudniki storitev informacijske dru啪be, zlasti spletne platforme, med katerimi so tudi dru啪bena omre啪ja, obse啪ne zmo啪nosti za doseganje 拧ir拧ega ob膷instva in vplivanje nanj, na njihovo vedenje, mnenja in prakse, tudi ranljivih skupin, kot so mladoletniki, in bi zato morali spo拧tovati pravo Unije na podro膷ju za拧膷ite uporabnikov, njihovih podatkov in dru啪be na splo拧no;

19.听听opozarja, da se je zaradi nedavnih 拧kandalov v zvezi z nabiranjem in prodajo podatkov, kot je 拧kandal okrog podjetja Cambridge Analytica, v zvezi z la啪nimi novicami, dezinformacijami, manipuliranjem z volivci ter zaradi 拧tevilnih drugih oblik povzro膷anja 拧kode na spletu (od sovra啪nega govora do raz拧irjanja terorizma) pokazalo, da je treba zagotoviti bolj拧e izvr拧evanje in tesnej拧e sodelovanje med dr啪avami 膷lanicami, da bi razumeli prednosti in pomanjkljivosti obstoje膷ih pravil ter okrepili za拧膷ito temeljnih pravic na spletu;

20.听听v zvezi s tem opozarja, da so nekateri vzpostavljeni samoregulativni in koregulativni re啪imi, kot je kodeks ravnanja Unije v zvezi z dezinformacijami, pomagali strukturirati dialog s platformami in regulatorji; predlaga, da spletne platforme uvedejo u膷inkovite in ustrezne za拧膷itne ukrepe, zlasti da bi se zagotovilo njihovo skrbno, sorazmerno in nediskriminatorno delovanje ter prepre膷ilo, da bi bila nehote odstranjena vsebina, ki ni nezakonita; tak拧ni ukrepi ne bi smeli privesti do obveznega filtriranja pri nalaganju vsebin, ki ni v skladu s prepovedjo splo拧ne obveznosti nadzora; predlaga, naj se ukrepi za boj proti 拧kodljivim vsebinam, sovra啪nemu govoru in dezinformacijam redno ocenjujejo in nadalje razvijajo;

21.听听ponovno poudarja, da je pomembno zagotoviti svobodo izra啪anja, obve拧膷anja in mnenja ter imeti svobodno in raznoliko okolje tiska in medijev, tudi z vidika za拧膷ite neodvisnega novinarstva; vztraja pri za拧膷iti in spodbujanju svobode izra啪anja in pri pomembnosti raznolikosti mnenj, informacij, tiska, medijev ter umetni拧kega in kulturnega izra啪anja;

22.听听poudarja, da bi moral akt o digitalnih storitvah okrepiti svobo拧膷ine notranjega trga ter zagotoviti temeljne pravice in na膷ela iz Listine; poudarja, da bi bilo treba temeljne pravice potro拧nikov in uporabnikov, med njimi tudi mladoletnikov, za拧膷ititi pred 拧kodljivimi spletnimi poslovnimi modeli, vklju膷no z modeli, ki izvajajo digitalno ogla拧evanje, ter pred vedenjsko manipulacijo in diskriminatornimi praksami;

23.听听poudarja, da se mora okrepiti vloga uporabnikov pri uveljavljanju njihovih temeljnih pravic na spletu; ponavlja, da morajo ponudniki digitalnih storitev spo拧tovati in omogo膷ati pravico svojih uporabnikov do prenosljivosti podatkov, ki je dolo膷ena v pravu Unije;

24.听听poudarja, da biometri膷ni podatki veljajo za specifi膷no kategorijo osebnih podatkov in da za njihovo obdelavo veljajo posebna pravila; ugotavlja, da se biometri膷ni podatki lahko in tudi se 膷edalje ve膷krat uporabljajo za identifikacijo in avtentikacijo posameznikov, kar ne glede na morebitne prednosti bistveno ogro啪a in resno posega v pravico do zasebnosti in varstva podatkov, zlasti 膷e se izvaja brez privolitve posameznika, na katerega se nana拧ajo osebni podatki, poleg tega pa omogo膷a identitetne goljufije; poziva, naj akt o digitalnih storitvah zagotovi, da lahko ponudniki digitalnih storitev biometri膷ne podatke shranjujejo samo na dani napravi, razen 膷e je centralizirano shranjevanje dovoljeno po zakonu, da je treba uporabnikom digitalnih storitev vedno ponuditi tudi drugo alternativo namesto privzete uporabe biometri膷nih podatkov za delovanje storitve in da morajo biti stranke nedvoumno obve拧膷ene o tveganjih uporabe biometri膷nih podatkov;

25.听听poudarja, da javni organi v skladu z duhom sodne prakse glede metapodatkov o komunikacijah pridobijo dostop do podatkov o uporabnikovih naro膷enih vsebinah in do njegovih metapodatkov samo za namen preiskovanja osumljencev hudih kaznivih dejanj in s predhodno sodno odobritvijo; vendar je prepri膷an, da ponudniki digitalnih storitev ne smejo hraniti podatkov za namen prepre膷evanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, razen 膷e neodvisen pristojni javni organ v skladu z zakonodajo Unije izrecno naro膷i namensko hranjenje podatkov posameznega uporabnika;

26.听听poudarja, da je treba podatke u膷inkovito 拧ifrirati od konca do konca, saj je to bistvenega pomena za zaupanje v internet in njegovo varnost ter dejansko prepre膷uje nedovoljeno poseganje tretjih strani;

Preglednost in varstvo potro拧nikov

27.听听ugotavlja, da se je v pandemiji COVID-19 pokazalo, kako pomemben in odporen je sektor e-trgovanja ter kak拧en potencial ima za spodbujanje ponovnega zagona evropskega gospodarstva, obenem pa se je pokazalo tudi, kako ranljivi so potro拧niki EU za zavajajo膷e trgovinske prakse nepo拧tenih trgovcev, ki na spletu prodajajo ponarejene, nezakonite ali nevarne izdelke oziroma nudijo storitve, ki niso skladne z varnostnimi predpisi Unije, zlorabljajo razmere z neupravi膷enim zvi拧evanjem cen ali dolo膷ajo druge nepo拧tene pogoje za potro拧nike; poudarja, da je nujno treba okrepiti izvr拧evanje pravil Unije in izbolj拧ati varstvo potro拧nikov;

28.听听poudarja, da je ta te啪ava 拧e ve膷ja zaradi te啪av pri ugotavljanju identitete goljufivih poslovnih uporabnikov, zaradi 膷esar potro拧niki te啪ko zahtevajo nadomestilo za nastalo 拧kodo in izgubo;

29.听听meni, da bi bilo treba sedanje zahteve glede preglednosti in informacij, dolo膷ene v direktivi o elektronskem poslovanju za ponudnike storitev informacijske dru啪be in njihove poslovne stranke, ter minimalne zahteve glede informacij o komercialnih sporo膷ilih okrepiti vzporedno z ukrepi za pove膷anje skladnosti z obstoje膷imi pravili, ne da bi obenem 拧kodili konkuren膷nosti malih in srednjih podjetij;

30.听听poziva Komisijo, naj okrepi zahteve po informacijah iz 膷lena 5 direktive o elektronskem poslovanju in od ponudnikov storitev gostovanja zahteva, da informacije in identiteto poslovnih uporabnikov, s katerimi imajo neposreden poslovni odnos, primerjajo z identifikacijskimi podatki v ustreznih obstoje膷ih in razpolo啪ljivih zbirkah podatkov Unije v skladu z zakonodajo o podatkovnih protokolih; ponudniki storitev gostovanja bi morali od svojih poslovnih uporabnikov zahtevati, naj zagotovijo to膷ne, popolne in posodobljene informacije, ter bi morali imeti pravico in obveznost, da zavrnejo ali prenehajo zagotavljati svoje storitve, 膷e so informacije o identiteti njihovih poslovnih uporabnikov napa膷ne ali zavajajo膷e; poslovni uporabniki bi morali biti odgovorni za to, da ponudnika storitev obvestijo o morebitni spremembi svoje poslovne dejavnosti (na primer o prenehanju poslovne dejavnosti);

31.听听poziva Komisijo, naj vklju膷i izvr拧ljive obveznosti za ponudnike storitev informacijske dru啪be, da bi pove膷ali preglednost, obve拧膷enost in odgovornost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi za izvr拧evanje usmerjeni tako, da se bodo upo拧tevale razli膷ne storitve ter da ne bo neizogibno prihajalo do kr拧itev zasebnosti in pravnega postopka; meni, da bi bilo treba izpolnjevanje teh obveznosti, ki bi morale biti sorazmerne, zagotoviti z ustreznimi, u膷inkovitimi, sorazmernimi in odvra膷ilnimi kaznimi;

32.听听poudarja, da bi bilo treba okrepiti obstoje膷e obveznosti glede preglednosti komercialnih sporo膷il in digitalnega ogla拧evanja, dolo膷ene v direktivi o elektronskem poslovanju in direktivi听o nepo拧tenih poslovnih praksah; opozarja, da bi bilo treba pere膷a vpra拧anja na podro膷ju varstva potro拧nikov v zvezi s profiliranjem, ciljanjem in prirejanjem cen posameznim uporabnikom med drugim re拧iti z jasnimi obveznostmi glede preglednosti ter zahtevami glede informacij;

33.听听poudarja, da so spletni potro拧niki v neuravnote啪enem polo啪aju glede na ponudnike storitev in trgovce, ki svoje storitve podpirajo z ogla拧evalskimi prihodki ter oglasi, ki se neposredno osredoto膷ajo na posamezne potro拧nike, in to na podlagi informacij, zbranih z mehanizmi velepodatkov in umetne inteligence; je seznanjen z morebitnimi negativnimi u膷inki personaliziranega ogla拧evanja, zlasti mikrociljanja in vedenjskega ogla拧evanja; zato poziva Komisijo, naj uvede dodatna pravila o ciljnem ogla拧evanju in mikrociljanju na podlagi zbiranja osebnih podatkov ter razmisli o stro啪ji ureditvi mikrociljanega in vedenjskega ogla拧evanja v korist manj vsiljivih oblik ogla拧evanja, ki ne zahtevajo obse啪nega sledenja interakciji uporabnikov z vsebinami; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi zakonodajnih ukrepov za ve膷jo preglednost spletnega ogla拧evanja;

34.听听poudarja, kako pomembno je z vidika razvoja digitalnih storitev, da so dr啪ave 膷lanice obvezane zagotoviti, da njihov pravni sistem omogo膷a sklepanje pogodb z elektronskimi sredstvi, hkrati pa zagotoviti visoko raven varstva potro拧nikov; poziva Komisijo, naj pregleda obstoje膷e zahteve glede pogodb, sklenjenih z elektronskimi sredstvi, med drugim glede obvestil dr啪av 膷lanic, ter jih po potrebi posodobi; v zvezi s tem jemlje na znanje porast 鈥瀙ametnih pogodb鈥�, kot so pogodbe, ki temeljijo na tehnologijah razpr拧ene evidence, in poziva Komisijo, naj oceni razvoj in uporabo tehnologij razpr拧ene evidence, v拧tev拧i pametne pogodbe, recimo zadevajo膷 veljavnost in izvr拧evanje pametnih pogodb v 膷ezmejnih primerih, naj zagotovi smernice za zagotovitev pravne varnosti za podjetja in potro拧nike ter naj sprejme zakonodajne pobude le, 膷e se po tej oceni ugotovijo konkretne vrzeli;

35.听听poziva Komisijo, naj uvede minimalne standarde za pogodbene pogoje in splo拧ne pogoje, zlasti v zvezi s preglednostjo, dostopnostjo, pravi膷nostjo in nediskriminatornimi ukrepi, naj nadaljuje s pregledovanjem uporabe vnaprej oblikovanih standardnih klavzul v pogodbenih pogojih, o katerih se stranki nista dogovorili posami膷no in vnaprej, v拧tev拧i licen膷ne pogodbe s kon膷nim uporabnikom, ter poi拧膷e na膷ine, kako jih narediti pravi膷nej拧e in zagotoviti skladnost s pravom Unije, da bi omogo膷ili la啪je sodelovanje potro拧nikov, med drugim tudi z mo啪nostjo izbire klavzul, da bi omogo膷ili bolj informirane privolitve;

