合法博彩网站

Evropski parlament,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 11.听marca听2020 o novem akcijskem na膷rtu za kro啪no gospodarstvo 鈥� Za 膷istej拧o in konkuren膷nej拧o Evropo (), in delovnega dokumenta slu啪b Komisije z naslovom Leading the way to a global circular economy : state of play and outlook (Utiranje poti h kro啪nemu gospodarstvu na svetovni ravni: stanje in obeti) (SWD(2020)0100),

鈥撎�听ob upo拧tevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta听2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vklju膷no s ciljem trajnostnega razvoja听12 鈥瀘dgovorna poraba in proizvodnja鈥� in ciljem trajnostnega razvoja听15 鈥炁緄vljenje na kopnem鈥�,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 14.听oktobra听2020 o strategiji na podro膷ju kemikalij za trajnostnost 鈥� Okolju brez strupov naproti ()(1),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne听10.听julija听2020 o trajnostni strategiji za kemikalije(2),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 10.听marca听2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 20.听maja听2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta听2030 鈥� Vra膷anje narave v na拧a 啪ivljenja (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju globalnega poro膷ila o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev IPBES iz maja听2019,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 20.听maja听2020 z naslovom 鈥濻trategija od vil do vilic鈥� za pravi膷en, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 11.听oktobra 2018 z naslovom Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, dru啪bo in okoljem (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v kro啪nem gospodarstvu (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 14.听marca听2019 o evropski strate拧ki dolgoro膷ni viziji za uspe拧no, sodobno, konkuren膷no in podnebno nevtralno gospodarstvo(3),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 28.听novembra听2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(4),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 4.听julija听2017 o dalj拧i 啪ivljenjski dobi za izdelke: koristi za potro拧nike in podjetja(5),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 9.听julija听2015 o u膷inkoviti rabi virov: prehod na kro啪no gospodarstvo(6),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju sve啪nja o kro啪nem gospodarstvu: mo啪nosti za re拧itev vpra拧anja sti膷i拧膷a med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih(7),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne听10. julija 2020 o evropskem pristopu k shranjevanju energije(8),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU)听2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.听maja听2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode(9),

鈥撎�听ob upo拧tevanju predloga Komisije o osmem okoljskem akcijskem programu z dne 14.听oktobra听2020 in zlasti prednostnega cilja glede pospe拧itve prehoda na kro啪no gospodarstvo iz 膷lena听2(2)(c) predloga,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 11.听decembra听2019 o evropskem zelenem dogovoru (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju posebnih poro膷il Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem gospodarjenju z zemlji拧膷i, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih ter o oceanih in kriosferi v spreminjajo膷em se podnebju, ter njegovega posebnega poro膷ila o globalnem segrevanju za 1,5听掳C, njegovega 5.听ocenjevalnega poro膷ila (AR5) in njegovega zbirnega poro膷ila iz septembra听2018,

鈥撎�听ob upo拧tevanju prvega akcijskega na膷rta za kro啪no gospodarstvo, ki se je za膷el izvajati leta 2015 (sporo膷ilo Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke 鈥� akcijski na膷rt EU za kro啪no gospodarstvo) () in ukrepov, sprejetih v okviru tega na膷rta,

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije(10),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne听15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(11),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropski strategiji za plastiko v kro啪nem gospodarstvu(12),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju sve啪nja o kro啪nem gospodarstvu: mo啪nosti za re拧itev vpra拧anja sti膷i拧膷a med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih(13),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 31.听maja听2018 o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi(14),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Direktive (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o zmanj拧anju vpliva nekaterih plasti膷nih proizvodov na okolje(15) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plasti膷nih izdelkih za enkratno uporabo),

鈥撎�听ob upo拧tevanju pregleda zakonodaje EU o odpadkih, sprejete leta 2018: Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih(16) (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva o odpadkih); Direktiva (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30.听maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embala啪i in odpadni embala啪i(17) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o odpadni embala啪i), Direktiva (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30.听maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagali拧膷ih(18) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o odlagali拧膷ih), in Direktiva (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni elektri膷ni in elektronski opremi(19),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (ES) 拧t.听1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.听decembra听2008 o razvr拧膷anju, ozna膷evanju in pakiranju snovi ter zmesi(20) (v nadaljnjem besedilu: uredba听CLP),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 26. januarja 2017 z naslovom Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v kro啪nem gospodarstvu (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju napovedi o svetovnih virih za leto听2019(21) ter poro膷il o u膷inkoviti rabi virov in podnebnih spremembah(22), ki jih je pripravil Mednarodni forum za vire,

鈥撎�听ob upo拧tevanju objave v reviji Science z naslovom Evaluating scenarios toward zero plastic pollution (Ocenjevanje scenarijev za ni膷elno onesna啪evanje s plastiko)(23),

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena 54 Poslovnika,

鈥撎�听ob upo拧tevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potro拧nikov, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj pode啪elja,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0008/2021),

A.听听ker je Mednarodni forum za vire v svoji napovedi o svetovnih virih za leto听2019 ocenil, da polovico vseh emisij toplogrednih plinov ter ve膷 kot 90听% izgube biotske raznovrstnosti in pomanjkanja vode povzro膷ajo dejavnosti pridobivanja in predelave virov; ker je koli膷ina virov, ki jo porabi svetovno gospodarstvo, enaka koli膷ini virov 1,5 Zemlje in ker bi 啪e zdaj za pre啪ivetje potrebovali tri Zemlje, 膷e bi vsi tro拧ili toliko, kot povpre膷en prebivalec EU, glavni cilj kro啪nega gospodarstva pa bi moral biti zmanj拧anje celotne rabe naravnih virov in nastajanja odpadkov; ker bo za uresni膷itev tega treba lo膷iti gospodarsko rast od rabe virov, pri 膷emer je treba upo拧tevati razliko med absolutnim in relativnim lo膷evanjem;

B.听听ker ti podatki ponazarjajo, da ima trajnostna raba virov, zlasti osnovnih surovin, osrednjo vlogo ter da je treba pospe拧iti ukrepe na vseh ravneh in po vsem svetu; ker je koncept kro啪nega gospodarstva sam po sebi horizontalen in bo znatno prispeval k doseganju drugih okoljskih ciljev, tudi ciljev Pari拧kega sporazuma;

C.听听ker je prehod na kro啪no gospodarstvo klju膷nega pomena za zmanj拧anje emisij toplogrednih plinov v EU ter doseganje podnebnega cilja Unije do leta听2030 in cilja neto ni膷elnih emisij toplogrednih plinov do leta听2050, za to pa treba temeljito prenoviti vrednostne verige v gospodarstvu;

D.听听ker lahko prehod na kro啪no gospodarstvo spodbudi trajnostne poslovne prakse in se pri膷akuje, da bodo imela evropska podjetja in gospodarstva zaradi dobro razvitih poslovnih modelov EU, na拧ega poznavanja kro啪nosti in strokovnega znanja o recikliranju vodilno vlogo v svetovnih prizadevanjih za doseganje kro啪nosti;

E.听听ker bi morala biti na膷ela kro啪nega gospodarstva osrednji element vsake evropske in nacionalne industrijske politike ter nacionalnih na膷rtov dr啪av 膷lanic za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost;

F.听听ker je skupna poraba energije v EU precej拧nja, dejavnosti v okviru kro啪nega gospodarstva pa bi morale zajemati tudi energetsko u膷inkovitost ter trajnostno pridobivanje virov energije;

G.听听ker je kro啪no gospodarstvo pomembno za doseganje razli膷nih ciljev v zvezi s trajnostnim razvojem, vklju膷no s ciljem 12 glede zagotovitve trajnostnih na膷inov porabe in proizvodnje ter ciljem 13 o podnebnih ukrepih;

H.听听ker je zasnova izdelkov brez odpadkov in onesna啪evanja eno od na膷el kro啪nega gospodarstva;

I.听听ker lahko po podatkih iz nedavnih 拧tudij kro啪no gospodarstvo do leta听2030 pove膷a BDP EU za dodatnih 0,5听% in ustvari ve膷 kot 700听000听novih delovnih mest(24), hkrati pa ima potencial za izbolj拧anje kakovosti delovnih mest; ker se je med letoma听2012 in听2018 拧tevilo delovnih mest v EU, povezanih s kro啪nim gospodarstvom, pove膷alo za 5听% in zdaj zna拧a pribli啪no 4听milijone; ker se pri膷akuje, da bo mogo膷e v sektorju ponovne izdelave EU s politikami podpore in nalo啪bami v industrijo do leta听2030 dose膷i letno vrednost med pribli啪no 70听in 100听milijardami听EUR ter ustvariti od pribli啪no 450听000 do skoraj 600听000 povezanih delovnih mest;

J.听听ker je trajnostno in odgovorno pridobivanje primarnih surovin klju膷no za doseganje u膷inkovite rabe virov in izpolnitev ciljev kro啪nega gospodarstva; ker je treba zato razviti standarde za trajnostno nabavo prednostnih surovin in proizvodov;

K.听听ker je do 80听% okoljskega vpliva proizvodov dolo膷enih v fazi zasnove in ker zgolj 12听% materialov, ki jih uporablja industrija EU, izvira iz recikliranih materialov;

L.听听ker se je zaradi hitrega pove膷anja e-trgovanja znatno pove膷ala odpadna embala啪a, kot so plasti膷ni proizvodi za enkratno uporabo in odpadni karton; ker je 拧e vedno zaskrbljujo膷e po拧iljanje odpadkov v tretje dr啪ave;

M.听听ker se ocenjuje, da se v EU vsako leto zavr啪e 88听milijonov听ton hrane, od tega naj bi se je ve膷 kot polovica zavrgla v gospodinjstvih in na ravni potro拧nikov; ker 啪ivilski odpadki bistveno vplivajo na okolje, saj predstavljajo pribli啪no 6听% vseh emisij toplogrednih plinov v EU;

N.听听ker je plastika okoljski problem, 膷e se z njo ne ravna pravilno, denimo v primeru smetenja, te啪avnosti ponovne uporabe in recikliranja, spornih snovi, emisij toplogrednih plinov in rabe virov;

O.听听ker je agencija ECHA sprejela znanstveno mnenje o omejitvi uporabe mikroplastike, ki se namerno dodaja proizvodom na trgu EU/EGP v koncentraciji nad 0,01% masnega dele啪a;

P.听听ker se je po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) med letoma听1996 in听2012 koli膷ina obla膷il, kupljenih na osebo v EU, pove膷ala za 40听%, obenem pa se ve膷 kot 30听% obla膷il v omarah v Evropi ne uporablja 啪e vsaj eno leto; ker se ve膷 kot polovica obla膷il po tem, ko se zavr啪ejo, ne reciklira, temve膷 kon膷ajo v me拧anih gospodinjskih odpadkih, nato pa se po拧ljejo v se啪igalnice ali odlagali拧膷a(25);

Q.听听ker je minilo 啪e ve膷 kot dve leti, odkar je Medvladni panel za podnebne spremembe objavil posebno poro膷ilo o globalnem segrevanju za 1,5听掳C, v katerem je navedeno, da so za omejitev globalnega segrevanja na 1,5听掳C potrebne hitre, daljnose啪ne in izjemne spremembe v vseh vidikih dru啪be, kakr拧nih 拧e ni bilo;

1.听听pozdravlja novi akcijski na膷rt Komisije za kro啪no gospodarstvo; poudarja, da je kro啪no gospodarstvo skupaj s ciljem ni膷elnega onesna啪evanja za okolje brez strupov klju膷nega pomena za zmanj拧anje celotnega okoljskega odtisa evropske proizvodnje in potro拧nje, da bi ostali v mejah zmogljivosti na拧ega planeta, varovali 膷lovekovo zdravje ter obenem zagotovili konkuren膷nost in inovativnost gospodarstva; poudarja, da lahko kro啪no gospodarstvo bistveno prispeva k doseganju ciljev Pari拧kega sporazuma, Konvencije OZN o biolo拧ki raznovrstnosti in ciljev OZN za trajnostni razvoj;

2.听听poziva Komisijo, naj vse pobude v okviru akcijskega na膷rta predlo啪i pravo膷asno v skladu s prilogo k sporo膷ilu, vsak zakonodajni predlog pa naj utemelji na celoviti oceni u膷inka, pri 膷emer je treba upo拧tevati tudi stro拧ke neukrepanja;

3.听听poudarja, da lahko kro啪no gospodarstvo ponudi re拧itve za nove izzive, s katerimi se soo膷amo in ki so se v krizi zaradi COVID-19 poostrili, in sicer z okrepitvijo in zmanj拧anjem ranljivosti vrednostnih verig v EU in po svetu, pa tudi z okrepitvijo odpornosti, trajnosti, konkuren膷nosti in dobi膷konosnosti evropskih industrijskih ekosistemov; meni, da se bo na ta na膷in okrepila strate拧ka avtonomija EU ter spodbudilo ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da se je v pandemiji COVID-19 pokazalo, da je treba vzpostaviti okolje, ki omogo膷a kro啪no gospodarstvo; poziva dr啪ave 膷lanice, naj kro啪no gospodarstvo vklju膷ijo v nacionalne na膷rte za okrevanje in odpornost;

4.听听meni, da lahko kro啪no gospodarstvo EU in evropskim podjetjem omogo膷i, da bodo ohranila svojo inovativnost in konkuren膷nost na svetovnem trgu ter obenem zmanj拧ala svoj okoljski odtis; zato poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj nalo啪be usmerijo v pospe拧eno izvajanje pobud za spodbujanje kro啪nega gospodarstva in podpiranje inovacij; meni, da bi bilo treba v okviru na膷rta EU za okrevanje (Next Generation EU), Sklada za pravi膷ni prehod in programa Obzorje Evropa uvesti ter spodbujati pobude, prakse, infrastrukturo in tehnologijo na podro膷ju kro啪nega gospodarstva;

5.听听poudarja, da je bolj拧e delovanje notranjega trga pogoj za vzpostavitev kro啪nega gospodarstva v EU; poudarja zlasti, da je ustrezno izvajanje in u膷inkovito izvr拧evanje veljavnih pravil pomembno za dobro delujo膷 trajnostni enotni trg; 啪eli spomniti, da je EU druga najve膷ja gospodarska velesila na svetu in obenem najve膷ja svetovna trgovinska velesila; poudarja, da je enotni trg mo膷no orodje, ki ga je treba izkoristiti za ustvarjanje trajnostnih in kro啪nih proizvodov ali tehnologij, ki bodo postali na拧 prihodnji standard, saj bomo tako dr啪avljanom omogo膷ili nakup cenovno ugodnih, varnih, okolju prijaznih in zdravih proizvodov;

6.听听poudarja, da je treba gospodarsko rast popolnoma lo膷iti od uporabe virov; poziva Komisijo, naj predlaga zavezujo膷e kratko- in dolgoro膷ne cilje EU, ki bodo temeljili na znanstvenih podatkih, za zmanj拧anje rabe primarnih surovin in vplivov na okolje; poziva, naj se dolo膷ijo cilji EU na podlagi pristopa z retrospektivno analizo za zagotovitev verodostojnega izvajanja strate拧kih ciljev v mejah zmogljivosti na拧ega planeta, da bomo najpozneje do leta 2050 vzpostavili oglji膷no nevtralno, okoljsko trajnostno kro啪no gospodarstvo brez strupov;

7.听听poziva Komisijo, naj predlaga zavezujo膷e cilje EU, v skladi s katerimi bi do leta 2030 bistveno zmanj拧ali odtis materialov in potro拧nje EU ter ju do leta 2050 uskladili z omejitvami na拧ega planeta, in sicer na podlagi kazalnikov, ki bi jih do konca leta 2021 sprejeli v okviru posodobljenega okvira za spremljanje; poziva Komisijo, naj upo拧teva zglede, ki so jih postavile najbolj ambiciozne dr啪ave, obenem pa tudi razlike med dr啪avami 膷lanicami zaradi njihovih razli膷nih okoli拧膷in in zmogljivosti;

8.听听poziva Komisijo, naj do leta听2021 uvede harmonizirane, primerljive in enotne kazalnike glede kro啪nosti, ki bodo zajemali kazalnike materialnega odtisa in odtisa potro拧nje ter 拧tevilne podkazalnike o u膷inkovitosti virov in ekosistemskih storitvah; s temi kazalniki bi morali meriti porabo virov na ravni EU, dr啪av 膷lanic in posameznih sektorjev, vklju膷no z uvozom in izvozom, ter biti usklajeni s harmonizirano oceno 啪ivljenjskega cikla in metodologijo upo拧tevanja naravnega kapitala v ra膷unovodstvu; uporabljati bi se morali v vseh politikah, finan膷nih instrumentih in regulativnih pobudah Unije;

9.听听pozdravlja zavezo Komisije za posodobitev in pregled okvira za spremljanje kro啪nega gospodarstva; ob啪aluje, da sedanji okvir za spremljanje ne vsebuje celovitega in celostnega sklopa kazalnikov, ki bi omogo膷ili merjenje lo膷evanja gospodarske rasti od rabe virov in vpliva na okolje; poudarja, da bi moral okvir za spremljanje zajemati omenjene kazalnike kro啪nosti ter tudi celotni sklop ciljev in dejanske ukrepe iz akcijskega na膷rta za kro啪no gospodarstvo, da bi se zagotovil u膷inkovit instrument za merjenje kro啪nosti in napredka pri celovitem doseganju njenih ciljev;

10.听听poudarja tudi, da so potrebne znanstveno zanesljive meritve, da bi zajeli sinergije med kro啪nim gospodarstvom in bla啪itvijo podnebnih sprememb, tudi z meritvijo oglji膷nega odtisa;

11.听听啪eli opozoriti na prilo啪nosti, ki jih ponuja optimalna uporaba izdelkov in storitev, ter na ukrepe za podalj拧anje 啪ivljenjskega cikla in uporabe materialov; v zvezi s tem zlasti poudarja, da je mogo膷e zdru啪iti re拧itve kro啪nega gospodarstva in digitalizacije; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj oblikujejo ukrepe za podpiranje novih trajnostnih in kro啪nih poslovnih modelov, kot so pristopi proizvodov kot storitev, ki var膷ujejo z viri in zmanj拧ujejo okoljske vplive ter obenem zagotavljajo varstvo potro拧nikov; Komisijo tudi poziva, naj v novi pobudi za trajnostne izdelke olaj拧a pristope proizvodov kot storitev, Komisijo in dr啪ave 膷lanice pa, naj odpravijo nepotrebne regulativne in fiskalne ovire za te pristope ter spodbujajo razvoj infrastrukture, ki omogo膷a kro啪nost in trajnostno digitalno gospodarstvo; opozarja, da na podnebje in okolje bistveno vpliva tudi digitalizacija zaradi ve膷jega povpra拧evanja po energiji, pridobivanja surovin in ustvarjanja odpadne elektronske opreme; poziva Komisijo, naj oceni in obravnava te izzive, tako da vzpostavi metodologijo za spremljanje in koli膷insko opredelitev okoljskega vpliva digitalnih tehnologij, struktur in storitev, vklju膷no s podatkovnimi sredi拧膷i, ter predlaga ukrepe, po potrebi tudi zakonodajne, za zagotovitev okoljske trajnosti digitalnih re拧itev, ki energetsko u膷inkovitost, zmanj拧anje emisij toplogrednih plinov in rabo virov ter vzpostavitev kro啪nega gospodarstva postavljajo v sredi拧膷e trajnostnega digitalnega prehoda;