36.听听poudarja, da je treba izbolj拧ati u膷inkovitost elektronskih interakcij med podjetji in potro拧niki glede na razvoj tehnologij virtualne identifikacije; meni, da bi morala Komisija za zagotovitev u膷inkovitosti akta o digitalnih storitvah posodobiti tudi regulativni okvir za digitalno identifikacijo, se pravi Uredbo (EU) 拧t.听910/2014(18) (v nadaljnjem besedilu: uredba eIDAS); meni, da bi bila vzpostavitev splo拧no sprejetih sistemov zaupanja vredne digitalne identitete in zaupanja vredne avtentikacije koristno orodje, ki bi omogo膷alo varno vzpostavitev posameznih identitet fizi膷nih oseb, pravnih subjektov in strojev, da bi se za拧膷itili pred uporabo la啪nih profilov; v zvezi s tem ugotavlja, kako pomembno je, da potro拧niki varno uporabljajo ali kupujejo izdelke in storitve prek spleta, ne da bi morali uporabljati nepovezane platforme in po nepotrebnem deliti svoje podatke, tudi osebne podatke, ki jih zbirajo te platforme; poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno u膷inka v zvezi z oblikovanjem splo拧no sprejete javne elektronske identitete kot alternative zasebnim sistemom enotne prijave, in poudarja, da bi bilo treba to storitev razviti tako, da bo zbirala 膷im manj podatkov; meni, da bi morala Komisija preu膷iti mo啪nost vzpostavitve sistema za preverjanje starosti uporabnikov digitalnih storitev, predvsem zato, da bi zagotovili varstvo mladoletnikov;

37.听听poudarja, da akt o digitalnih storitvah ne bi smel vplivati na na膷elo najmanj拧ega obsega podatkov, ki je bilo vzpostavljeno v splo拧ni uredbi o varstvu podatkov, ter da bi morali posredniki digitalnih storitev, razen 膷e posebna zakonodaja ne zahteva druga膷e, omogo膷iti anonimno uporabo svojih storitev v najve膷ji mo啪ni meri in obdelati zgolj podatke, ki so potrebni za identifikacijo uporabnika; da se tako zbrani podatki ne bi smeli uporabljati za nobene druge digitalne storitve razen tistih, ki zahtevajo osebno identifikacijo, avtentikacijo ali preverjanje starosti, in da bi se morali uporabljati le z zakonitim namenom, nikakor pa ne bi smeli omejevati splo拧nega dostopa do interneta;

Umetna inteligenca in strojno u膷enje

38.听听poudarja, da lahko storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, oziroma storitve, pri katerih se uporabljajo orodja avtomatiziranega odlo膷anja ali strojnega u膷enja, ki jih trenutno ureja direktiva o elektronskem poslovanju, potro拧nikom in ponudnikom storitev sicer prinesejo ogromne koristi, vendar bi bilo treba z aktom o digitalnih storitvah obravnavati tudi konkretne izzive, ki jih prina拧ajo v smislu zagotavljanja nediskriminacije, preglednosti, vklju膷no z uporabljenimi nabori podatkov in 啪elenimi rezultati, ter razumljive razlage delovanja algoritmov in odgovornosti, ki z veljavno zakonodajo niso obravnavani;

39.听听poleg tega poudarja, da morajo biti pri ustreznih algoritmih v celoti izpolnjene zahteve glede varstva temeljnih pravic, zlasti v zvezi z zasebnostjo, varstvom osebnih podatkov, svobodo izra啪anja in obve拧膷anja, pravico do u膷inkovitega pravnega sredstva in pravicami otroka, kot so dolo膷ene v ustanovnih pogodbah in Listini;

40.听听meni, da je bistvenega pomena poskrbeti za to, da se uporabljajo visokokakovostni, nediskriminatorni in nepristranski nabori podatkov ter da se uporabnikom omogo膷i dostop do raznolikih vsebin in mnenj ter visokokakovostnih proizvodov in storitev;

41.听听poziva Komisijo, naj v zvezi s postopki avtomatiziranega odlo膷anja uvede zahteve, da morajo biti pregledni in odgovorni, hkrati pa poskrbi za to, da bodo spo拧tovane tudi zahteve glede zasebnosti uporabnikov in poslovnih skrivnosti; poudarja, da je treba pristojnim organom omogo膷iti, da izvajajo zunanje regulativne revizije, nadzor posameznih primerov in redne ocene tveganja ter da ocenijo povezana tveganja, zlasti za potro拧nike ali tretje strani, ter meni, da bi morali biti ukrepi, sprejeti za prepre膷evanje teh tveganj, upravi膷eni in sorazmerni ter ne bi smeli ovirati inovacij; meni, da je treba spo拧tovati na膷elo 鈥災峫ovek nad zanko鈥�, da bi med drugim prepre膷ili pove膷evanje tveganj za zdravje in varnost, diskriminacijo, neupravi膷eni nadzor ter zlorabe in da bi prepre膷ili morebitne gro啪nje za temeljne pravice in svobo拧膷ine;

42.听听meni, da bi morali imeti potro拧niki in uporabniki pravico biti ustrezno in pravo膷asno obve拧膷eni in to na jedrnat, lahko razumljiv in dostopen na膷in ter da bi morale biti njihove pravice u膷inkovito zagotovljene, kadar imajo opravka s sistemi avtomatiziranega odlo膷anja in drugimi inovativnimi digitalnimi storitvami ali aplikacijami; je zaskrbljen, ker pri uporabi virtualnih pomo膷nikov oziroma klepetalnih botov trenutno ni zagotovljena preglednost, kar bi lahko imelo 拧e posebej 拧kodljive posledice za ranljive potro拧nike, in poudarja, da ponudniki digitalnih storitev pri podpori potro拧nikom ne bi smeli uporabljati le sistemov avtomatiziranega odlo膷anja;

43.听听v zvezi s tem meni, da bi morali imeti potro拧niki vedno mo啪nost biti jasno obve拧膷eni o tem, da komunicirajo s sistemom avtomatiziranega odlo膷anja, in o tem, kako stopiti v stik z osebo s pooblastili odlo膷anja, kako zahtevati, da se napake, ki izhajajo iz avtomatiziranih odlo膷itev, preverijo in popravijo, kot tudi uveljavljati pravna sredstva v zvezi z morebitno 拧kodo, ki je nastala zaradi uporabe sistemov avtomatiziranega odlo膷anja;

44.听听poudarja, kako pomembno je pove膷ati izbiro ter okrepiti nadzor in zaupanje potro拧nikov v storitve in aplikacije umetne inteligence; zato meni, da bi bilo treba sklop pravic potro拧nikov raz拧iriti, da bodo v digitalnem svetu bolje za拧膷iteni, in poziva Komisijo, naj pri tem upo拧teva zlasti merila in nadzor zagotavljanja odgovornosti in pravi膷nosti, pa tudi pravico do nediskriminacije in nepristranskih naborov podatkov o umetni inteligenci; meni, da bi morali imeti potro拧niki in uporabniki ve膷 nadzora nad tem, kako se umetna inteligenca uporablja, in mo啪nost, da uporabo funkcij personalizacije, ki jih omogo膷a umetna inteligenca, zavrnejo, omejijo ali prilagodijo lastnim 啪eljam;

45.听听ugotavlja, da orodja za avtomatizirano moderiranje vsebin dejansko ne razumejo razli膷nih odtenkov konteksta in pomena v 膷love拧ki komunikaciji, kar je potrebno za ugotavljanje, ali je mogo膷e ocenjevano vsebino 拧teti za kr拧itev zakonodaje ali pogojev uporabe; zato poudarja, da v aktu o digitalnih storitvah ne bi smelo biti dolo膷eno, da je uporaba takih orodij obvezna;

Spopadanje z nezakonitimi spletnimi vsebinami in dejavnostmi

46.听听poudarja, da je obstoj in 拧irjenje nezakonitih spletnih vsebin in dejavnosti resna gro啪nja, ki spodkopava zaupanje dr啪avljanov v digitalno okolje in ovira razvoj zdravih digitalnih ekosistemov, lahko pa ima tudi resne in dolgotrajne posledice za varnost in temeljne pravice posameznikov; ugotavlja, da je mogo膷e nezakonite vsebine in dejavnosti isto膷asno zlahka 拧iriti po spletu in v zelo kratkem 膷asu pove膷ati njihove negativne u膷inke;

47.听听ugotavlja, da ni enotne re拧itve, ki bi se lahko uporabljala za vse vrste nezakonitih vsebin in dejavnosti; poudarja, da se lahko dolo膷ena vsebina v nekaterih dr啪avah 膷lanicah 拧teje za nezakonito, v drugih pa ne, saj so bile na ravni EU kot nezakonite usklajeno opredeljene le nekatere vrste vsebin; poziva k strogemu razlikovanju med nezakonitimi vsebinami, kaznivimi dejanji in nezakonito deljenimi vsebinami na eni strani ter 拧kodljivimi vsebinami, sovra啪nim govorom in dezinformacijami na drugi strani, saj slednji niso vedno nezakoniti in vklju膷ujejo 拧irok spekter vidikov, pristopov in pravil, ki jih je treba uporabiti glede na posamezen primer; meni, da bi se morala ureditev pravne odgovornosti uporabljati le za vsebine, ki so bile kot nezakonite opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu;

48.听听pri tem pa meni, da bo bolj skladen in usklajen pristop na ravni Unije, pri katerem bodo upo拧tevane razli膷ne vrste nezakonitih vsebin in dejavnosti ter ki bo temeljil na sodelovanju in izmenjavi primerov dobre prakse med dr啪avami 膷lanicami, brez poseganja v 拧irok okvir temeljnih pravic in veljavno sektorsko zakonodajo, prispeval k u膷inkovitej拧emu spoprijemanju z nezakonitimi vsebinami; poudarja tudi, da mora biti resnost ukrepov, ki jih morajo sprejeti ponudniki storitev, odvisna od resnosti kr拧itve, in poziva, naj pristojni organi in ponudniki storitev gostovanja bolje sodelujejo in si izmenjujejo informacije;

49.听听meni, da so prostovoljni ukrepi in samoregulacija spletnih platform po Evropi sicer prinesli dolo膷ene koristi, a je hkrati potreben jasen pravni okvir za odstranjevanje nezakonitih spletnih vsebin in dejavnosti, da bodo te vsebine hitro prijavljene in odstranjene iz spleta; poudarja, da je treba prepre膷iti, da bi bila za ponudnike digitalnih storitev uvedena splo拧na obveznost, da spremljajo informacije, ki jih prena拧ajo ali shranjujejo, in pravne ali dejanske obveznosti, da dejavno i拧膷ejo, moderirajo ali filtrirajo vse vsebine in dejavnosti; poudarja, da bi bilo treba nezakonite vsebine odstraniti z mesta, na katerem se gostijo, in da od ponudnikov dostopa ne bi smeli zahtevati, da blokirajo dostop do vsebin;

50.听听poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo spletni posredniki, ki domnevno nezakonito vsebino na lastno pobudo odstranijo iz spleta, to storili skrbno, sorazmerno in nediskriminatorno ter da bodo pri tem v vseh okoli拧膷inah ustrezno spo拧tovane temeljne pravice in svobo拧膷ine uporabnikov; poudarja, da bi morali tak拧ne ukrepe vedno spremljati zanesljivi postopkovni za拧膷itni ukrepi ter smiselne zahteve glede preglednosti in odgovornosti; in zahteva, da, kadar obstajajo dvomi glede 鈥瀗ezakonitosti鈥� dolo膷ene vsebine, to vsebino preu膷i 膷lovek in da se ne odstrani, ne da bi bila nadalje preu膷ena;

51.听听poziva Komisijo, naj pripravi 拧tudijo o odstranjevanju vsebin in podatkov pred in med pandemijo COVID-19 na podlagi postopkov avtomatiziranega odlo膷anja in o dele啪u neupravi膷enih odstranitev (la啪ni pozitivni rezultati), zajetih v 拧tevilu odstranjenih vsebin;

52.听听poziva Komisijo, naj obravnava vse ve膷je razlike in razdrobljenost nacionalnih predpisov dr啪av 膷lanic ter sprejme jasna in predvidljiva usklajena pravila ter pregleden, u膷inkovit in sorazmeren mehanizem prijave in ukrepanja; meni, da bi moral zagotoviti zadostne za拧膷itne ukrepe, uporabnikom omogo膷iti, da spletne posrednike obvestijo o tem, da obstajajo potencialno nezakonite spletne vsebine ali dejavnosti, ter jim pomagati, da se hitro odzovejo in so pri ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi s potencialno nezakonitimi vsebinami, bolj pregledni; nadalje meni, da bi morali biti ti ukrepi tehnolo拧ko nevtralni in zlahka dostopni vsem akterjem, da bi zagotovili visoko raven varstva uporabnikov in potro拧nikov;

53.听听poudarja, da mora biti ta mehanizem prijave in ukrepanja osredoto膷en na 膷loveka; poudarja, da je treba uvesti za拧膷itne ukrepe proti zlorabi sistema, tudi proti ponavljajo膷im se la啪nim prijavam, nepo拧tenim poslovnim praksam in drugim naklepnim dejanjem; poziva Komisijo, naj zagotovi dostop do preglednih, u膷inkovitih, pravi膷nih in hitrih mehanizmov za protiprijavo in prito啪be ter mehanizmov za izvensodno re拧evanje sporov in naj omogo膷i sodno varstvo zoper odstranitev vsebin, da bo zagotovljena pravica do u膷inkovitega pravnega sredstva;

54.听听pozdravlja prizadevanja, da bi odstranjevanje vsebin postalo pregledno; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo javno dostopna poro膷ila, ki bodo vsebovala informacije o mehanizmih prijave in ukrepanja, kot so 拧tevilo prijav, vrsta subjektov, ki poro膷ajo o vsebini, vrsta vsebine, ki je predmet prito啪be, odzivni 膷as posrednika, 拧tevilo prito啪b in 拧tevilo primerov, ko je bila vsebina napa膷no opredeljena kot nezakonita ali nezakonito deljena;

55.听听je seznanjen z izzivi v zvezi s sodnimi odredbami, izdanimi v dr啪avah 膷lanicah, ki niso dr啪ava izvora ponudnika storitve, in poudarja, da je treba to problematiko nadalje preu膷iti; vztraja, da se od ponudnikov storitev gostovanja ne sme zahtevati, da odstranijo informacije, ki so v njihovi dr啪avi izvora zakonite, ali da onemogo膷ijo dostop do njih;

56.听听poudarja, da so za izvajanje zakonodaje, odlo膷anje o zakonitosti spletnih dejavnosti in vsebin ter odrejanje ponudnikom storitev gostovanja, naj odstranijo nezakonite vsebine ali onemogo膷ijo dostop do njih, in za to, da so te odredbe to膷ne, utemeljene in spo拧tujejo temeljne pravice, odgovorni neodvisni pristojni javni organi;

57.听听poudarja, da sta ohranitev za拧膷itnih ukrepov iz ureditve pravne odgovornosti spletnih posrednikov iz 膷lenov听12, 13 in 14 direktive o elektronskem poslovanju in prepoved splo拧nega nadzora iz njenega 膷lena听15 klju膷na za spodbujanje prostega pretoka digitalnih storitev, zagotavljanje razpolo啪ljivosti spletnih vsebin in varstvo temeljnih pravic uporabnikov in da ju je treba ohraniti; v zvezi s tem poudarja, da z morebitnim novim zakonodajnim aktom ali spremembo drugih delov direktive o elektronskem poslovanju ne bi smeli oslabiti ureditve pravne odgovornosti in prepovedi splo拧nega nadzora;

58.听听je seznanjen z na膷elom, v skladu s katerim digitalne storitve, ki imajo nevtralno in pasivno vlogo, kot so zaledne in infrastrukturne storitve, niso odgovorne za vsebine, ki se prena拧ajo prek njihovih storitev, ker nimajo nadzora nad temi vsebinami, nimajo aktivne interakcije z njimi oziroma teh vsebin ne optimizirajo; vendar hkrati poudarja, da je treba v zvezi s tem aktivno in pasivno vlogo 鈥� ob upo拧tevanju sodne prakse Sodi拧膷a na tem podro膷ju 鈥� dodatno pojasniti;

59.听听poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi od ponudnikov storitev gostovanja zahtevala, da morajo pristojnemu organu prepre膷evanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nezakonite vsebine, ki bi lahko bile hudo kaznivo dejanje, ob njihovem odkritju prijaviti;

Spletne tr啪nice

60.听听ugotavlja, da je to, da so se pojavili ponudniki spletnih storitev, kot so spletne tr啪nice, sicer prineslo koristi tako potro拧nikom kot trgovcem, zlasti z vidika ve膷je izbire, manj拧ih stro拧kov in ni啪jih cen, a so potro拧niki zaradi tega hkrati tudi bolj izpostavljeni zavajajo膷im poslovnim praksam vse ve膷jega 拧tevila prodajalcev, tudi iz tretjih dr啪av, ki lahko prek spleta ponujajo nezakonite, nevarne oziroma ponarejene proizvode in storitve, ki pogosto niso skladni s pravili in standardi Unije o varnosti proizvodov, ter pravic potro拧nikov ne zagotavljajo v zadostni meri;

61.听听poudarja, da bi morali biti potro拧niki enako varni, ne glede na to, ali kupujejo prek spleta ali v trgovinah; poudarja, da je nesprejemljivo, da so potro拧niki Unije izpostavljeni nezakonitim, ponarejenim in nevarnim proizvodom, ki vsebujejo nevarne kemikalije, ter drugim varnostnim tveganjem, ki ogro啪ajo zdravje ljudi; vztraja, da je treba uvesti ustrezne za拧膷itne ukrepe in ukrepe za varnost proizvodov in varstvo potro拧nikov, da bi prepre膷ili, da bi se na spletnih tr啪nicah prodajali neskladni proizvodi ali storitve, ter poziva Komisijo, naj okrepi ureditev odgovornosti za spletne tr啪nice;

62.听听poudarja pomen pravil iz Uredbe (EU) 2019/1020 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov glede skladnosti proizvodov, ki v Unijo vstopajo iz tretjih dr啪av; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izbolj拧anje skladnosti prodajalcev, ki imajo sede啪 zunaj Unije, oziroma, 膷e ni proizvajalca, uvoznika ali distributerja, ki ima sede啪 v Uniji, z zakonodajo ter odpravi vsako sedanjo pravno vrzel, ki dobaviteljem s sede啪em zunaj Unije omogo膷a, da evropskim potro拧nikom prek spleta prodajajo proizvode, ki niso skladni s pravili Unije o varnosti in varstvu potro拧nikov, ne da bi bili za to kaznovani ali odgovarjali za svoja dejanja, potro拧niki pa nimajo na voljo pravnih sredstev za uveljavljanje svojih pravic ali povra膷ilo morebitne 拧kode; v zvezi s tem poudarja, da mora biti proizvajalce in prodajalce proizvodov iz tretjih dr啪av vedno mo啪no identificirati;

63.听听poudarja, da morajo spletne tr啪nice obvestiti potro拧nike takoj, ko je proizvod, ki so ga kupili, s tr啪nice umaknjen, po tem ko je bilo prijavljeno, da ni skladen s predpisi Unije o varnosti proizvodov ali varstvu potro拧nikov;

64.听听meni, da je treba poskrbeti za to, da ponudniki spletnih tr啪nic proizvode preverjajo v sistemu RAPEX in da takoj, ko ugotovijo, da je na njihovih platformah nezakonit, nevaren oziroma ponarejen proizvod, o tem obvestijo pristojne organe;

65.听听meni, da bi morali ponudniki spletnih tr啪nic okrepiti sodelovanje z organi za nadzor trga in carinskimi organi, med drugim tako da bi si z njimi izmenjavali informacije o prodajalcu nezakonitih, nevarnih oziroma ponarejenih proizvodov;

66.听听poziva Komisijo, naj dr啪ave 膷lanice spodbudi k temu, da sprejmejo ve膷 skupnih ukrepov za nadzor trga in okrepijo sodelovanje s carinskimi organi, da bo varnost proizvodov, ki se prodajajo prek spleta, preverjena, preden bodo pri拧li do potro拧nika; poziva Komisijo, naj preveri, ali bi lahko vzpostavili mednarodno mre啪o centrov za varstvo potro拧nikov, ki bi potro拧nikom v EU pomagala pri re拧evanju sporov s trgovci s sede啪em v dr啪avah, ki niso 膷lanice EU;

67.听听poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo na podro膷jih, na katerih spletne tr啪nice nudijo poklicne storitve, z ustreznimi za拧膷itnimi ukrepi in zahtevami po informacijah dose啪ena zadostna raven varstva potro拧nikov;

68.听听meni, da bi moral biti cilj akta o digitalnih storitvah v okviru turisti膷nega in prometnega trga zagotoviti pravno varnost in jasnost, in sicer z oblikovanjem okvira upravljanja, s katerim bi formalizirali sodelovanje med platformami ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, predvsem za izmenjavo primerov dobre prakse in dolo膷itev sklopa obveznih informacij, o katerih bi morale platforme za kratkoro膷ni najem in mobilnost obvestiti svoje ponudnike storitev glede ustreznih nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov; poziva Komisijo, naj 拧e naprej odpravlja neupravi膷ene omejitve, tako da svoja prizadevanja prilagodi posameznim sektorjem in jih usklajuje na ravni EU ter vanje vklju膷i vse dele啪nike, da bi se v skladu s pravili enotnega trga dogovorili o sklopu meril (na primer o dovoljenjih, licencah ali po potrebi o lokalni ali nacionalni registrski 拧tevilki ponudnika storitev), ki bi morala biti izpolnjena, da bi se lahko storitve ponujale na platformi za kratkoro膷ni najem ali mobilnost; poudarja, kako pomembno je, da se nobenemu ponudniku storitev ne nalo啪ijo nesorazmerne obveznosti obve拧膷anja in nepotrebno upravno breme, zlasti ne sodelovalnim ponudnikom ter malim in srednjim podjetjem;

69.听听poziva, naj se z aktom o digitalnih storitvah v skladu z evropskim zelenim dogovorom spodbujata trajnostna rast in trajnostnost e-trgovanja; poudarja, kako pomembne so spletne tr啪nice za promocijo trajnostnih proizvodov in storitev ter spodbujanje trajnostne potro拧nje; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za spoprijemanje z zavajajo膷imi praksami in dezinformacijami v zvezi s proizvodi in storitvami, ki se prodajajo prek spleta, vklju膷no z la啪nimi okoljskimi trditvami, hkrati pa poziva ponudnike spletnih tr啪nic, naj spodbujajo trajnostnost e-trgovanja, tako da potro拧nikom zagotovijo jasne in lahko razumljive informacije o tem, kako proizvodi ali storitve, ki jih kupujejo prek spleta, vplivajo na okolje;

70.听听poziva Komisijo, naj temeljito preu膷i, ali je veljavni pravni okvir, ki se nana拧a na spletno prodajo, jasen in dosleden, da bi ugotovila, ali obstajajo vrzeli in nedoslednosti ter ali se ne izvaja u膷inkovito; poziva Komisijo, naj temeljito analizira, v kak拧nem odnosu je akt o digitalnih storitvah z zakonodajo Unije o varnosti proizvodov in kemikalijah; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo nova pravila o spletnih tr啪nicah skladna s pregledom Direktive 2001/95/ES(19) (direktiva o splo拧ni varnosti proizvodov) in Direktive 85/374/EGS(20) (direktiva o odgovornosti za proizvode);

71.听听ugotavlja, da 拧e vedno obstajajo te啪ave glede zlorabe ali napa膷ne uporabe sporazumov o selektivni distribuciji pri zmanj拧evanju 膷ezmejne dostopnosti proizvodov in storitev na enotnem trgu in med platformami; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ukrepa v okviru morebitnega 拧ir拧ega pregleda splo拧nih skupinskih izjem in drugih politik na podlagi 膷lena 101 PDEU ter tega ne vklju膷i v akt o digitalnih storitvah;

Predhodna ureditev sistemskih operaterjev

72.听听ugotavlja, da so za nekatere trge danes zna膷ilni veliki operaterji z znatnimi omre啪nimi u膷inki, ki lahko delujejo kot dejanski 鈥瀞pletni vratarji鈥� digitalnega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: sistemski operaterji); poudarja, kako pomembni sta po拧tena in u膷inkovita konkurenca med spletnimi operaterji s pomembno digitalno prisotnostjo in drugimi ponudniki za spodbujanje blaginje potro拧nikov; poziva Komisijo, naj temeljito analizira razli膷ne te啪ave, ki so bile doslej ugotovljene na trgu, in njihove posledice, tudi za potro拧nike, mala in srednja podjetja ter notranji trg;

73.听听meni, da bi lahko z zmanj拧anjem ovir za vstop na trg in ureditvijo sistemskih operaterjev z instrumentom notranjega trga, ki bi dolo膷al predhodne regulativne ukrepe za te sistemske operaterje z znatno tr啪no mo膷jo, omogo膷ili vstop novih udele啪encev na trg, vklju膷no z malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji ter podjetniki, s 膷imer bi pove膷ali izbiro za potro拧nike in bolj spodbudili inovacije, kot je to mogo膷e zgolj z izvajanjem konkuren膷nega prava;