12.听听poziva Komisijo, naj opredeli potrebne regulativne in druge ukrepe za odpravo upravnih in pravnih ovir za kro啪no, delitveno in storitveno gospodarstvo ter za spodbujanje njegovega razvoja; zlasti jo 拧e poziva, naj prou膷i, kako bi se bilo mogo膷e spoprijeti z izzivi, kot sta vpra拧anji odgovornosti in lastninskih pravic, ki so povezani z delitvenim in storitvenim gospodarstvom, pri 膷emer je treba nujno izbolj拧ati pravno varnost za proizvajalce in potro拧nike, 膷e naj bi omogo膷ili uporabo teh konceptov; predlaga, naj Komisija prou膷i mo啪nost razvoja evropske strategije za delitveno in storitveno gospodarstvo, ki bo ta vpra拧anja obravnavala, kot tudi socialna vpra拧anja;

13.听听poudarja, da je treba bolje razumeti, kako je mogo膷e s tehnologijami umetne inteligence podpreti kro啪no gospodarstvo s spodbujanjem njihove uporabe pri snovanju, poslovnih modelih in infrastrukturi; poudarja, da je pomembno obravnavati digitalizacijo kot sredstvo za omogo膷anje kro啪nega gospodarstva, zlasti kar zadeva potne liste proizvodov ali informacije o materialih v okviru vseevropskega podatkovnega prostora; poudarja, da bosta izbolj拧anje dostopnosti in izmenjava podatkov klju膷nega pomena, ob zagotavljanju dejavnega sodelovanja med dele啪niki za zagotovitev, da bodo novi pristopi ostali pravi膷ni in vklju膷ujo膷i ter 拧膷itili zasebnost in varnost podatkov;

14.听听poudarja, da je treba ustvariti ekonomske spodbude in ustrezno regulativno okolje za inovacije v kro啪nem gospodarstvu, materiale in poslovne modele, ter obenem odpraviti subvencije, ki izkrivljajo trg in so okolju 拧kodljive, ter poziva, naj se to podpre v novi industrijski strategiji za Evropo ter v strategiji za mala in srednja podjetja; poudarja posebno vlogo prvih na trgu, malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij pri prehodu na kro啪no gospodarstvo; poudarja, da lahko raziskave na podro膷ju trajnostnih materialov, postopkov, tehnologij in proizvodov ter njihova raz拧iritev na industrijski ravni evropskim podjetjem zagotovijo svetovno konkuren膷no prednost; poudarja, da so na evropski in nacionalni ravni potrebni odlo膷ni ukrepi za zagotovitev podpore vodilnim podjetjem v kro啪nem gospodarstvu in kro啪nim poslovnim modelom;

15.听听poudarja, da je treba v prehod na bolj kro啪no gospodarstvo kot dele啪nika vklju膷iti evropsko industrijo; poudarja, da so ukrepi za spodbujanje kro啪nega gospodarstva klju膷nega pomena za razoglji膷enje industrije; poziva h kro啪nim pristopom v industriji na vseh ravneh zasnove izdelkov, pridobivanja surovin, ponovne uporabe in recikliranja izdelkov ter ravnanja z odpadki, ter poudarja, da je treba spodbuditi razvoj vodilnih trgov za trajnostne industrijske materiale in proizvode;

16.听听poziva podjetja, naj v okviru letnih poro膷il pripravijo na膷rte prehoda, v katerih bodo opisala, kako in kdaj nameravajo dose膷i podnebno nevtralnost, kro啪no gospodarstvo in trajnostnost;

17.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj dajo prednost mo啪nostim z minimalnimi upravnimi bremeni ter okrepijo razvoj javno-zasebnih partnerstev na podro膷ju raziskav in razvoja, ki zagotavljajo sistemske in celostne re拧itve;

18.听听poziva Komisijo, naj vzpostavi regulativni okvir za certificiranje vseh re拧itev za naravno in tehnolo拧ko odstranjevanje ogljika, vklju膷no z zajemanjem, shranjevanjem in uporabo ogljika;

19.听听poudarja klju膷no vlogo biomimetike kot pospe拧evalca kro啪nosti pri spodbujanju biomimeti膷nih re拧itev, ki z zasnovo zmanj拧ujejo rabo materiala, energije in strupenih spojin ter zagotavljajo trajnostne, regenerativne in inovativne re拧itve, ki temeljijo na naravi in se lahko uporabljajo za 拧tevilne sektorje;

20.听听poziva k ustreznemu 拧tevilu osebja in prora膷unu za slu啪be Komisije, ki so pristojne za zagotavljanje uspe拧nega izvajanja akcijskega na膷rta; poudarja, da mora dodelitev sredstev ustrezati tako sedanjim kot dolgoro膷nim politi膷nim prednostnim nalogam, zato v okviru evropskega zelenega dogovora pri膷akuje znatno okrepitev 膷love拧kih virov zlasti v Generalnem direktoratu Komisije za okolje;

Okvir politike za trajnostne izdelke

21.听听poudarja, da je treba linearno gospodarstvo po na膷elu 鈥瀡zemi, naredi, odvrzi鈥� preoblikovati v resni膷no kro啪no gospodarstvo, ki bo temeljilo na naslednjih na膷elih: zmanj拧evanje rabe energije in virov, ohranjanje ekonomske vrednosti, prepre膷evanje nastajanja odpadkov, zasnova izdelkov iz odpadkov, 拧kodljivih snovi ter onesna啪eval, nadaljnja uporaba proizvodov in materialov v zaprtih zankah, varovanje zdravja ljudi, spodbujanje koristi za potro拧nike ter obnova naravnih sistemov; meni, da bi bilo treba te cilje upo拧tevati pri novem okviru politike za trajnostne proizvode ter celotni strategiji za kro啪no gospodarstvo in industrijski strategiji; poudarja, da je treba trajnostne kro啪ne sisteme v celoti vklju膷iti v vse dejavnosti, tudi politike, proizvode, proizvodne procese in poslovne modele;

22.听听poudarja, da bi morali trajnostni, kro啪ni, varni in nestrupeni proizvodi in materiali ter storitve na trgu EU postati pravilo in ne izjema ter bi morali veljati kot privzeta, a tudi privla膷na, cenovno primerna in dostopna mo啪nost za vse potro拧nike; zato pozdravlja na膷rt Komisije glede priprave zakonodajne pobude o trajnostnih izdelkih, da bi dolo膷ili horizontalna na膷ela za politiko za trajnostne proizvode in zavezujo膷e zahteve za izdelke, dane na trg EU;

23.听听odlo膷no podpira, da se podro膷je uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi(26) raz拧iri na proizvode, ki niso povezani z energijo, in da se opredelijo horizontalna na膷ela glede trajnosti in standardi glede delovanja, popravljivosti, ponovne uporabnosti, netoksi膷nosti, nadgradljivosti, mo啪nosti recikliranja, vsebnosti recikliranih materialov ter u膷inkovite rabe virov in energije za posamezne proizvode, ki se dajejo na trg EU, ter poziva Komisijo, naj v tem letu v zvezi s tem predstavi predlog; hkrati ponovno poziva Komisijo, naj bo pri izvajanju zahteve glede okoljsko primerne zasnove izdelkov, ki porabljajo energijo, v okviru veljavne direktive o okoljsko primerni zasnovi ambiciozna, tudi v zvezi s spodbujanjem kro啪nega gospodarstva;

24.听听poudarja, da je treba ohraniti skladen in jasen evropski zakonodajni okvir za trajnostne izdelke, ter da je treba okrepiti ustvarjanje sinergije z drugimi ukrepi, vklju膷no z uvedbo oznake EU; poudarja, da so poleg minimalnih zakonskih standardov za zasnovo izdelkov potrebne tudi tr啪ne spodbude za najbolj trajnostna podjetja ter trajnostne izdelke in materiale;

25.听听spodbuja Komisijo, naj predlaga cilje glede materialnega in okoljskega odtisa v celotnem 啪ivljenjskem ciklu posameznih kategorij izdelkov, ki se dajejo na trg EU, tudi najbolj oglji膷no intenzivnih polizdelkov; nadalje jo poziva, naj za posamezne izdelke in/ali sektorje uvede zavezujo膷e cilje glede vsebnosti recikliranih materialov ter zagotovi u膷inkovitost, varnost in za recikliranje primerno zasnovo izdelkov; poziva jo tudi, naj za doseganje teh ciljev zagotovi spodbudne tehnolo拧ke, regulativne in tr啪ne pogoje, pri 膷emer naj upo拧teva potrebne industrijske spremembe in nalo啪bene cikle v posameznih sektorjih, ter naj razmisli o uvedbi zahtev glede izbolj拧anja trajnostnosti storitev;

26.听听podpira na膷rt za uvedbo digitalnih 鈥瀙otnih listov鈥� za izdelke, da bi podjetjem, organom za nadzor trga in potro拧nikom omogo膷ili, da spremljajo podnebne, okoljske, socialne in druge vplive izdelkov vzdol啪 celotne vrednostne verige, ter za zagotovitev zanesljivih, preglednih in zlahka dostopnih informacij o trajnosti izdelka in njegovem vzdr啪evanju, mo啪nostih ponovne uporabe, popravila in razstavljanja, ravnanju z izdelkom ob koncu 啪ivljenjske dobe ter sestavi, uporabljenih materialih in kemikalijah ter njegovih okoljskih in drugih vplivih; poziva Komisijo, naj oceni mo啪nosti za uvedbo ustrezne oznake; poudarja, da se pri uvedbi digitalnih potnih listov za izdelke ne sme nepotrebno regulativno obremeniti podjetij; meni, da morajo biti zdru啪ljivi z drugimi digitalnimi orodji, denimo s prihodnjim na膷rtom za prenovo stavbe in podatkovno zbirko SCIP;