74.听听pozdravlja javno posvetovanje Komisije o mo啪nosti, da se prek prihodnjega akta o digitalnih storitvah uvede ciljno usmerjena predhodna ureditev za re拧evanje sistemskih vpra拧anj, zna膷ilnih za digitalne trge; poudarja, da se ureditev notranjega trga in politika konkurence dopolnjujeta, kot je poudarjeno v poro膷ilu posebnih svetovalcev Komisije z naslovom Politika konkurence za digitalno dobo;

75.听听poziva Komisijo, naj 鈥瀞istemske operaterje鈥� opredeli na podlagi jasnih kazalnikov;

76.听听meni, da bi morala predhodna ureditev temeljiti na Uredbi (EU) 2019/1150 (uredba o odnosih med platformami in podjetji), ukrepi pa bi morali biti v skladu s protimonopolnimi pravili Unije in konkuren膷no politiko Unije, ki je trenutno v postopku pregleda, da bi bolje obravnavali izzive v digitalni dobi; nadalje meni, da bi bilo treba prek predhodne ureditve zagotoviti po拧tene pogoje trgovanja, ki bi veljali za vse operaterje, vklju膷no z morebitnimi dodatnimi zahtevami in zaprtim seznamom pozitivnih in negativnih ukrepov, ki jih morajo ti operaterji upo拧tevati in/ali jih ne smejo izvajati;

77.听听poziva Komisijo, naj zlasti analizira pomanjkanje preglednosti priporo膷ilnih sistemov za sistemske operaterje, vklju膷no s pravili in merili za delovanje teh sistemov, ter ali bi bilo treba uvesti dodatne obveznosti glede preglednosti in zahteve glede obve拧膷anja;

78.听听poudarja, da se je s tem, ko so bili v drugih sektorjih uvedeni predhodni regulativni ukrepi, izbolj拧ala konkurenca v njih; ugotavlja, da bi lahko 鈥� ob upo拧tevanju posebnosti digitalnega sektorja 鈥� oblikovali podoben okvir za opredelitev sistemskih operaterjev, ki delujejo kot vratarji;

79.听听opozarja, da velikost poslovnih uporabnikov sistemskih operaterjev sega od multinacionalk do mikropodjetij; poudarja, da predhodna ureditev sistemskih operaterjev ne bi smela privesti do zmanj拧anja dodatnih zahtev za podjetja, ki jih uporabljajo;

80.听听poudarja, da lahko to, da sistemski operaterji kopi膷ijo in zbirajo ogromne koli膷ine podatkov ter jih uporabljajo, da bi svoje dejavnosti z enega trga 拧irili na drugega, pa tudi to, da so lahko uporabniki poleg tega prisiljeni, da za e-identifikacijo na ve膷 platformah uporabljajo enega samega operaterja, povzro膷i neravnovesja v pogajalski mo膷i in s tem izkrivljanje konkurence na enotnem trgu; meni, da sta ve膷ja preglednost in izmenjava podatkov med sistemskimi operaterji in pristojnimi organi klju膷ni, da bo lahko ureditev predhodnih pravil uspe拧no delovala;

81.听听poudarja, da je interoperabilnost klju膷nega pomena, da se omogo膷i konkuren膷nost trga, uporabnikom pa izbira in inovativne storitve, pa tudi da se zmanj拧a tveganje u膷inka vezanosti za uporabnike in potro拧nike; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven interoperabilnosti med sistemskimi operaterji ter preu膷i razli膷ne tehnologije ter odprte standarde in protokole, vklju膷no z mo啪nostjo vzpostavitve tehni膷nega vmesnika (vmesnik za aplikacijsko programiranje);

Nadzor, sodelovanje in izvr拧evanje

82.听听meni, da sta glede na 膷ezmejno naravo digitalnih storitev u膷inkovit nadzor in sodelovanje med dr啪avami 膷lanicami, med drugim v obliki izmenjave informacij in primerov dobre prakse, klju膷na za ustrezno izvr拧evanje akta o digitalnih storitvah; poudarja, da zaradi nepopolnega prenosa, izvajanja in izvr拧evanja zakonodaje Unije v dr啪avah 膷lanicah na enotnem digitalnem trgu nastajajo neupravi膷ene ovire; poziva Komisijo, naj te ovire odpravlja v tesnem sodelovanju z dr啪avami 膷lanicami;

83.听听poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo dr啪ave 膷lanice nacionalnim nadzornim organom zagotovile ustrezna finan膷na sredstva in 膷love拧ke vire ter izvr拧ilna pooblastila, da bodo lahko u膷inkovito opravljali svoje naloge in prispevali k njihovemu delu;

84.听听poudarja, da je za u膷inkovito izvr拧evanje akta o digitalnih storitvah klju膷no, da nacionalni organi ter organi drugih dr啪av 膷lanic, civilna dru啪ba in potro拧ni拧ke organizacije med seboj sodelujejo; predlagala, da se na膷elo dr啪ave izvora v ve膷ji meri uporablja, tako da se okrepi sodelovanje med dr啪avami 膷lanicami, da bi izbolj拧ali regulativni nadzor nad digitalnimi storitvami in zagotovili u膷inkovit kazenski pregon v 膷ezmejnih primerih; poziva dr啪ave 膷lanice, naj zbirajo in poskrbijo za izmenjavo primerov dobre prakse ter informacij med nacionalnimi regulatorji ter regulatorjem in pravnim organom omogo膷ijo, da varno in interoperabilno komunicirajo med seboj;

85.听听poziva Komisijo, naj oceni, kateri model nadzora in izvr拧evanja bi bil najprimernej拧i za uporabo dolo膷b v zvezi z aktom o digitalnih storitvah, ter razmisli o tem, da bi vzpostavila me拧ani sistem, ki bi temeljil na usklajevanju in sodelovanju nacionalnih organov in organov Unije, da bi zagotovili u膷inkovit nadzor izvr拧evanja in u膷inkovito izvajanje akta o digitalnih storitvah; meni, da bi morali biti v pristojnosti tega nadzornega sistema nadzor, skladnost, spremljanje in izvajanje akta o digitalnih storitvah ter da bi morali imeti dodatna pooblastila za izvajanje 膷ezmejnih pobud in preiskav ter pooblastila za izvr拧evanje in revizijo;

86.听听meni, da bi bilo treba pri usklajevanju na ravni EU v sodelovanju z mre啪o nacionalnih organov prednostno re拧evati kompleksna 膷ezmejna vpra拧anja;

87.听听opozarja, da je treba olaj拧ati izmenjavo neosebnih podatkov in spodbujati dialog z dele啪niki; poleg tega spodbuja, da bi za la啪jo izmenjavo tovrstnih podatkov z javnimi ustanovami, raziskovalci, nevladnimi organizacijami in univerzami za raziskovalne namene ustanovili in vzdr啪evali evropski repozitorij raziskav; poziva Komisijo, naj za vzpostavitev tak拧nega orodja kot podlago uporabi obstoje膷e primere dobre prakse in pobude, kot sta opazovalnica za platforme ali opazovalnica EU za blokovne verige;

88.听听meni, da bi morala imeti Komisija mo啪nost, da dr啪avam 膷lanicam prek Skupnega raziskovalnega sredi拧膷a na njihovo pro拧njo ponudi strokovno pomo膷 pri analizi tehnolo拧kih, upravnih ali drugih vpra拧anj v zvezi z izvr拧evanjem zakonodaje o enotnem digitalnem trgu; ter poziva nacionalne regulatorje in Komisijo, naj malim in srednjim podjetjem v Uniji nadalje svetujejo in pomagajo v zvezi z njihovimi pravicami;

89.听听Komisijo poziva, naj okrepi in posodobi obstoje膷i okvir Unije za alternativno re拧evanje sporov v okviru direktive o elektronskem poslovanju, ob upo拧tevanju sprememb v okviru Direktive听2013/11/EU(21), in sodnih postopkov, da se omogo膷i u膷inkovito izvr拧evanje in pravna sredstva za povra膷ilo 拧kode potro拧nikom; poudarja, da je treba potro拧nikom pomagati pri uporabi sodnega sistema; meni, da ob morebitnem pregledu ne bi smelo biti oslabljeno pravno varstvo, ki ga malim podjetjem in trgovcem zagotavljajo nacionalni pravni sistemi;

Kon膷ni vidiki

90.听听meni, da bi morali finan膷ne posledice zahtevanega predloga kriti z ustrezno dodelitvijo prora膷unskih sredstev;

o
o听听听o

91.听听naro膷i svojemu predsedniku, naj to resolucijo in prilo啪ena podrobna priporo膷ila posreduje Komisiji, Svetu ter parlamentom in vladam dr啪av 膷lanic.

(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (2) UL L 186, 11.7.2019, str. 57. (3) UL L 136, 22.5.2019, str. 1. (4) UL L 136, 22.5.2019, str. 28. (5) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (6) UL L 169, 25.6.2019, str. 1. (7) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (8) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1. (9) UL C 331, 18.9.2018, str. 135. (10) UL L 63, 6.3.2018, str. 50. (11) UL L 119, 4.5.2016, str. 1. (12) UL L 130, 17.5.2019, str. 92. (13) UL L 201, 31.7.2002, str.听37. (14) UL听L听77, 27.3.1996, str.听20. (15) UL L 167, 22.6.2001, str.听10. (16) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (17) /RegData/etudes/STUD/2020/654180/EPRS_STU(2020)654180_EN.pdf (18) Uredba (EU) 拧t. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73). (19) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splo拧ni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str.听4). (20) Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25.听julija 1985 o pribli啪evanju zakonov in drugih predpisov dr啪av 膷lanic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL听L听210, 7.8.1985, str.听29). (21) Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem re拧evanju potro拧ni拧kih sporov ter spremembi Uredbe (ES) 拧t. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem re拧evanju potro拧ni拧kih sporov) (UL听L听165, 18.6.2013, str.听63).

PRIPORO膶ILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

I.听听SPLO艩NA NA膶ELA

Sve啪enj akta o digitalnih storitvah bi moral prispevati h krepitvi notranjega trga z zagotavljanjem prostega pretoka digitalnih storitev in svobode gospodarske pobude, obenem pa zagotavljati visoko raven varstva potro拧nikov, tudi z izbolj拧anjem pravic, zaupanja in varnosti uporabnikov na spletu.

Akt o digitalnih storitvah bi moral 鈥� ob upo拧tevanju specifi膷ne narave spletnega okolja 鈥� zagotavljati, da se gospodarske dejavnosti na spletu in zunaj njega obravnavajo enako in imajo enake konkuren膷ne pogoje, kar se v celoti odra啪a v na膷elu 鈥瀔ar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu鈥�.

Z aktom o digitalnih storitvah bi bilo treba potro拧nikom in gospodarskim subjektom, zlasti mikro-, malim in srednjim podjetjem, zagotoviti pravno varnost in preglednost. Poleg tega bi moral prispevati k podpiranju inovacij ter odpravljanju neupravi膷enih in nesorazmernih ovir in omejitev pri zagotavljanju digitalnih storitev.

Ne bi smel posegati v 拧iroki okvir temeljnih pravic in svobo拧膷in uporabnikov in potro拧nikov, kot so varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, nediskriminacija, dostojanstvo, svoboda izra啪anja in pravica do u膷inkovitega pravnega sredstva.

Akt o digitalnih storitvah bi moral temeljiti na pravilih, ki se zdaj uporabljajo za spletne platforme, in sicer na direktivi o elektronskem poslovanju in uredbi o odnosih med platformami in podjetji.

Zajemati pa bi moral:

鈥斕�听飥燾elovit pregled direktive o elektronskem poslovanju, ki bo temeljil na 膷lenih 53(1), 62 in 114 PDEU ter zajemal:

鈥斕�听revidiran okvir z jasnimi obveznostmi glede preglednosti in informacij,

鈥斕�听jasne in podrobno opisane postopke in ukrepe v zvezi z u膷inkovitim obravnavanjem in odstranjevanjem nezakonitih spletnih vsebin, vklju膷no z usklajenim in pravno zavezujo膷im evropskim mehanizmom prijave in ukrepanja,

鈥斕�听u膷inkovit nadzor, sodelovanje ter sorazmerne, u膷inkovite in odvra膷ilne sankcije,

鈥斕�听pravni instrument notranjega trga, ki bo temeljil na 膷lenu听114听PDEU in s katerim bodo dolo膷ene predhodne obveznosti velikih platform, ki imajo v digitalnem ekosistemu vlogo vratarja (sistemski operaterji), dopolnjeval pa ga bo u膷inkovit institucionalni mehanizem izvr拧evanja.

II.听听PODRO膶JE UPORABE

Zaradi pravne varnosti bi moralo biti v aktu o digitalnih storitvah pojasnjeno, katere digitalne storitve spadajo na podro膷je njegove uporabe. Slediti bi moral horizontalni naravi direktive o elektronskem poslovanju, uporabljati pa se ne bi smel le za spletne platforme, temve膷 za vse ponudnike storitev informacijske dru啪be, kot je opredeljeno v pravu Unije.

Uporaba enotnega pristopa za vse ni priporo膷ljiva. Za digitalne storitve, ki jih eno podjetje nudi drugemu podjetju, storitve, ki imajo le omejen dostop do tretjih oseb ali 拧ir拧e javnosti ali pa ga sploh nimajo, ter storitve, ki so neposredno namenjene potro拧nikom in 拧ir拧i javnosti, bodo morda potrebni razli膷ni ukrepi.

Ozemeljsko podro膷je uporabe akta o digitalnih storitvah bi bilo treba raz拧iriti, da bi zajemalo tudi dejavnosti gospodarskih dru啪b, ponudnikov storitev in storitev informacijske dru啪be s sede啪em v tretjih dr啪avah, 膷e ponujajo storitve ali blago potro拧nikom ali uporabnikom v Uniji in 膷e so storitve ali blago namenjeni njim.

膶e bo Komisija po pregledu akta o digitalnih storitvah menila, da bi bilo treba z njim spremeniti prilogo k direktivi o elektronskem poslovanju v zvezi z odstopanji, dolo膷enimi v njej, zlasti ne bi smel spremeniti odstopanja glede pogodbenih obveznosti v zvezi s potro拧ni拧kimi pogodbami.

Z aktom bi bilo treba zagotoviti, da bodo Unija in dr啪ave 膷lanice ohranile visoko raven varstva potro拧nikov in da bodo lahko dr啪ave 膷lanice uresni膷evale legitimne cilje javnega interesa, kadar je to potrebno, in sicer sorazmerno in v skladu s pravom Unije.

V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba nadalje na usklajen na膷in opredeliti, v kak拧nem odnosu so njegove dolo膷be z drugimi pravnimi instrumenti, namenjeni spodbujanju prostega pretoka storitev, da se, kjer je to potrebno, pojasni, kateri pravni sistem se bo uporabljal za poklicne in nepoklicne storitve v vseh sektorjih, vklju膷no z dejavnostmi, povezanimi s storitvami prevoza in kratkoro膷nega oddajanja v najem.

Poleg tega bi bilo treba v njem tudi na usklajen na膷in pojasniti, v kak拧nem odnosu so njegove dolo膷be z nedavno sprejetimi pravili, med drugim o geografskem blokiranju, varnosti proizvodov, nadzoru trga, odnosih med platformami in podjetji, varstvu potro拧nikov, prodaji blaga in dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev(1), ter drugimi napovedanimi pobudami, kot je regulativni okvir za umetno inteligenco.

Akt o digitalnih storitvah bi se moral uporabljati brez poseganja v pravila, dolo膷ena v drugih instrumentih, kot so splo拧na uredba o varstvu podatkov, Direktiva (EU) 2019/790 (direktiva o avtorskih pravicah) in Direktiva 2010/13/EU (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah).

III.听听OPREDELITVE

S pomo膷jo opredelitev iz akta o digitalnih storitvah bi bilo treba:

鈥斕�听pojasniti, v kolik拧ni meri na njegovo podro膷je uporabe spadajo tudi nove digitalne storitve, kot so dru啪beni mediji, storitve sodelovalnega gospodarstva, iskalniki, brez啪i膷ne dostopne to膷ke (wifi), spletno ogla拧evanje, storitve v oblaku, spletno gostovanje, sporo膷ilne storitve, trgovine z aplikacijami, orodja za primerjavo, storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, omre啪ja za dostavo vsebine in storitve domenskih imen,

鈥斕�听pojasniti naravo posrednikov gostovanja vsebin (besedilnih, slikovnih, video- ali avdiovsebin) na eni strani in komercialnih spletnih tr啪nic (ki prodajajo blago, med drugim blago z digitalnimi elementi, ali storitve) na drugi,

鈥斕�听pojasniti razliko med gospodarskimi dejavnostmi in vsebinami ali transakcijami, ki se zagotavljajo proti pla膷ilu, kot jih je opredelilo Sodi拧膷e, kar zajema tudi prakse ogla拧evanja in tr啪enja, na eni strani ter negospodarskimi dejavnostmi in vsebinami na drugi,

鈥斕�听pojasniti, kaj spada v okvir opredelitve nezakonitih vsebin, tako da se jasno navede, da opredelitev nezakonitih vsebin zajema tudi kr拧itev pravil Unije o varstvu potro拧nikov, varnosti proizvodov ali ponudbi ali prodaji 啪ivilskih ali toba膷nih izdelkov, kozmetike in ponarejenih zdravil ter proizvodov, narejenih iz prosto啪ive膷ih 啪ivali,

鈥斕�听opredeliti 鈥瀞istemskega operaterja鈥�, tako da se dolo膷i sklop jasnih kazalnikov, s pomo膷jo katerih bodo lahko regulativni organi opredelili platforme, ki imajo pomemben polo啪aj na trgu ter vlogo vratarja in torej sistemsko vlogo v digitalnem gospodarstvu. Pri teh kazalnikih bi lahko upo拧tevali naslednje: ali je podjetje zelo dejavno na ve膷stranskih trgih ali lahko ve啪e uporabnike in potro拧nike nase, velikost njegove mre啪e (拧tevilo uporabnikov) in prisotnost omre啪nih u膷inkov, ovire za vstop, njegovo finan膷no mo膷, ali lahko dostopa do podatkov, zbiranje in zdru啪evanje podatkov iz razli膷nih virov, vertikalno povezovanje in njegovo vlogo neizogibnega partnerja, pa tudi, ali so njegove dejavnosti pomembne za dostop tretjih strani do dobav blaga in storitev ali trgov itd.,

鈥斕�听poskusiti kodificirati odlo膷be Sodi拧膷a, kadar je potrebno, pri tem pa ustrezno upo拧tevati 拧tevilne razli膷ne zakonodajne akte, v katerih se te opredelitve uporabljajo.

IV.听听OBVEZNOSTI GLEDE PREGLEDNOSTI IN ZAGOTAVLJANJA INFORMACIJ

Akt o digitalnih storitvah bi moral dolo膷iti jasne in sorazmerne obveznosti glede preglednosti in zagotavljanja informacij. Zaradi teh obveznosti ne bi smela biti uvedena nova odstopanja ali nove izjeme v sedanjem sistemu odgovornosti, dolo膷enem v 膷lenih听12, 13 in 14 direktive o elektronskem poslovanju, pri 膷emer bi morale te obveznosti zajemati naslednje vidike:

1.听听Zahteve po splo拧nih informacijah

Z revidiranimi dolo膷bami direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba zahteve po splo拧nih informacijah okrepiti z naslednjimi obveznostmi:

鈥斕�听zahteve po informacijah iz 膷lenov听5, 6 in 10 direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba okrepiti;

鈥斕�听za poslovne uporabnike bi bilo treba uvesti na膷elo poznavanja poslovnih strank, ki je omejeno na neposredne poslovne odnose ponudnika gostovanja; ponudniki gostovanja bi morali identifikacijske podatke, ki jih predlo啪ijo njihovi poslovni uporabniki, primerjati z identifikacijskimi in registracijskimi podatkovnimi zbirkami EU o DDV in gospodarskih subjektih, kadar obstaja identifikacijska 拧tevilka za DDV ali 拧tevilka EORI; kadar je podjetje opro拧膷eno pla膷ila DDV ali registracije EORI, je treba predlo啪iti dokazilo o identifikaciji; kadar poslovni uporabnik nastopa kot zastopnik za druga podjetja, bi se moral prijaviti kot tak; ponudniki gostovanja bi morali svoje poslovne uporabnike prositi, naj zagotovijo, da bodo vse posredovane informacije to膷ne in posodobljene (ob upo拧tevanju morebitnih sprememb), ponudnikom storitev pa ne bi smeli dovoliti, da storitve ponujajo poslovnim uporabnikom, 膷e so te informacije nepopolne ali 膷e so pristojni organi obvestili ponudnika gostovanja, da je identiteta njihovega poslovnega uporabnika la啪na, zavajajo膷a ali kako druga膷e neveljavna;

鈥斕�听ukrep izklju膷itve iz zgoraj navedenih storitev bi se moral uporabljati le za pogodbena razmerja med podjetji in ne bi smel posegati v pravice posameznikov, na katere se nana拧ajo osebni podatki, v skladu s splo拧no uredbo o varstvu podatkov. Navedeni ukrep ne bi smel posegati v za拧膷ito spletne anonimnosti za uporabnike, ki niso poslovni uporabniki. V okviru novih zahtev po splo拧nih informacijah bi bilo treba dodatno okrepiti 膷lene 5, 6 in 10 direktive o elektronskem poslovanju, da bi te ukrepe uskladili z zahtevami po informacijah, dolo膷enimi v nedavno sprejeti zakonodaji, zlasti Direktivi 93/13/EEC(2) (direktivi o nedovoljenih pogojih v pogodbah), Direktivi 2011/83/EU(3) (direktiva o pravicah potro拧nikov) in uredbi o odnosih med platformami in podjetji;

鈥斕�听膷len 5 direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba nadalje posodobiti tako, da bi se od ponudnikov digitalnih storitev zahtevalo, da potro拧nikom zagotovijo neposredna in u膷inkovita komunikacijska sredstva, kot so elektronski kontaktni obrazci, klepetalnice, neposredna sporo膷ila ali povratni telefonski klic, pri 膷emer morajo biti informacije o teh komunikacijskih sredstvih potro拧nikom dostopne na jasen in razumljiv na膷in.

2.听听Po拧teni pogodbeni in splo拧ni pogoji

Akt o digitalnih storitvah bi moral dolo膷iti minimalne standarde za ponudnike storitev, da bodo sprejeli po拧tene, dostopne, nediskriminatorne in pregledne pogodbene in splo拧ne pogoje, ki izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

鈥斕�听jasni in nedvoumni pogodbeni in splo拧ni pogoji se zapi拧ejo v preprostem in razumljivem jeziku;

鈥斕�听v pogodbenih in splo拧nih pogojih se izrecno navede, kaj po zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji spada med nezakonite vsebine ali vedenje, in pojasni pravne posledice za uporabnike, ki zavestno shranjujejo ali nalagajo nezakonite vsebine;

鈥斕�听uporabniki so obve拧膷eni vsaki膷, ko se bistveno spremenijo pogodbeni in splo拧ni pogoji, ki lahko vplivajo na pravice uporabnikov, in zagotovijo se pojasnila v zvezi s tem;

鈥斕�听zagotovi se, da se vnaprej oblikovane standardne klavzule v pogodbenih in splo拧nih pogojih, o katerih se stranki nista dogovorili posami膷no in vnaprej, vklju膷no z licen膷nimi pogodbami s kon膷nim uporabnikom, za膷nejo s kratko izjavo na podlagi usklajene predloge, ki jo dolo膷i Komisija;

鈥斕�听zagotovi se, da je postopek preklica enako enostaven kot postopek vpisa (brez 鈥瀟emnih vzorcev鈥� ali drugega vpliva na odlo膷itve potro拧nikov);

鈥斕�听kjer se uporabljajo avtomatizirani sistemi, se v pogodbenih in splo拧nih pogojih jasno in nedvoumno opredelijo vhodni in ciljni izhodni podatki njihovih avtomatiziranih sistemov ter glavni parametri za razvr拧膷anje ter razlogi za relativno pomembnost teh glavnih parametrov, hkrati pa zagotovi skladnost z uredbo o odnosih med platformami in podjetji;

鈥斕�听zagotovi se, da so zahteve o pogodbenih in splo拧nih pogojih skladne z zahtevami glede informacij, dolo膷enimi z zakonodajo Unije, in jih dopolnjujejo, vklju膷no z informacijami iz direktive o nedovoljenih pogojih v pogodbah, direktive o nepo拧tenih poslovnih praksah, direktive o pravicah potro拧nikov, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161, in splo拧no uredbo o varstvu podatkov.

3.听听Zahteve glede preglednosti komercialnih sporo膷il

鈥斕�听V revidiranih dolo膷bah direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba okrepiti sedanje zahteve glede preglednosti v zvezi s komercialnimi, tako da se dolo膷ijo na膷ela vgrajene in privzete preglednosti.