27.听听poudarja, da je doseganje ciklov nestrupenih materialov klju膷no za uspeh kro啪nega gospodarstva in razvoj trajnostnega enotnega trga, kot tudi za zagotavljanje nestrupenega okolja za evropske dr啪avljane; zato ponavlja stali拧膷a iz svoje resolucije o trajnostni strategiji za kemikalije in resolucije o re拧itvi vpra拧anja sti膷i拧膷a med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih, ter poudarja, da je treba 膷im prej sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje strategije na podro膷ju kemikalij za trajnostnost, da bi zagotovili okolje brez strupov;

28.听听poudarja, da imajo potro拧niki pravico do bolj natan膷nih, usklajenih in to膷nih informacij o tem, kako izdelki in storitve skozi 啪ivljenjsko dobo vplivajo na okolje in podnebje, vklju膷no v zvezi z njihovo trajnostjo in popravljivostjo, ter poziva k ukrepanju proti zavajanju v zvezi z okoljskimi praksami in la啪nim okoljskim trditvam, ki se nana拧ajo na proizvode, na prodaj na spletu in drugje; odlo膷no podpira namero Komisije, da predlaga zakonsko ureditev uporabe ekolo拧kih trditev z uvedbo zanesljivih in usklajenih metod izra膷unavanja v celotni vrednostni verigi na podlagi usklajenih kazalnikov in ocene 啪ivljenjskega cikla, kot je okoljski odtis, vklju膷no glede prepre膷evanja odpadkov, rabe surovin, izogibanja 拧kodljivim snovem, zagotavljanja trajnosti in 啪ivljenjske dobe izdelkov ter zasnove, ki omogo膷a njihovo popravilo in recikliranje; nadalje poudarja, da je treba nedavno spremenjeno Direktivo 2005/29/ES(27) izvr拧evati s proaktivnimi ukrepi, ki obravnavajo ekolo拧ke trditve;

29.听听poziva Komisijo, naj podpre razvoj digitalnih orodij za obve拧膷anje potro拧nikov, s 膷imer bi se okrepila njihova vloga v digitalni dobi; poudarja, da so spletne platforme in spletne tr啪nice pomembne za spodbujanje trajnostnih proizvodov in storitev, ter ugotavlja, da bi lahko potro拧nikom zagotovile jasnej拧e in razumljivej拧e informacije o trajnosti in popravljivosti proizvodov, ki jih ponujajo;

30.听听poudarja, da je treba vlogo okoljskega znaka EU kot merila za okoljsko trajnost okrepiti, in sicer z izbolj拧anjem tr啪ne in potro拧ni拧ke ozave拧膷enosti in prepoznavnosti, dolo膷itvijo celovitih standardov, vklju膷itvijo dodatnih ustreznih izdelkov v ta sistem in olaj拧anjem njegove uporabe v okviru javnih naro膷il;

31.听听podpira na膷rtovane pobude za izbolj拧anje trajnosti in popravljivosti izdelkov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, pri 膷emer je treba tudi krepiti pravice potro拧nikov, in sicer tako na trgih poslovanja med podjetji in potro拧niki kot na trgih medpodjetni拧kega poslovanja; zato toplo pozdravlja na膷rtovano pobudo za uvedbo pravice do popravila, ki bi veljala vsaj za podalj拧ano 啪ivljenjsko dobo proizvodov ter s katero bi omogo膷ili dostop do rezervnih delov, iz膷rpnih informacij in cenovno ugodnih storitev popravil za potro拧nike;

32.听听v zvezi s tem poziva k ukrepom za zagotovitev brezpla膷nega dostopa do potrebnih informacij o popravilu in vzdr啪evanju za vse udele啪ence na trgu, vklju膷no z informacijami o nadomestnih delih in posodobitvah programske opreme, in sicer ob upo拧tevanju zahtev glede varnosti potro拧nikov in brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/943(28), ter k ukrepom za zagotovitev dostopa do nadomestnih delov brez nepo拧tenih ovir za vse akterje v sektorju popravil, tudi za neodvisne serviserje in potro拧nike, za dolo膷itev obveznega najkraj拧ega obdobja za razpolo啪ljivost nadomestnih delov in/ali posodobitev in najdalj拧ih rokov dobave za raz拧irjeno skupino kategorij proizvodov ob upo拧tevanju njihovih posebnosti in na podlagi ocene u膷inka, in naj se oceni, kako ustrezno spodbujati popravila v okviru zakonsko urejene garancijske dobe; poudarja, da bi morali prodajalci vse udele啪ence na trgu obvestiti o popravljivosti svojih proizvodov;

33.听听poziva k jasni in lahko razumljivi, usklajeni prostovoljni shemi ozna膷evanja trajnosti proizvoda (tj. o ocenjeni 啪ivljenjski dobi proizvoda) in popravljivosti ter k oblikovanju enotne oznake popravljivosti in uvedbi enotne lestvice popravljivosti, da bi potro拧nikom olaj拧ali odlo膷anje; poziva k minimalnim zahtevam glede informacij v skladu z direktivama 2005/29/ES in 2011/83/EU(29); poziva Komisijo, naj pri pripravi pregleda Direktive (EU) 2019/771(30) razmisli o raz拧iritvi tako garancijskih pravic kot tudi pravil obrnjenega dokaznega bremena za nekatere kategorije proizvodov z vi拧jo pri膷akovano 啪ivljenjsko dobo in o uvedbi neposredne odgovornosti proizvajalca;

34.听听poziva k sprejetju zakonodajnih ukrepov za zaustavitev praks, ki povzro膷ajo na膷rtovano zastarelost, tudi tako, da se razmisli o mo啪nosti uvrstitve teh praks na seznam iz Priloge I k Direktivi 2005/29/ES;

35.听听pozdravlja, da namerava Komisija uvesti zakonodajo, ki bo prepovedovala uni膷enje neprodanega trajnega blaga, razen 膷e bi ogro啪alo varnost ali zdravje; poudarja, da bi morali postati recikliranje, ponovna uporaba in redistribucija ne啪ivilskih izdelkov splo拧no pravilo, ki bi se tudi zakonsko izvr拧evalo;

36.听听poudarja, da je treba okrepiti notranji trg za trajnostne izdelke, in meni, da bi moral pri tem vodilno vlogo prevzeti javni sektor; ugotavlja, da javni organi pri izbiri najbolj拧ih ponudb za blago, storitve ali gradnje kot merilo za oddajo naro膷ila 拧e vedno pogosto uporabljajo merilo najni啪je cene; podpira, da bi v sektorski zakonodaji dolo膷ili minimalna obvezna merila in cilje za zelena javna naro膷ila;

37.听听poudarja, da imajo pri pospe拧evanju prehoda na trajnostno in kro啪no gospodarstvo pomembno vlogo zelena javna naro膷ila, zato jih je pomembno izvajati tudi med gospodarskim okrevanjem EU;

38.听听poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o zelenih postopkih javnega naro膷anja; meni, da bi morali biti izdelki in re拧itve, ki so bili ponovno uporabljeni, popravljeni in ponovno proizvedeni oziroma obnovljeni, ter drugi izdelki in re拧itve, ki so gospodarni z energijo in viri ter ki imajo v svoji 啪ivljenjski 膷im manj拧i okoljski vpliv, v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora samodejno izbrani v vseh javnih naro膷ilih, in 膷e ne bi bili prednostna izbira, bi se moralo uporabljati na膷elo 鈥瀠po拧tevaj ali pojasni鈥�; Komisijo tudi poziva, naj zagotovi smernice v podporo podjetjem pri trajnostnem javnem naro膷anju; poziva, naj se za Komisijo in dr啪ave 膷lanice ob spo拧tovanju na膷ela subsidiarnosti uvede obvezno poro膷anje o trajnostnosti v odlo膷itvah o javnih naro膷ilih;

39.听听poudarja, da je treba spodbujati visokokakovostne tokove zbiranja materialov, ponovno uporabo in recikliranje ter ohranjati najvi拧jo vrednost materialov, pa tudi 膷iste, nestrupene in trajnostne zaprte snovne zanke; poudarja, da je treba pove膷ati razpolo啪ljivost in kakovost recikliranih materialov in se pri tem osredoto膷iti na zmo啪nost materialov, da po recikliranju ohranijo svoje prvotne lastnosti, tako da lahko pri prihodnji uporabi nadomestijo primarne surovine; ob tem poudarja, da je treba spodbujati tako ve膷jo mo啪nost recikliranja pri zasnovi izdelkov kot tudi ukrepe za u膷inkovito lo膷eno zbiranje in kavcijske sisteme vra膷anja embala啪e; poziva, naj se po na膷elu bli啪ine podpre postavljanje obratov in zmogljivosti za recikliranje na lokacijah, kjer tovrstnih obratov 拧e ni;

40.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj podprejo razvoj visokokakovostne infrastrukture za zbiranje, razvr拧膷anje, ponovno uporabo materialov in recikliranje ter podprejo raziskave o razvoju nove inovativne tehnologije, s katero se bo minimalizirala raba virov in nastajanje preostanka odpadkov, pove膷al donos in izbolj拧ala kakovost sekundarnih materialov, ki jih bo mogo膷e ponovno uporabiti in reciklirati, ter s katero bo mogo膷e dekontaminirati reciklirane materiale in v povezavi z drugimi tehnologijami zmanj拧ati skupni okoljski, pa tudi energetski in podnebni odtis; meni, da ima kemi膷no recikliranje, kadar izpolnjuje te zahteve, potencial za prispevanje k zaprtju zanke za nekatere tokove odpadkov;

41.听听poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo zdravstveni, okoljski in podnebni vplivi procesov in rezultatov novih tehnologij recikliranja in predelave 拧e pred zagotovitvijo finan膷nih spodbud temeljito ocenili na industrijski ravni, ter naj poskrbi, da bo ves postopek ocenjevanje pregleden;

42.听听meni, da je mora kemi膷no recikliranje ustrezati opredelitvi recikliranja v skladu z okvirno direktivo o odpadkih, zato da predelava v materiale in snovi, ki naj bi se uporabili kot gorivo, ne bo 拧tela za kemi膷no recikliranje; poziva Komisijo, naj priskrbi pravno potrditev za to;

43.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj podprejo omogo膷ijo digitalne tehnologije, kot sta blokovna veriga in digitalni vodni 啪ig, ter naj poskrbijo, da bodo interoperabilne, tako da bodo lahko s sledenjem, spremljanjem in popisom rabe virov in tokov izdelkov v vseh fazah njihovega 啪ivljenjskega cikla podpirale razvoj kro啪nega gospodarstva;

44.听听poudarja, da bi bilo pomembno izbolj拧ati dostop do sredstev za raziskovalne in inovacijske projekte na podro膷ju kro啪nega gospodarstva; zato poziva Komisijo, naj dejavnosti programa Obzorje Evropa usmeri v podporo raziskavam in inovacijam za:

45.听听poudarja, da imajo lahko trajnostni in obnovljivi viri pomembno vlogo v kro啪nih procesih, usmerjenih v razoglji膷enje, ter da lahko uporaba energije iz obnovljivih virov izbolj拧a kro啪nost 啪ivljenjskih ciklov izdelkov in spodbuja energetski prehod;

46.听听poudarja, da bi moral zakonodajo, povezano z okvirom politik za trajnostne izdelke, podpirati zanesljiv in pregleden sistem oglji膷nega in okoljskega ra膷unovodstva, ki bi spodbujal nalo啪be v izdelke in procese kro啪nega gospodarstva;

47.听听poudarja, da je treba pri dolo膷anju standardov za podnebni in okoljski vpliv izdelkov skozi vso vrednostno verigo upo拧tevati njihov celotni 啪ivljenjski cikel, vpliv pridobivanja materialov, polizdelkov, rezervnih delov in stranskih proizvodov; meni, da je treba standarde dolo膷iti z odprtim, preglednim in znanstveno utemeljenim postopkom, v katerega bodo vklju膷eni vsi ustrezni dele啪niki; glede tega spodbuja k dolo膷itvi skupnih metodologij za ocenjevanje 啪ivljenjskega cikla in izbolj拧ano zbiranje podatkov;

48.听听poudarja, da je za izvajanje politike za trajnostne proizvode poglavitnega pomena standardizacija, saj zagotovi zanesljive opredelitve, metriko in preskuse lastnosti, kot sta trajnost in popravljivost;

49.听听vztraja, da je treba pravo膷asno zasnovati standarde EU in da morajo biti skladni z okoli拧膷inami dejanske rabe, pri tem pa je treba prepre膷iti upravna ozka grla za dele啪nike, kar bi povzro膷ilo zamudo pri objavi standardov;

50.听听啪eli spomniti na sporo膷ilo Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropski standardi za 21. stoletje in na delo, ki je bilo opravljeno ob skupni pobudi za standardizacijo; poziva Komisijo, naj to pobudo dodatno okrepi in sprejme nove ukrepe in na膷rte za izbolj拧anje delovanja evropskih organizacij za standardizacijo;

51.听听meni, da je u膷inkovito izvajanje in izvr拧evanje zakonodaje EU v zvezi z zahtevami glede varnosti proizvodov in trajnostnosti bistveno za zagotovitev, da so proizvodi, dani na trg, skladni z ustreznimi pravili in Uredbo (EU) 2019/1020(31); dodaja, da 拧tevilni proizvodi, kupljeni prek spleta in uvo啪eni v EU, ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih zahtev EU; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj si intenzivneje prizadevajo zagotoviti skladnost proizvodov, vklju膷no s proizvodi, ki se prodajajo prek spleta, in naj se spoprimejo s tveganji za varnost potro拧nikov, ki jih prina拧ajo ponarejeni proizvodi, tako da izvajajo okrepljen nadzor trga in uvedejo enakovredne standardi carinskega nadzora, pa tudi z okrepljenim sodelovanjem na tem podro膷ju ter pove膷anjem prora膷unskih sredstev in dodatnimi 膷love拧kimi viri; zato poziva k u膷inkovitej拧emu nadzoru EU, in sicer z dolo膷itvijo harmoniziranih pravil o najmanj拧em 拧tevilu in pogostosti pregledov ter s pooblastitvijo Komisije, naj spremlja in pregleduje dejavnosti nacionalnih organov za nadzor trga;

52.听听poudarja, da so se prostovoljni sporazumi izkazali za neu膷inkovite pri doseganju trajnostne in univerzalne polnilne re拧itve za mobilno radijsko opremo; ponovno poziva Komisijo, naj nujno za膷ne izvajati dolo膷be Direktive 2014/53/EU(32) o radijski opremi, zlasti pa naj v okviru globalne strategije za zmanj拧anje elektronskih odpadkov uvede univerzalni polnilnik za pametne telefone ter vse male in srednje elektronske naprave, da bi 膷im bolj zagotovili standardizacijo, zdru啪ljivost in interoperabilnost zmogljivosti za polnjenje oziroma brez啪i膷no polnjenje; jo poziva, naj vzporedno s tem pravo膷asno pripravi strategijo za lo膷evanje, da potro拧niki ne bi bili prisiljeni z novo napravo kupovati tudi novega polnilnika, kar bi omogo膷ilo ve膷je okoljske koristi, prihranek stro拧kov in ve膷jo korist za potro拧nike; ponovno poudarja, kako pomembno je, da potro拧niki z usklajenim ozna膷evanjem prejmejo lahko berljive, zanesljive in ustrezne informacije o relevantnih lastnostih polnilnikov, kot sta interoperabilnost in u膷inkovitost polnjenja, vklju膷no s skladnostjo s standardom USB 3.1 ali vi拧je, da bi se lahko odlo膷ili za najbolj priro膷no, stro拧kovno u膷inkovito in trajnostno mo啪nost;

53.听听poudarja, da je med 啪e obstoje膷imi in prihodnjimi ukrepi EU in dr啪av 膷lanic potrebna skladnost politik, zato se da bodo uresni膷evali cilji akcijskega na膷rta ter da bo za kro啪ne tehnologije, proizvode in storitve zagotovljena gospodarska in nalo啪bena gotovost, kar bo spodbudilo tudi konkuren膷nost EU in inovacije; poziva Komisijo, naj uredi vse morebitne regulativne nedoslednosti ali prepreke in pravno negotovost, ki onemogo膷ajo popolno uveljavitev kro啪nega gospodarstva; poziva k ekonomskim spodbudam, kot so dolo膷anje cen CO2, raz拧irjena odgovornost proizvajalca s prilagajanjem pristojbin na podlagi ekolo拧kih vidikov in dav膷ne spodbude, ter k drugim finan膷nim spodbudam za trajnostne potro拧ni拧ke izbire; meni, da bi morali biti ti ukrepi po mo啪nosti skladni s tehni膷nimi merili za pregled kro啪nega gospodarstva, opredeljenimi v uredbi o taksonomiji; poziva dr啪ave 膷lanice, naj razmislijo o ciljih kro啪no gospodarstva v vsej ustrezni nacionalni zakonodaji in naj poskrbijo, da bo popolnoma usklajena s cilji in ukrepi iz strategije EU za kro啪no gospodarstvo; poleg tega poziva Komisijo, naj se osredoto膷i na izvajanje zakonodaje, povezane s kro啪nim gospodarstvom, da bi zagotovila enake konkuren膷ne pogoje za kro啪ne proizvodne postopke in poslovne modele;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: elektronika ter informacijsko-komunikacijska tehnologija

54.听听podpira pobudo za kro啪no elektroniko, ki bi morala obravnavati pomanjkljivosti glede trajnosti, kro啪ne zasnove, vsebnosti nevarnih in 拧kodljivih snovi, vsebnosti recikliranih materialov, popravljivosti, razpolo啪ljivosti rezervnih delov, nadgradljivosti, prepre膷evanja nastajanja e-odpadkov ter zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja; poziva tudi k vklju膷itvi vpra拧anj, povezanih z zgodnjo zastarelostjo, kamor sodi tudi zastarelost izdelkov zaradi sprememb programske opreme; poziva k uskladitvi in izbolj拧anju infrastrukture za recikliranje odpadne elektri膷ne in elektronske opreme v EU;

55.听听meni, da je treba potro拧nikom mo膷no olaj拧ati zbiranje elektronskih odpadkov; pozdravlja zavezo Komisije, da bo preu膷ila mo啪nosti za vseunijsko shemo ponovnega sprejema informacijsko-komunikacijskotehnolo拧kih proizvodov, in je prepri膷an, da bi morali pri tem zajeti 膷im 拧ir拧i nabor izdelkov; poudarja, da je pomembno, da so sistem za vra膷anje in vsi drugi modeli zbiranja zasnovani tako, da 拧膷itijo mo啪nost ponovne uporabe informacijsko-komunikacijskotehnolo拧kih proizvodov in zagotavljajo izvajalcem dejavnosti ponovne uporabe dostop do blaga, ki ga je mogo膷e ponovno uporabiti;