鈥斕�听Predlagani ukrepi bi morali izhajati iz 膷lena听6 in 7 direktive o elektronskem poslovanju in z njimi bi bilo treba vzpostaviti nov okvir za odnose med platformami in potro拧niki, kar zadeva preglednost v zvezi s spletnim ogla拧evanjem, digitalnimi dregljaji, mikrociljanjem, priporo膷ilnimi sistemi za ogla拧evanje in prednostno obravnavo. Ti ukrepi bi morali:

鈥斕�听zajemati obveznost razkritja jasno opredeljenih vrst informacij o spletnem ogla拧evanju, da se omogo膷ita u膷inkovita revizija in nadzor, kot so informacije o identiteti ogla拧evalca ter neposrednih in posrednih pla膷ilih ali drugih pla膷ilih, ki jih prejmejo ponudniki storitev; tako bi potro拧nikom in javnim organom tudi omogo膷ili, da ugotovijo, kdo bi moral na primer prevzeti odgovornost za la啪ne ali zavajajo膷e oglase; ukrepi bi morali prispevati tudi k temu, da se storitve ogla拧evanja ne bi mogle uporabljati za financiranje nezakonitih dejavnosti;

鈥斕�听jasno razlikovati med komercialnim in politi膷nim spletnim ogla拧evanjem ter zagotoviti preglednost meril za profiliranje ciljnih skupin in optimizacijo ogla拧evalskih kampanj; potro拧nikom zagotoviti privzeto mo啪nost, da se jim ne sledi ali se jih ne mikrocilja in da privolijo v uporabo vedenjskih podatkov za namene ogla拧evanja ter v politi膷no ogla拧evanje in oglase;

鈥斕�听potro拧nikom omogo膷iti dostop do njihovih profilov za dinami膷no ogla拧evanje, da so obve拧膷eni, ali se jim sledi in za kak拧ne namene ter ali so informacije, ki jih prejmejo, namenjene ogla拧evanju, in jim zagotoviti pravico do izpodbijanja odlo膷itev, ki kr拧ijo njihove pravice;

鈥斕�听zagotoviti, da so pla膷ani oglasi ali pla膷ana uvrstitev na seznam rezultatov iskanja v skladu z Direktivo 2005/29/EC, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161, jasno, jedrnato in razumljivo ozna膷eni;

鈥斕�听zagotoviti spo拧tovanje na膷ela nediskriminacije in minimalnih zahtev glede diverzifikacije ter opredeliti prakse, ki pomenijo agresivno ogla拧evanje, hkrati pa spodbujati uporabnikom prijazne tehnologije umetne inteligence;

鈥斕�听uvesti merila odgovornosti in pravi膷nosti za algoritme, ki se uporabljajo za ciljno usmerjeno ogla拧evanje in optimizacijo ogla拧evanja, ter omogo膷iti, da pristojni organi izvedejo zunanje regulativne revizije in da se preverjajo odlo膷itve glede algoritemske zasnove, ki vklju膷uje informacije o posameznikih, brez tveganja kr拧itve zasebnosti uporabnikov in poslovnih skrivnosti;

鈥斕�听zagotoviti dostop do podatkov o ogla拧evanju in informacij o izpostavljenosti ogla拧evalcev, o tem, kje in kdaj se oglasi pojavljajo ter o uspe拧nosti pla膷anega v primerjavi z nepla膷anim ogla拧evanjem.

4.听听Umetna inteligenca in strojno u膷enje

V revidiranih dolo膷bah bi bilo treba upo拧tevati spodaj navedena na膷ela v zvezi z zagotavljanjem storitev informacijske dru啪be, ki jih omogo膷a umetna inteligenca, ali uporabljati avtomatizirana orodja za sprejemanje odlo膷itev ali orodja za strojno u膷enje, tako da se:

鈥斕�听zagotovi, da imajo potro拧niki pravico biti obve拧膷eni, 膷e dolo膷eno storitev omogo膷a umetna inteligenca, 膷e storitev uporablja avtomatizirana orodja za sprejemanje odlo膷itev, za strojno u膷enje ali za prepoznavanje vsebin, poleg tega pa imajo pravico, da se o njih ne odlo膷a izklju膷no na podlagi avtomatizirane obdelave, ter mo啪nost, da zavrnejo, omejijo ali personalizirajo uporabo katere koli avtomatizirane funkcije za osebno prilagoditev, ki jo omogo膷a umetna inteligenca, zlasti v zvezi z razvrstitvijo storitev;

鈥斕�听vzpostavi celovita pravila o nediskriminaciji in preglednosti algoritmov in podatkovnih nizov;

鈥斕�听zagotovi, da so algoritmi razlo啪ljivi pristojnim organom, ki jih lahko preverijo, kadar utemeljeno menijo, da gre za pristranskost algoritmov;

鈥斕�听zagotovi nadzor za vsak primer posebej in novo oceno tveganja algoritmov s strani pristojnih organov ter 膷love拧ki nadzor nad sprejemanjem odlo膷itev, da se zagotovi vi拧ja raven varstva potro拧nikov; te zahteve bi morale biti v skladu z mehanizmi 膷love拧kega nadzora in obvezno oceno tveganja za storitve avtomatizacije iz obstoje膷ih pravil, kot je Direktiva (EU) 2018/958(4) (direktiva o preskusu sorazmernosti), in ne bi smele pomeniti neutemeljene ali nesorazmerne omejitve prostega pretoka storitev;

鈥斕�听vzpostavi jasne mehanizme za odgovornost in pravna sredstva za povra膷ilo 拧kode, da bi odpravili morebitno 拧kodo, povzro膷eno z uporabo aplikacij umetne inteligence, avtomatiziranega sprejemanja odlo膷itev in orodij za strojno u膷enje;

鈥斕�听dolo膷i na膷elo vgrajene in privzete varnosti ter dolo膷i uspe拧ne in u膷inkovite pravice in postopke za razvijalce umetne inteligence v primerih, ko algoritmi sprejemajo ob膷utljive odlo膷itve o posameznikih, ter ustrezno upo拧teva in izkori拧膷a u膷inek prihodnjega tehnolo拧kega razvoja;

鈥斕�听zagotovi skladnost z zaupnostjo, zasebnostjo uporabnikov in poslovnimi skrivnostmi;

鈥斕�听zagotovi, da se delavcem dajo na voljo celovite informacije, kadar tehnologije umetne inteligence, uvedene na delovnem mestu, neposredno vplivajo na pogoje dela zaposlenih, ki uporabljajo digitalne storitve.

5.听听Kazni听

Spo拧tovanje teh dolo膷b bi bilo treba zagotoviti z u膷inkovitimi, sorazmernimi in odvra膷ilnimi kaznimi, vklju膷no z nalaganjem glob.

V.听听UKREPI, POVEZANI Z BOJEM PROTI NEZAKONITIM SPLETNIM VSEBINAM

Z aktom o digitalnih storitvah bi bilo treba zagotoviti jasnost in smernice, kako naj spletni posredniki obravnavajo nezakonite spletne vsebine. Z revidiranimi pravili iz direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba:

鈥斕�听pojasniti, da morebitna odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogo膷anje dostopa do njih ne bi smela vplivati na temeljne pravice in legitimne interese uporabnikov in potro拧nikov ter da bi morale zakonite vsebine ostati na spletu;

鈥斕�听izbolj拧ati pravni okvir, pri tem pa upo拧tevati osrednjo vlogo, ki jo imajo spletni posredniki in internet pri omogo膷anju javne razprave in prostega raz拧irjanja dejstev, mnenj in zamisli;

鈥斕�听ohraniti temeljno na膷elo, da spletni posredniki ne bi smeli biti neposredno odgovorni za dejanja svojih uporabnikov in da bi lahko 拧e naprej moderirali vsebine pod po拧tenimi, dostopnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji poslovanja;

鈥斕�听pojasniti, da je odlo膷itev spletnih posrednikov o zakonitosti vsebine, ki jo je uporabnik nalo啪il, za膷asna, in da spletni posredniki ne morejo biti odgovorni zaradi take odlo膷itve, saj lahko kon膷no odlo膷itev o tem, ali je vsebina nezakonita, sprejmejo le sodi拧膷a;

鈥斕�听zagotoviti, da to ne vpliva na mo啪nost dr啪av 膷lanic, da odlo膷ijo, katera vsebina je nezakonita v skladu z nacionalno zakonodajo;

鈥斕�听zagotoviti, da bodo ukrepi, ki jih morajo sprejeti spletni posredniki, sorazmerni, u膷inkoviti in ustrezni, da se bo mogo膷e u膷inkovito boriti proti nezakonitim spletnim vsebinam;

鈥斕�听resnost ukrepov, ki jih morajo sprejeti ponudniki storitev, prilagoditi resnosti kr拧itve;

鈥斕�听zagotoviti, da za blokiranje dostopa do nezakonitih vsebin in njihovo odstranitev ni treba blokirati dostopa do celotne platforme in storitev, ki so sicer zakonite;

鈥斕�听uvesti novo preglednost in neodvisen nadzor nad postopki moderiranja vsebin in nad orodji za odstranjevanje nezakonitih spletnih vsebin; te sisteme in postopke bi morali spremljati zanesljivi za拧膷itni ukrepi za preglednost in odgovornost, ki bi morali biti na voljo pristojnim organom za revizijo in presku拧anje.

1.听听Mehanizem prijave in ukrepanja

Z aktom o digitalnih storitvah bi bilo treba vzpostaviti usklajen in pravno izvr拧ljiv mehanizem prijave in ukrepanja, ki bi temeljil na nizu jasnih postopkov in natan膷nih rokov za vsak korak postopka prijave in ukrepanja. Mehanizem prijave in ukrepanja bi moral:

鈥斕�听veljati za nezakonite spletne vsebine in vedenje;

鈥斕�听razlikovati med razli膷nimi vrstami ponudnikov, sektorjev in/ali nezakonitih vsebin in resnostjo kr拧itve;

鈥斕�听omogo膷iti preprosto dostopne, zanesljive in uporabniku prijazne postopke, prilagojene glede na vrsto vsebine;

鈥斕�听uporabnikom omogo膷ati, da spletne posrednike enostavno elektronsko obvestijo o potencialno nezakonitih spletnih vsebinah ali vedenju;

鈥斕�听na razumljiv na膷in pojasniti obstoje膷e pojme in postopke, kot so 鈥瀐itro ukrepanje鈥�, 鈥瀌ejansko znanje in ozave拧膷enost鈥�, 鈥瀋iljno usmerjeno ukrepanje鈥�, 鈥瀘blika prijav鈥� in 鈥瀡eljavnost prijav鈥�;

鈥斕�听zagotavljati, da prijave ne bodo samodejno pomenile pravne odgovornosti za konkretne vsebine ali oceno zakonitosti niti zahteve po njihovi odstranitvi;

鈥斕�听zahtevati, da so prijave dovolj natan膷ne in ustrezno utemeljene, da se lahko ponudnik storitve, ki jih je prejel, na njihovi podlagi informirano in skrbno odlo膷i o ukrepanju v zvezi s prijavo, ter dolo膷iti zahteve, potrebne za zagotavljanje, da prijave vsebujejo vse informacije, ki so potrebne za hitro odstranitev nezakonitih vsebin;

鈥斕�听prijave bi morale vklju膷evati lokacijo (URL in 膷asovni 啪ig, kjer je to potrebno) domnevno nezakonite vsebine, navedbo ure in datuma izvr拧itve domnevne nepravilnosti, naveden razlog za to trditev, vklju膷no z obrazlo啪itvijo razlogov, zakaj prijavitelj meni, da je vsebina nezakonita, in po potrebi, glede na vrsto vsebine, dodatne dokaze za to trditev in 膷astno izjavo, da so podane informacije to膷ne;

鈥斕�听prijavitelji bi morali imeti mo啪nost, da v prijavi navedejo svoje kontaktne podatke v prijavo, vendar to ne bi smelo biti obvezno. 膶e se za to odlo膷ijo, bi bilo treba zagotoviti, da se ti podatki ne razkrijejo ponudniku vsebin. 膶e kontaktni podatki niso navedeni, se lahko uporabi naslov IP ali drug enakovreden podatek. Anonimne prijave ne bi smele biti dovoljene, kadar se nana拧ajo na kr拧itev osebnostnih pravic ali pravic intelektualne lastnine;

鈥斕�听dolo膷iti za拧膷itne ukrepe za prepre膷evanje zlorab s strani uporabnikov, ki sistemati膷no, ve膷krat in v slabi veri podajajo neupravi膷ene ali nepo拧tene prijave;

鈥斕�听dolo膷iti obveznost spletnih posrednikov, da prijavljeno vsebino preverijo ter prijavitelju in osebi, ki je vsebino nalo啪ila, pravo膷asno odgovorijo z obrazlo啪eno odlo膷itvijo. Zahteva za odgovor bi morala vsebovati obrazlo啪itev, zakaj in kako je bila odlo膷itev sprejeta in ali je odlo膷itev sprejel 膷lovek ali avtomatizirano orodje za odlo膷anje, ter informacijo tem, da se vse strani lahko zoper odlo膷itev prito啪ijo pri posredniku, na sodi拧膷u ali pri katerem drugem subjektu;

鈥斕�听zagotoviti informacije in pravna sredstva za izpodbijanje odlo膷itve z odgovorom na prijavo, tudi 膷e je bila vsebina odstranjena z avtomatiziranimi re拧itvami, razen 膷e bi bil odgovor na prijavo v navzkri啪ju s preiskavo, ki jo izvajajo organi pregona;

鈥斕�听zagotoviti, da sodne odredbe, izdane v dr啪avi 膷lanici, ki ni dr啪ava 膷lanica, v kateri je lociran spletni posrednik, ne bodo obravnavane v okviru mehanizma prijave in ukrepanja.