56.听听poudarja, da imajo ukrepi za okoljsko primerno zasnovo velik potencial, in 啪eli spomniti, da direktivi o okoljsko primerni zasnovi in o ozna膷evanju z energijskimi nalepkami(33) 啪e sami zagotovili skoraj polovico prihranka zaradi energetske u膷inkovitosti, ki ga je EU postavila kot cilj za leto 2020; poudarja, da je treba hitro dokon膷ati delo v zvezi z okoljsko primerno zasnovo elektronike in informacijsko-komunikacijske tehnologije, torej pametnih telefonov, tablic, ra膷unalnikov in tiskalnikov (vklju膷no s kartu拧ami), postaj in podsistemov mobilnih omre啪ij in omre啪ne opreme, zato da se bodo najkasneje leta 2021predlagali ustrezni ukrepi;

57.听听poudarja, da je pomembno spodbujati bolj trajnostne vzorce porabe in proizvodnje elektronike ter informacijsko-komunikacijske tehnologije, ter poziva Komisijo, naj preu膷i mo啪nost uvedbe informacij za potro拧nike o razlikovanju med posodobitvami za odpravo napak in za nadgradnjo ter o oglji膷nem odtisu porabe podatkov;

58.听听poziva, naj se uvede obvezna certifikacijska shema za izvajalce recikliranja elektronskih odpadkov, da se zagotovita u膷inkovita snovna predelava in varstvo okolja;

59.听听poziva Komisijo, naj poleg pobude za kro啪no elektroniko pripravi pobudo za kro啪no in trajnostno digitalizacijo, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter na膷rt za umetno inteligenco;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: baterije in vozila

60.听听poudarja, da je glede na prehod na brezemisijsko mobilnost in elektri膷na omre啪ja z obnovljivimi viri in glede na to, da je treba poskrbeti za trajnostno in eti膷no pridobivanje surovin in kriti膷nih surovin v novih zakonodajnih okvirih, potreben strate拧ki, okoljsko trajnosten, trajnostni in eti膷ni pristop do baterij in vozil; poziva k oblikovanju konkuren膷nih in odpornih vrednostnih verig za proizvodnjo, ponovno uporabo in recikliranje baterij v EU;

61.听听pozdravlja predlog Komisije za novo uredbo o baterijah in odpadnih baterijah, ter meni, da bi moral novi regulativni okvir EU za baterije zajemati vsaj: trajnostno, eti膷no in varno pridobivanje surovin, okoljsko primerno zasnovo z ukrepi za vsebnost recikliranih materialov, nadomestitev nevarnih in 拧kodljivih snovi, kjer je mogo膷e, bolj拧e lo膷eno zbiranje, ponovno uporabo, obnavljanje, ponovno izdelavo, spremembo namena in recikliranje, vklju膷no z vi拧jimi cilji recikliranja, predelavo dragocenih materialov in raz拧irjeno odgovornostjo proizvajalca, ter z ukrepi za obve拧膷anje potro拧nikov; okvir bi moral zajemati vplive na okolje v vsej 啪ivljenjski dobi ter vsebovati namenske dolo膷be o baterijah, povezane z mobilnostjo in hranjenjem energije;

62.听听je zaskrbljen zaradi velike odvisnosti EU od uvoza surovin za proizvodnjo baterij; je prepri膷an, da bi si lahko z bolj拧imi sistemi za recikliranje baterij zagotovili velik dele啪 surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij v EU;

63.听听izra啪a zaskrbljenost zaradi socialno-ekonomskega vpliva pridobivanja mineralov, zlasti kobalta; prosi Komisijo, naj oceni mo啪nosti za izvedljiv zakonodajni okvir, s katerim bi zagotovili eti膷no pridobivanje materialov in uvedli zakonodajo o obvezni potrebni skrbnosti, da bi se spoprijeli s problemom negativnega mednarodnega vpliva na okolje in 膷lovekove pravice;

64.听听pozdravlja, da namerava Komisija pregledati direktivo o izrabljenih vozilih(34); poziva Komisijo, naj to direktivo posodobi, da bo v celoti odra啪ala in spo拧tovala na膷ela kro啪nega gospodarstva, vklju膷no z na膷rtnim prepre膷evanjem nastajanja odpadkov, nadgradljivostjo, modularnostjo, popravljivostjo, mo啪nostjo ponovne uporabe in mo啪nostjo recikliranja materialov ob najvi拧ji ravni vrednosti, ob tem, da bo najve膷jo prednost dajala ponovni uporabi; poziva Komisijo, naj poskrbi za u膷inkovite verige ponovne uporabe za proizvajalce avtomobilov in za sheme raz拧irjene odgovornosti proizvajalca; poziva Komisijo, naj izbolj拧a poro膷anje o izrabljenih vozilih prek evropske podatkovne zbirke; poziva Komisijo, naj pojasni, okrepi in nadzira na膷elo, da je treba pred razrezom in drobljenjem avtomobilov vedno poskrbeti, da se vozilo razstavi in deli ponovno uporabijo;

65.听听poudarja, da je treba v okviru programa Obzorje Evropa dodatno spodbujati raziskave in inovacije na podro膷ju postopkov in tehnologij recikliranja, da bi pove膷ali potencial kro啪nega gospodarstva na podro膷ju baterij; se zaveda vloge malih in srednjih podjetij v sektorju zbiranja in recikliranja;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: embala啪a

66.听听ponavlja, da naj bi do leta 2030 poskrbeli, da bo mogo膷e vso embala啪o ponovno uporabiti ali na ekonomsko izvedljiv na膷in reciklirati, in poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi ustrezen zakonodajni predlog, vklju膷no z ukrepi in cilji za zmanj拧anje koli膷ine odpadkov in ambiciozno zastavljenimi bistvenimi zahtevami v direktivi o odpadni embala啪i, s katerimi bi v e-trgovini in drugod zmanj拧ali odve膷no embala啪o, izbolj拧ali mo啪nosti recikliranja, pove膷ali vsebnost recikliranih materialov, postopno opustili nevarne in 拧kodljive snovi in spodbujali ponovno uporabo; poudarja, da se s tem ne sme ogroziti varnost hrane ali higienski standardi; poziva naj bodo ti ukrepi usmerjeni k 膷im bolj拧im okoljskim rezultatom v skladu s hierarhijo odpadkov in k 膷im ni啪jemu oglji膷nemu odtisu;

67.听听poudarja, da ima embala啪a bistveno vlogo pri varnosti proizvodov, zlasti pri varnosti hrane in higieni, pa tudi pri zmanj拧evanju 啪ivilskih odpadkov, poziva industrijo, naj regulativne ukrepe dopolni z dodatnimi prostovoljnimi ukrepi za nadaljnje prepre膷evanje nepotrebne embala啪e in za znatno zmanj拧anje koli膷ine embala啪e, ki se daje na trg, naj razvije z viri u膷inkovitej拧e, kro啪ne in podnebju prijazne embala啪ne re拧itve, kot so usklajene oblike embala啪e ter embala啪a, ki jo je mogo膷e ponovno uporabiti in ponovno napolniti, ter naj olaj拧a uporabo transportne embala啪e, ki jo je mogo膷e ponovno uporabiti; spodbuja pobude, kot sta zavezni拧tvo za kro啪no plastiko in evropski pakt za plastiko;

68.听听trdi, da visokokakovostno recikliranje ustvarja dejansko tr啪no povpra拧evanje po recikliranih materialih ter je eden najpomembnej拧ih dejavnikov pri prizadevanjih za pove膷anje skupne koli膷ine embala啪e, ki se zbira, razvr拧膷a in reciklira; poziva k uporabi sodobne in u膷inkovite opreme in tehnologije za razvr拧膷anje in lo膷evanje ter naj se izbolj拧a okoljsko primerna zasnova embala啪e, na podlagi izpopolnjenih meril za oceno 啪ivljenjskega kroga pa bi bilo treba preoblikovati tudi embala啪ne re拧itve;

69.听听poziva Komisijo, naj preu膷i razli膷ne vrste embala啪e, ki se uporabljajo v e-trgovini, da bi dolo膷ila dobro prakso za optimizacijo na podro膷ju embala啪e za zmanj拧anje koli膷in in pretirane rabe; poziva Komisijo, naj podpre ponovno uporabo embala啪nih materialov za ve膷kratno dostavo po拧iljk kot alternativo embala啪nim materialom za enkratno uporabo;

70.听听poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima prodaja brez embala啪e pri zmanj拧evanju uporabe embala啪e, ter poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj spodbujajo tovrstne ukrepe, hkrati pa naj zagotovijo varnost hrane in higieno;

71.听听poudarja, da imajo skladi in programi za inovacije bistveno vlogo pri zmanj拧evanju koli膷ine materialov in inovacijah na podro膷ju recikliranja;

72.听听ve, da nara拧膷ata spletna prodaja in dostava paketov; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi spletni prodajalci ne glede na lokacijo izpolnjevali bistvene zahteve ter poro膷ali in finan膷no prispevali k sistemom raz拧irjene odgovornosti proizvajalca v dr啪avah 膷lanicah EU, v katerih so njihovi proizvodi dani na trg;

73.听听poziva Komisijo, naj podpira lo膷eno zbiranje in razvr拧膷anje odpadne embala啪e, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/852 ter naj zagotovi, da jo bodo dr啪ave 膷lanice pravo膷asno prenesle; poziva Komisijo, naj oceni mo啪nost pregleda sistema prepoznavanja embala啪nih materialov (Direktiva 97/129/ES(35)), da bi dr啪avljanom olaj拧ali lo膷eno zbiranje glede na mo啪nosti recikliranja pri posameznih vrstah embala啪e;

74.听听poziva Komisijo, naj podpre in preu膷i mo啪nosti za zdru啪ljive nacionalne kavcijske sisteme povratne embala啪e, da bi se dosegla potrebna stopnja zbiranja 90听% plasti膷ne embala啪e za pija膷o in kot korak na poti do vzpostavitve enotnega trga za embala啪o, zlasti za sosednje dr啪ave 膷lanice. Zdru啪ljive sheme bi bilo mogo膷e dose膷i s serializacijo ter kodificiranim in enotnim ozna膷evanjem. 膶e dr啪ava 膷lanica 拧e nima vzpostavljene sheme ali na膷rtov za preoblikovanje svoje sheme, bi jo bilo treba spodbujati, naj z uporabo dobre prakse in ustreznih znanstvenih argumentov izbere shemo, ki je podobna shemam drugih dr啪av 膷lanic ali zdru啪ljiva z njimi;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: plastika

75.听听poziva Komisijo, naj 拧e naprej izvaja evropsko strategijo za plastiko v kro啪nem gospodarstvu, zlasti s spodbujanjem bolj拧e zasnove, kro啪nih poslovnih modelov in inovativnih proizvodov ter pristopa izdelek kot storitev, ki omogo膷ajo bolj trajnostne vzorce potro拧nje;

76.听听poziva Komisijo, naj se na celovit na膷in spoprime s problematiko plastike in mikroplastike; poziva Komisijo, naj sprejme splo拧no postopno opustitev namerno dodane mikroplastike in naj z novimi obveznim regulativnimi ukrepi zmanj拧a nenamerni izpust vseh vrst mikroplastike 啪e pri viru, tako na primer pri pnevmatikah, tekstilu, umetni travo ter pri proizvodnji plasti膷nih peletov; poudarja, da je treba odpraviti vrzeli v znanstvenem v茅denju o mikroplastiki in nanoplastiki ter spodbuditi k razvoju varnej拧ih alternativ in k oblikovanju konkuren膷nih trgov s proizvodi brez mikroplastike; obenem vztraja, da je treba nujno sprejeti kratkoro膷ne ukrepe; poudarja, da najve膷 onesna啪enja z mikroplastiko izvira iz razpadanja makroplastike v okolju, in podpira predlog, da bi morali za plasti膷ne proizvode veljati posebni ukrepi, kot so zahteve glede okoljsko primerne zasnove v fazi proizvodnje, da bi se prepre膷ili izpusti sekundarne mikroplastike v okolje; poziva Komisijo, naj preu膷i vire, distribucijo, usodo in vplive makro- in mikroplastike pri 膷i拧膷enju odpadnih voda in ravnanju z meteorno vodo; 啪eli opozoriti, da 80听% morskih odpadkov prihaja s kopnega, in poziva dr啪ave 膷lanice, naj ukrepajo na 啪ari拧膷nih to膷kah rek in re膷nih ustij;

77.听听poudarja, da bi bilo treba v primerih, ko proizvodi za enkratno uporabo mo膷no obremenijo okolje in vire in 膷e le obstajajo nadomestne mo啪nosti za ponovno uporabo in/ali trajne alternative, te proizvode nadomestiti s tak拧nimi za ve膷kratno uporabo na okolju prijazen na膷in, ne da bi bila pri tem ogro啪ena higiena ali varnost 啪ivil; glede tega poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnih ukrepih, na primer o raz拧iritvi direktive o plastiki za enkratno uporabo, ko se bo pregledovala; poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje standardov za embala啪o za ve膷kratno uporabo in za zamenjavo embala啪e, namizne posode in jedilnega pribora za enkratno uporabo;

78.听听priznava potencialno vlogo plastike na biolo拧ki osnovi ter biolo拧ko razgradljive plastike in plastike, primerne za kompostiranje, vendar ta sama po sebi ne bo re拧ila okoljskih vpra拧anj, povezanih s plastiko, ter poudarja pomen ozave拧膷anja o ustrezni uporabi plastike na biolo拧ki osnovi in biolo拧ko razgradljive plastike;

79.听听spodbuja k oblikovanju predloga o jasnih svetovnih standardih za materiale, proizvode, oblikovanje in recikliranje;

80.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj postavijo skladen okvir za preglednost in obveznosti glede poro膷anja za vse udele啪ene v vrednostni verigi v zvezi s proizvodnjo plastike, prometom z njo, njeno uporabo in ravnanjem z njo ob koncu 啪ivljenjske dobe;

81.听听poziva Komisijo, naj razvije sheme raz拧irjene odgovornosti proizvajalca, v katerih bo za plasti膷ne proizvode ob koncu njihove 啪ivljenjske dobe odgovoren proizvajalec;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: tekstil

82.听听poudarja, da je nova celovita strategija EU za tekstil pomembna za spodbujanje trajnostnosti, kro啪nosti, sledljivosti in preglednosti v tekstilnem in obla膷ilnem sektorju EU, 膷eprav je treba upo拧tevati tudi globalno naravo teh vrednostnih verig in razse啪nost hitre mode; poudarja, da bi morala strategija vsebovati usklajen nabor instrumentov politike in podpirati nove poslovne modele, s katerimi bi upo拧tevali vse vplive na okolje in dru啪bo v vsej vrednostni verigi in izbolj拧ali oblikovanje tekstila za ve膷jo trajnost ter mo啪nost ponovne uporabe in mehanskega recikliranja ter za uporabo visokokakovostnih vlaken, predvsem s kombiniranjem zahtev po okoljsko primerni zasnovi, shem odgovornosti proizvajalca in sistemov ozna膷evanja;

83.听听pozdravlja uvedbo novega okvira politike za tekstilne izdelke ter poudarja, da mora dajati prednost prepre膷evanju odpadkov ter trajnosti, mo啪nosti ponovne uporabe in popravljivosti, pa tudi ustreznemu ravnanju z nevarnimi in 拧kodljivimi kemikalijami v skladu s hierarhijo odpadkov; poziva k ukrepom za prepre膷evanje izgubljanja sinteti膷nih mikrovlaken v fazi oblikovanja in proizvodnje ter k drugim ukrepom, kot so razvoj preventivnega nadzorovanega in neonesna啪ujo膷ega industrijskega predpranja in standardi za opremljanje novih pralnih strojev s filtri za mikrovlakna; poziva, naj se za vso EU uvedejo posebna merila za prenehanje statusa odpadka za tekstilne izdelke;

84.听听poziva, naj se novi okvir politike za tekstilne izdelke uporablja v skladu z drugimi instrumenti politike, kot je prihodnji predlog zakonodaje EU o potrebni skrbnosti na podro膷ju 膷lovekovih pravic in okolja, zato da se v vseh fazah tekstilne vrednostne verige zagotovi spo拧tovanje pravic delavcev, 膷lovekovih pravic in enakosti spolov;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: gradnja in stavbe

85.听听poziva Komisijo, naj prihodnji val prenove izvaja ob popolnem upo拧tevanju na膷el kro啪nega gospodarstva in tudi raznolikosti tega sektorja; poziva Komisijo, naj dolo膷i horizontalne zahteve in zahteve za posamezne izdelke; poudarja, da bi s podalj拧ano 啪ivljenjsko dobro stavb namesto ru拧enja pridobili potencial za prihranek toplogrednih plinov in okoljske koristi; poziva Komisijo, naj razmisli o dolo膷itvi ciljev za zmanj拧anje oglji膷nega odtisa in odtisa materialov stavb EU ter o uporabi okvira Level(s) za trajnostne stavbe kot zavezujo膷ega okvira za u膷inkovito gradnjo; meni, da je treba vklju膷iti minimalne pravne zahteve glede okoljske u膷inkovitosti stavb, da bi izbolj拧ali u膷inkovito rabo virov in energetsko u膷inkovitost stavb;

86.听听啪eli opomniti, da mora Komisija v skladu z okvirno direktivo o odpadkih razmisliti o reviziji ciljev snovne predelave, dolo膷enih v zakonodaji EU za gradbene odpadke in odpadke pri ru拧enju objektov ter njihove frakcije po posameznih materialih, in meni, da bi to moralo zajemati tudi cilj materialne predelave za izkopano zemljino; predlaga, da bi v gradbeni拧tvu za razli膷ne uporabe vklju膷ili cilje glede ponovne uporabe in recikliranja ter uporabe sekundarnih surovin ter da bi tudi poskrbeli za njihovo ve膷jo sledljivost; poziva Komisijo, naj pregleda uredbo o gradbenih proizvodih, in pozdravlja, da je za leto 2021 najavljena strategija za trajnostno grajeno okolje; meni, da bi sprejetje digitalnih re拧itev v grajenem okolju, na primer za sledenje odpadkom, pripomoglo k ve膷ji energetski u膷inkovitosti stavb in ve膷ji kro啪nosti v gradbenem sektorju;

87.听听poudarja, da je pomembno uvesti visokokakovostne politike na膷rtovanja stavb, ki bodo prednostno osredoto膷ene na prenovo, preureditev in nadaljnjo uporabo stavb, kjer je mogo膷e, ne pa na gradnjo novih;

88.听听poudarja, da bi morale biti glede na to, da 90听% grajenega okolja za leto 2050 啪e stoji, dolo膷ene posebne zahteve za sektor obnove, da bi do leta 2050 imeli popolnoma modularne stavbe, ki bi jih bilo mogo膷e prilagoditi razli膷nim vrstam uporabe in ki bi bile energetsko pozitivne; to bi moralo zajemati tudi korenite prenove, proizvajanje na kraju samem in mo啪nost ponovne uporabe;