Mehanizem prijave in ukrepanja iz akta o digitalnih storitvah bi moral biti zavezujo膷 le za nezakonito vsebino. To pa spletnim posrednikom ne bi smelo prepre膷iti, da sprejmejo podoben mehanizem prijave in ukrepanja tudi za druge vsebine.

2.听听Alternativno re拧evanje sporov, povezano z mehanizmi prijave in ukrepanja

鈥斕�听Odlo膷itev, ki jo sprejme spletni posrednik o tem, ali bo ukrepal v zvezi z vsebino, ki je ozna膷ena za nezakonito, bi morala vsebovati jasno utemeljitev ukrepov, sprejetih v zvezi s to specifi膷no vsebino. Prijavitelj bi moral prejeti potrdilo o prejemu in sporo膷ilo o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prijavo.

鈥斕�听Ponudnike vsebine, ki je ozna膷ena kot nezakonita, bi bilo treba nemudoma obvestiti o prijavi in po mo啪nosti tudi o razlogih in sprejetih odlo膷itvah o odstranitvi, za膷asnem umiku ali onemogo膷enju dostopa do vsebine. Vse strani bi bilo treba ustrezno obvestiti o vseh obstoje膷ih pravnih mo啪nostih in mehanizmih, ki so na voljo za izpodbijanje te odlo膷itve.

鈥斕�听Vsi dele啪niki bi morali imeti pravico do izpodbijanja odlo膷itve z odgovorom na prijavo, ki bi moral izpolnjevati jasne zahteve in vsebovati pojasnilo. Zainteresirane strani bi morale imeti tudi dostop do mehanizmov za alternativno re拧evanje sporov.

鈥斕�听Pravica uporabnika, da je pred sprejetjem odlo膷itve o odstranitvi vsebine obve拧膷en in da na prijavo odgovori, se omeji ali prekli膷e le v naslednjih primerih:

(a)听听kadar za spletne posrednike velja nacionalna pravna zahteva, da morajo spletne posredni拧ke storitve prekiniti zagotavljanje vseh svojih spletnih posredni拧kih storitev dolo膷enemu uporabniku na na膷in, ki mu ne omogo膷a spo拧tovanja mehanizma prijave in ukrepanja; ali

(b)听听kadar bi prijava ali nasprotna prijava ovirala potekajo膷o kazensko preiskavo, zaradi katere mora odlo膷itev o za膷asnem umiku ali odstranitvi vsebin ostati tajna.

鈥斕�听Pravila iz 膷lena 17 direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba revidirati, da se zagotovi vzpostavitev neodvisnih mehanizmov za izvensodno re拧evanje sporov, ki bodo uporabnikom na voljo v primeru sporov glede onemogo膷anja dostopa do del ali drugih vsebin, ki so jih nalo啪ili, ali njihovega odstranjevanja.

鈥斕�听Mehanizem za izvensodno re拧evanje sporov bi moral izpolnjevati dolo膷ene standarde, zlasti glede postopkovne pravi膷nosti, neodvisnosti, nepristranskosti, preglednosti in u膷inkovitosti. Tak拧ni mehanizmi omogo膷ajo nepristransko re拧evanje sporov in uporabniku ne odvzemajo pravnega varstva, ki ga zagotavlja nacionalno pravo, ter ne posegajo v pravice uporabnikov do uporabe u膷inkovitih pravnih sredstev pred sodi拧膷em.

鈥斕�听膶e se na podlagi prito啪be in odgovora na prijavo ugotovi, da prijavljena dejavnost ali informacija ni nezakonita, bi moral spletni posrednik odstranjeno ali za膷asno umaknjeno vsebino nemudoma vrniti na splet ali dovoliti, da jo uporabnik ponovno nalo啪i.

鈥斕�听Pri podaji, izpodbijanju ali prejemu prijave bi bilo treba vse zainteresirane strani obvestiti o tem, da lahko uporabijo mehanizem alternativnega re拧evanja sporov in da se lahko prito啪ijo na pristojno nacionalno sodi拧膷e.

鈥斕�听Mehanizmi alternativnega re拧evanja sporov nikakor ne bi smeli vplivati na pravice udele啪enih strani, da spro啪ijo sodni postopek.

3.听听Preglednost mehanizma prijave in ukrepanja

Mehanizmi prijave in ukrepanja bi morali biti pregledni in javno dostopni. Zato bi morali biti spletni posredniki dol啪ni objavljati letna poro膷ila, ki bi morala biti standardizirana in vsebovati informacije o:

鈥斕�听拧tevilu vseh prijav, prejetih v okviru mehanizma prijave in ukrepanja, ter o vrstah vsebin, na katere se nana拧ajo;

鈥斕�听povpre膷nem odzivnem 膷asu po vrsti vsebine;

鈥斕�听拧tevilu napa膷nih odstranitev;

鈥斕�听vrsti subjektov, ki so podali prijavo (fizi膷ne osebe, organizacije, korporacije, zaupanja vredni prijavitelji itd.) in skupnem 拧tevilu njihovih prijav;

鈥斕�听naravi nezakonitosti vsebine ali vrsti kr拧itve, zaradi katere je bila odstranjena;

鈥斕�听拧tevilu izpodbijanih odlo膷itev, ki so jih prejeli spletni posredniki, in na膷inu njihove obravnave;

鈥斕�听opisu modela moderiranja vsebin, ki ga uporablja posrednik gostovanja, ter vseh avtomatiziranih orodij, vklju膷no s smiselnimi informacijami o uporabljeni logiki;

鈥斕�听ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi s ponovnimi kr拧itelji, da se zagotovi njihova u膷inkovitost pri obravnavanju sistemskih zlorab.

Pri obveznosti objave in zahtevani ravni podrobnosti poro膷ila bi bilo treba upo拧tevati velikost ali obseg delovanja spletnih posrednikov in ali imajo omejene vire in strokovno znanje. Mikropodjetja in zagonska podjetja naj bi to poro膷ilo posodobila le, 膷e je v obdobju enega leta pri拧lo do znatne spremembe.

Spletni posredniki bi morali objaviti tudi informacije o svojih postopkih in 膷asovnih okvirih za posredovanje dele啪nikom, kot je rok, v katerem mora ta predlo啪iti odgovor na prijavo, rok, v katerem bo posrednik obvestil obe strani o rezultatu postopka, in roki za razli膷ne oblike prito啪be zoper odlo膷itev.

4.听听Dolo膷be o varnem pristanu iz 膷lenov听12, 13 in 14 direktive o elektronskem poslovanju听

Akt o digitalnih storitvah bi moral za拧膷ititi in ohraniti sedanja omejena odstopanja od odgovornosti za ponudnike storitev informacijske dru啪be (spletne posrednike), ki so dolo膷ena v 膷lenih听12, 13 in 14 direktive o elektronskem poslovanju.

5.听听Aktivni in pasivni gostitelji

Akt o digitalnih storitvah bi moral ohraniti odstopanja v direktivi o elektronskem poslovanju za posrednike, ki imajo nevtralno in pasivno vlogo, ter obravnavati pomanjkanje pravne varnosti v zvezi s pojmom 鈥瀉ktivne vloge鈥�, tako da bi kodificiral sodno prakso Sodi拧膷a na tem podro膷ju. Pojasniti bi bilo treba tudi, da imajo ponudniki gostovanja dejavno vlogo, ko ustvarjajo vsebine ali do neke mere prispevajo k nezakonitosti vsebin, ali ko 鈥� po presoji povpre膷nih uporabnikov ali potro拧nikov 鈥� vsebine tretjih strani sprejmejo za svoje lastne.

Zagotoviti je treba, da se spletnim posrednikom ne pripisuje dejavne vloge zgolj zato, ker sprejmejo prostovoljne ukrepe za boj proti nezakonitim vsebinam. Uvedbo tak拧nih ukrepov pa bi morali spremljati ustrezni za拧膷itni ukrepi, prakse moderiranja vsebin pa bi morale biti po拧tene, dostopne, nediskriminatorne in pregledne.

V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba ohraniti izjeme v zvezi z odgovornostjo za zaledne in infrastrukturne storitve, ki niso stranke v odnosih med spletnimi posredniki in njihovimi strankami in ki zgolj izvajajo odlo膷itve, ki jih sprejmejo spletni posredniki ali njihove stranke.

6.听听Prepoved splo拧nega nadzora iz 膷lena听15 direktive o elektronskem poslovanju

V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba ohraniti prepoved splo拧ne obveznosti nadzora iz 膷lena听15 direktive o elektronskem poslovanju. Za spletne posrednike ne bi smela veljati splo拧na obveznost nadzora.

VI.听听SPLETNE TR沤NICE听

V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba predvideti nova pravila za spletne tr啪nice, za spletno prodajo, promocijo ali dobavo izdelkov in za zagotavljanje storitev potro拧nikom.

Nova pravila bi morala:

鈥斕�听spo拧tovati in dopolnjevati reformo direktive o splo拧ni varnosti proizvodov;

鈥斕�听zajeti vse subjekte, ki ponujajo in usmerjajo storitve in/ali izdelke potro拧nikom v Uniji, tudi 膷e imajo sede啪 zunaj Unije;

鈥斕�听razlikovati spletne tr啪nice od drugih vrst ponudnikov storitev, tudi od drugih pomo啪nih posredni拧kih dejavnosti v okviru dejavnosti iste dru啪be. 膶e ena od storitev, ki jo dru啪ba opravlja, izpolnjuje merila za tr啪nico, bi se morala pravila za ta del podjetja uporabljati v celoti ne glede na njegovo notranjo organizacijo;

鈥斕�听zagotoviti, da spletne tr啪nice jasno navedejo, iz katere dr啪ave se prodajajo izdelki ali zagotavljajo storitve, ne glede na to, ali jih zagotavlja ali prodaja ta tr啪nica, tretja stran ali prodajalec s sede啪em v Uniji ali zunaj nje;

鈥斕�听zagotoviti, da spletne tr啪nice hitro odstranijo vse morebitne zavajajo膷e informacije, ki jih podajo dobavitelj, vklju膷no z zavajajo膷imi implicitnimi jamstvi in izjavami dobavitelja;

鈥斕�听zagotoviti, da spletne tr啪nice, ki nudijo poklicne storitve, navedejo, 膷e je poklic reguliran v smislu Direktive 2005/36/ES, da bi se potro拧niki lahko ozave拧膷eno odlo膷ili in po potrebi pri ustreznem pristojnem organu preverili, ali izvajalec izpolnjuje zahteve za dolo膷eno poklicno kvalifikacijo;

鈥斕�听zagotoviti, da so spletne tr啪nice pregledne in odgovorne ter da sodelujejo s pristojnimi organi dr啪av 膷lanic, da bi ugotovili, kje obstajajo resna tveganja za nevarne izdelke, in jih opozorili takoj, ko izvedo, da so na njihovih platformah taki izdelki;

鈥斕�听zagotoviti, da spletne tr啪nice pregledajo sistem Unije za hitro obve拧膷anje o nevarnih ne啪ivilskih izdelkih (RAPEX) in izvajajo naklju膷ne preglede odpoklicanih in nevarnih izdelkov ter, kadar je to mogo膷e, sprejmejo ustrezne ukrepe v zvezi s temi izdelki;

鈥斕�听zagotoviti, da ko sistemi Unije za hitro obve拧膷anje, nacionalni organi za nadzor trga, carinski organi ali organi za varstvo potro拧nikov izdelke opredelijo kot nevarne in/ali ponarejene, jih je treba 膷imprej obvezno umakniti s tr啪nice, najkasneje pa v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila;

鈥斕�听zagotoviti, da spletne tr啪nice potro拧nike obvestijo, ko je izdelek, ki so ga tam kupili, odstranjen z njihove platforme na podlagi prijave zaradi njegove neskladnosti s pravili Unije o varnosti proizvodov in varstvu potro拧nikov; prav tako bi morali potro拧nike obve拧膷ati o vseh te啪avah z varnostjo in vseh ukrepih, ki so potrebni za zagotavljanje u膷inkovitega izvajanja odpoklicev;

鈥斕�听zagotoviti, da spletne tr啪nice v sodelovanju z uradnimi organi v skladu z uredbo o odnosih med platformami in podjetji uvedejo ukrepe proti ve膷kratnim kr拧iteljem, ki ponujajo nevarne izdelke, in da sprejmejo ukrepe za prepre膷evanje ponovnega pojava nevarnih izdelkov, ki so 啪e bili odstranjeni;

鈥斕�听razmisliti o mo啪nosti, da bi morali dobavitelji s sede啪em v tretji dr啪avi ustanoviti podru啪nico v Uniji ali imenovati zakonitega zastopnika s sede啪em v Uniji, ki bi bil odgovoren za prodajo izdelkov ali storitev, ki niso v skladu s pravili Unije o varnosti, evropskim potro拧nikom;

鈥斕�听obravnavati odgovornost za spletne tr啪nice za 拧kodo potro拧nikom in za nesprejetje ustreznih ukrepov za odstranitev nezakonitih izdelkov, potem ko so o njih dejansko seznanjeni;

鈥斕�听obravnavati odgovornost za spletne tr啪nice, 膷e imajo te platforme prevladujo膷 vpliv na dobavitelje in bistvene elemente ekonomskih transakcij, kot so pla膷ilna sredstva, cene, privzeti pogoji ali ravnanje, katerega namen je pospe拧evanje prodaje blaga potro拧nikom na trgu Unije, ni pa proizvajalca, uvoznika ali distributerja s sede啪em v Uniji, ki bi lahko prevzel odgovornost;

鈥斕�听obravnavati odgovornost spletnih tr啪nic v primerih, ko tr啪nica potro拧nika ne obvesti, da je dejanski dobavitelj blaga ali storitev tretja stran, zaradi 膷esar postane tr啪nica pogodbeno odgovorna potro拧niku; obravnavati bi bilo treba tudi odgovornost v primeru, ko tr啪nica namenoma daje zavajajo膷e informacije;

鈥斕�听zagotoviti, da imajo spletne tr啪nice pravico zahtevati od拧kodnino od dobavitelja ali proizvajalca, ki ni izpolnil obveznosti;

鈥斕�听prou膷iti raz拧iritev zaveze, ki so jo dali nekateri e-trgovci na drobno in Komisija, da bodo nevarne ali ponarejene izdelke hitreje umikali iz prodaje v okviru prostovoljnega sistema 鈥瀦aveze o varnosti proizvodov鈥� in memoranduma o soglasju o prodaji ponarejenega blaga po internetu, in navesti, katere od teh zavez bi lahko postale obvezne.

VII.听听PREDHODNA UREDITEV SISTEMSKIH OPERATERJEV

Akt o digitalnih storitvah bi moral vklju膷evati predlog za nov, poseben instrument, s katerim naj bi zagotovili, da posamezne spletne platforme zaradi svoje sistemske vloge ne bodo ogro啪ale notranjega trga z nepo拧tenim izklju膷evanjem inovativnih novih udele啪encev, tudi malih in srednjih podjetij, podjetnikov in zagonskih podjetij, ter povzro膷ale nedelovanje trga.

V ta namen bi bilo treba v aktu o digitalnih storitvah zlasti:

鈥斕�听dolo膷iti predhodni mehanizem za prepre膷evanje (namesto zgolj odpravljanja) nedelovanja trga, ki je posledica ravnanja 鈥瀞istemskih operaterjev鈥� v digitalnem svetu, in sicer na podlagi uredbe o odnosih med platformami in podjetji; tak拧en mehanizem bi moral regulativnim organom omogo膷ati, da sistemskim operaterjem nalo啪ijo popravne ukrepe, s katerimi bi odpravili nedelovanja trga, ne da bi ugotovili kr拧itev pravil konkurence;

鈥斕�听pooblastiti regulativne organe, da nalo啪ijo sorazmerne in natan膷no opredeljene popravne ukrepe podjetjem, ki so bila opredeljena kot 鈥瀞istemski operaterji鈥� na podlagi meril iz akta o digitalnih storitvah in zaklju膷enega seznama pozitivnih in negativnih ukrepov, ki jih morajo ta podjetja upo拧tevati in/ali ki jih ne smejo opravljati; Komisija bi morala v oceni u膷inka podrobno analizirati razli膷ne te啪ave, doslej opa啪ene na trgu, kot so:

鈥撎�听odsotnost interoperabilnosti ter ustreznih orodij, podatkov, strokovnega znanja in uporabljenih virov sistemskih operaterjev, da bi se potro拧nikom omogo膷ila menjava, povezovanje in medobratovanje digitalnih platform ali internetnih ekosistemov;

鈥撎�听sistemati膷ni preferen膷ni prikaz, ki sistemskim operaterjem omogo膷a, da lastnim storitvam za uporabnike zagotovijo bolj拧o vidnost;

鈥撎�听ovojnica podatkov, ki se uporablja za 拧iritev tr啪nega vpliva z enega trga na sosednje trge, dajanje prednosti lastnim izdelkom in storitvam (angl. self-preferencing) ter izvajanje praks, namenjenih vezanju potro拧nikov;

鈥撎�听splo拧na praksa, da se tretjim poslovnim uporabnikom z uvedbo pogodbenih klavzul prepove usmerjanje potro拧nikov na njihovo spletno mesto;

鈥撎�听nepreglednost sistemov priporo膷il, ki jih uporabljajo sistemski operaterji, vklju膷no s pravili in merili za delovanje tak拧nih sistemov;

鈥斕�听sistemskim operaterjem zagotoviti mo啪nost, da doka啪ejo, da je konkretno ravnanje upravi膷eno;

鈥斕�听pojasniti, da bi bilo treba nekatere regulativne ukrepe nalo啪iti vsem 鈥瀞istemskim operaterjem鈥�, na primer obveznosti glede preglednosti o na膷inu opravljanja poslovne dejavnosti, zlasti o tem, kako zbirajo in uporabljajo podatke, in da 鈥瀞istemski operaterji鈥� ne smejo izvajati praks, s katerimi bi potro拧nikom ote啪evali zamenjavo ponudnika ali uporabo storitev drugih ponudnikov, ali uporabljati druge oblike neupravi膷ene diskriminacije, s katerimi bi izklju膷evali druga podjetja ali jih postavljali v slab拧i polo啪aj;

鈥斕�听regulativnim organom podeliti pooblastila za sprejemanje za膷asnih ukrepov in nalaganje kazni 鈥瀞istemskim operaterjem鈥�, ki ne spo拧tujejo razli膷nih regulativnih obveznosti, ki so jim nalo啪ene;

鈥斕�听pooblastiti Komisijo, da na podlagi pogojev predhodnega mehanizma sprejme kon膷no odlo膷itev, ali je ponudnik storitev informacijske dru啪be 鈥瀞istemski operater鈥�;

鈥斕�听omogo膷iti uporabnikom 鈥瀞istemskih operaterjev鈥�, da so obve拧膷eni, da se lahko deaktivirajo in da imajo u膷inkovit nadzor in se lahko odlo膷ajo, kak拧no vsebino 啪elijo videti; uporabniki bi morali biti tudi ustrezno obve拧膷eni o vseh razlogih, zaradi katerih jim je dolo膷ena vsebina predlagana;

鈥斕�听zagotoviti, da se upo拧tevajo pravice, obveznosti in na膷ela splo拧ne uredbe o varstvu podatkov, vklju膷no z najmanj拧im obsegom podatkov, omejitvijo namena, vgrajenim in privzetim varstvom podatkov in pravno podlago za obdelavo;

鈥斕�听zagotoviti ustrezno raven interoperabilnosti, v skladu s katero morajo 鈥瀞istemski operaterji鈥� izmenjevati ustrezna orodja, podatke, strokovno znanje in uporabljene vire, da bi omejili tveganje za vezanost uporabnikov in potro拧nikov ter umetno zavezanost uporabnikov enemu sistemskemu operaterju brez realne mo啪nosti ali spodbud za zamenjavo digitalnih platform ali internetnih ekosistemov v okviru teh ukrepov, Komisija pa bi morala prou膷iti razli膷ne tehnologije ter odprte standarde in protokole, vklju膷no z mo啪nostjo tehni膷nega vmesnika (vmesnika za aplikacijsko programiranje), ki bi uporabnikom konkuren膷nih platform omogo膷al, da se priklopijo na sistemske operaterje in z njimi izmenjajo informacije; sistemski operaterji ne smejo v komercialne namene uporabljati podatkov, ki jih v okviru interoperabilnih dejavnosti prejmejo od tretjih strani, razen za omogo膷anje teh dejavnosti; obveznosti glede interoperabilnosti ne bi smele omejevati ali ovirati posrednikov pri odpravljanju ranljivosti ali povzro膷ati zamud pri tem;

鈥斕�听zagotoviti, da novi predhodni mehanizem ne vpliva na uporabo pravil o konkurenci, vklju膷no z dajanjem prednosti svojim izdelkom in storitvam (angl. self-preferencing) in splo拧no vertikalno integracijo, ter zagotoviti popolno neodvisnost obeh orodij politike.

VIII.听听NADZOR, SODELOVANJE IN IZVR艩EVANJE

Z aktom o digitalnih storitvah bi bilo treba izbolj拧ati nadzor nad obstoje膷imi pravili in njihovo izvr拧evanje in dolo膷bo o notranjem trgu kot temelj enotnega digitalnega trga okrepiti tako, da bi jo dopolnili z novim mehanizmom sodelovanja za izbolj拧anje izmenjave informacij, sodelovanja in medsebojnega zaupanja ter medsebojne pomo膷i med dr啪avami 膷lanicami na pro拧njo, zlasti med organi v mati膷ni dr啪avi, v kateri ima ponudnik storitev sede啪, in organi v dr啪avi gostiteljici, v kateri ponudnik ponuja svoje storitve.

Komisija bi morala opraviti celovito oceno u膷inka, da bi ocenila najprimernej拧i model nadzora in izvr拧evanja za uporabo dolo膷b v zvezi z aktom o digitalnih storitvah, pri tem pa upo拧tevati na膷eli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Komisija bi morala v svoji oceni u膷inka prou膷iti obstoje膷e modele, kot so mre啪a za sodelovanje na podro膷ju varstva potro拧nikov, skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), Evropski odbor za varstvo podatkov (EDBP) in Evropska mre啪a za konkurenco (ECN), ter razmisliti o sprejetju hibridnega sistema nadzora.

Ta sistem nadzora, ki temelji na usklajevanju na ravni EU v sodelovanju z mre啪o nacionalnih organov, bi moral izbolj拧ati spremljanje in uporabo akta o digitalnih storitvah, uveljavljati spo拧tovanje predpisov, vklju膷no z nalaganjem regulativnih glob, drugih sankcij ali ukrepov, ter imeti mo啪nost izvajati revizijo posrednikov in platform. Po potrebi bi moral re拧evati tudi 膷ezmejne spore med nacionalnimi organi, obravnavati zapletena 膷ezmejna vpra拧anja, dajati nasvete in usmeritve, potrjevati kodekse in odlo膷itve na ravni Unije ter skupaj z nacionalnimi organi podajati pobude in za膷eti preiskave o 膷ezmejnih vpra拧anjih. Kon膷ni nadzor nad obveznostmi dr啪av 膷lanic bi moral ostati v rokah Komisije.

Komisija bi morala poro膷ati Evropskemu parlamentu in Svetu ter skupaj z nacionalnimi organi voditi javno 鈥瀙reglednico platform鈥� s pomembnimi informacijami o skladnosti z aktom o digitalnih storitvah. Komisija bi morala olaj拧ati in podpirati ustanovitev in vzdr啪evanje evropskega repozitorija raziskav, da bi za namene raziskav olaj拧ala izmenjavo podatkov z javnimi ustanovami, raziskovalci, nevladnimi organizacijami in univerzami.

Z aktom o digitalnih storitvah bi bilo treba v 膷len听16 direktive o elektronskem poslovanju vnesti tudi nove izvr拧ilne elemente v zvezi s samoregulacijo.

(1) Pravila iz Direktive (EU)听2019/770 in Direktive听(EU)听2019/771. (2) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potro拧ni拧kih pogodbah, ki je bila nedavno spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi bolj拧ega izvr拧evanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potro拧nikov (UL L 328, 18.12.2019, str. 7). (3) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potro拧nikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64). (4) Direktiva (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (UL L听173, 9.7.2018, str. 25).