Klju膷ne vrednostne verige izdelkov: hrana, voda in hranilne snovi

89.听听poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za uresni膷itev cilja, da bi do leta 2030 prepolovili koli膷ino 啪ivilskih odpadkov, v skladu z zavezami iz strategije od vil do vilic in glede na sporo膷ene podatke dr啪av 膷lanic v skladu z okvirno direktivo o odpadkih; poziva Komisijo, naj prepre膷evanje izgub hrane in 啪ivilskih odpadkov v vsej prehranski vrednostni verigi vklju膷i v ustrezne politike EU, kot je dolo膷eno v strategiji od vil do vilic, in 啪eli spomniti, da bi morali biti ti ukrepi skladni s hierarhijo ravnanja z odpadki; poziva dr啪ave 膷lanice, naj sprejmejo celovite ukrepe za znatno zmanj拧anje 啪ivilskih odpadkov in naj spodbujajo k doniranju hrane;

90.听听poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zaprtje zanke hranil v kmetijstvu, zmanj拧a odvisnost Evrope od uvoza 啪ivinske krme in pove膷a uporabo recikliranega 啪ivalskega gnoja in drugih organskih hranil, kot sta kompost in digestat, namesto kemi膷nih gnojil, obenem pa naj poskrbi za visoko stopnjo varovanja zdravja, okolja in ekosistemov;

91.听听poziva, naj kro啪no gospodarstvo temelji na okolju prijaznem regulativnem okviru, da se prepre膷ijo morebitni negativni toksi膷ni u膷inki na vodne ekosisteme; pozdravlja nedavno sprejeto uredbo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode in revizijo direktive o pitni vodi(36) ter poziva k njunemu polnemu izvajanju; poziva Komisijo, naj povezavo med vodo in energijo v celoti vklju膷i v evropske politike, in opozarja, da sta kakovost vodnih virov in dostop do njih odvisna od dobrega izvajanja nadzora pri viru in na膷ela, da pla膷a onesna啪evalec; podpira kro啪ni pristop k 膷i拧膷enju odpadnih voda in ravnanju z njimi, da bi pove膷ali predelavo komunalne odpadne vode; poudarja, da je iz odpadnih voda mogo膷e pridobiti razli膷ne vire, od celuloze in bioplastike do hranil, energije in vode, ter spodbuja k nadaljnji analizi mo啪nosti ponovne uporabe in hkratnemu zmanj拧anju porabe energije in vode; podpira na膷rtovani pregled direktive o 膷i拧膷enju komunalne odpadne vode(37); poziva Komisijo, naj oceni mo啪nost sprejetja zakonodajnih ukrepov za obravnavo u膷inkovitosti rabe vode v stavbah;

92.听听poudarja, da se lahko z bolj拧im dostopom do vode za vse v Evropski uniji zaradi manj拧e odvisnosti od ustekleni膷ene vode bistveno izbolj拧a kro啪nost; poziva k polnemu uresni膷evanju dolo膷b o dostopnosti vode iz direktive o pitni vodi;

93.听听poudarja, da imajo trajnostni izdelki na biolo拧ki osnovi, zlasti bolj拧a predelava biolo拧kih odpadkov in uporaba ostankov in stranskih proizvodov, pomembno vlogo pri prehodu na kro啪no in oglji膷no nevtralno gospodarstvo;

94.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj zagotovijo, da bo lo膷eno zbiranje biolo拧kih odpadkov, ki ga uvaja okvirna direktiva o odpadkih, omogo膷alo proizvodnjo visokokakovostnega komposta za izbolj拧anje tal, nenevarnih kemikalij in drugih proizvodov, kjer je to izvedljivo in je koristno za okolje;

95.听听poudarja potencial trajnostnega biogospodarstva in trajnostnega gozdarskega sektorja; poudarja pomen izvajanja strategij EU za biogospodarstvo in za biotsko raznovrstnost, da bi izbolj拧ali kro啪nost z nadomestitvijo fosilnih materialov z obnovljivimi materiali na biolo拧ki osnovi, kjer je to koristno za okolje in trajnost ter tudi za biotsko raznovrstnost glede na vse ve膷je povpra拧evanje po materialih na biolo拧ki osnovi;

Manj odpadkov, ve膷 vrednosti

96.听听poudarja, da je najprej potreben ve膷ji poudarek na prepre膷evanju nastajanja odpadkov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v EU, in sicer na podro膷ju politike proizvodov in politike ravnanja z odpadki; poziva Komisijo, naj v okviru revizije okvirne direktive o odpadkih in direktive o odlagali拧膷ih, predvidenih za leto 2024, predlaga zavezujo膷e cilje za skupno zmanj拧anje odpadkov ter za zmanj拧anje odpadkov v posameznih tokovih odpadkov in skupinah proizvodov ter cilje za omejitev nastajanja ostankov odpadkov; meni, da bi bilo treba pripravo na cilje ponovne uporabe in pripravo na cilje recikliranja lo膷iti ter dati prednost ponovni uporabi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;

97.听听izra啪a zaskrbljenost zaradi neenakega izvajanja ciljev EU glede odpadkov v dr啪avah 膷lanicah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse dr啪ave 膷lanice u膷inkovito in v celoti izvajale sedanje cilje glede odpadkov in sve啪enj o odpadkih iz leta 2018, ter poziva vse dr啪ave 膷lanice, naj brez odla拧anja v celoti prenesejo zakonodajo iz leta 2018;

98.听听meni, da so nekonkuren膷ne cene in pomanjkanje visokokakovostnih sekundarnih surovin in trgov zanje dejavniki, ki ovirajo vzpostavitev kro啪nega gospodarstva; poziva Komisijo, naj oceni ukrepe za zagotavljanje ve膷je konkuren膷nosti sekundarnih surovin ob hkratnem prispevanju k okolju brez strupov;

99.听听meni, da je zasebni sektor mo膷an partner pri pove膷anju povpra拧evanja in zanimanja strank za kro啪ne re拧itve in proizvode, ter poziva dr啪ave 膷lanice, naj podprejo podjetja, ki imajo poslovne modele, storitve ali proizvode, s katerimi zmanj拧ujejo koli膷ino odpadkov in rabo virov, ter naj izkoristijo njihove storitve;

100.听听mo膷no podpira prizadevanja za vzpostavitev dobro delujo膷ega trga EU za visokokakovostne, nestrupene sekundarne surovine brez poseganja v dolo膷be okvirne direktive o odpadkih in uredbe o po拧iljkah odpadkov ter poudarja, da bodo za to potrebni skupni standardi kakovosti; opozarja, da lahko dr啪ave 膷lanice opredelijo nacionalna merila za stranske proizvode in dolo膷itev prenehanja statusa odpadka ter poziva Komisijo, naj predlaga harmonizirana evropska merila za dolo膷itev prenehanja statusa odpadkov na podro膷ju klju膷nih tokov odpadkov v skladu z okvirno direktivo o odpadkih, da bi odpravila ovire na trgu in zagotovila visokokakovostno predelavo materialov; ob啪aluje dejstvo, da Komisija ni opredelila posebnih meril EU za papir, pnevmatike in tekstil, kot zahteva okvirna direktiva o odpadkih;

101.听听poziva Komisijo, naj nameni pozornost pravilom o 膷ezmejnih premikih odpadkov za predelavo med dr啪avami 膷lanicami EU ter naj razmisli o njihovi prilagoditvi, da bi pove膷ala njihovo jasnost in razumljivost, odpravila upravne ovire, ob ohranjanju u膷inkovitosti zakonodaje pri varovanju 膷lovekovega zdravja in okolja, ter uskladila njihovo izvajanje po dr啪avah 膷lanicah EU, tudi z vzpostavitvijo enotnega elektronskega sistema EU za evidentiranje po拧iljk odpadkov;

102.听听podpira teko膷a prizadevanja Komisije za zagotovitev ustrezne predelave odpadnih olj; v skladu z Direktivo 2008/98/ES(38) poziva Komisijo, naj do leta听2022 predstavi zakonodajni predlog z dodatnimi ukrepi za spodbujanje regeneracije odpadnih olj, vklju膷no z uvedbo kvantitativnih ciljev;

103.听听opozarja, da morajo vse dr啪ave 膷lanice zagotoviti, da se do 31.听decembra听2023 biolo拧ki odpadki bodisi lo膷ujejo in reciklirajo pri viru ali zbirajo lo膷eno in ne me拧ajo z drugimi vrstami odpadkov; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj svoje nalo啪be usmerijo v krepitev zbiranja in kompostiranja organskih odpadkov;

104.听听poudarja, da si je EU zastavila cilje v zvezi z odpadki in da morajo EU in dr啪ave 膷lanice v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki najprej okrepiti prepre膷evanje in pripravo na ponovno uporabo, pove膷ati visokokakovostno recikliranje in odpraviti odlaganje odpadkov na odlagali拧膷ih ter karseda zmanj拧ati se啪iganje; poziva Komisijo, naj opredeli skupni pristop na ravni EU za ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov, ki jih ni mogo膷e reciklirati, da bi zagotovili njihovo optimalno obdelavo in prepre膷ili kopi膷enje prese啪nih zmogljivosti za se啪iganje odpadkov na ravni EU, ki bi lahko povzro膷ile u膷inke vezanosti in ovirale razvoj kro啪nega gospodarstva; meni, da je treba se啪iganje odpadkov izvajati v najnaprednej拧ih obratih za pridobivanje energije iz odpadkov z visoko energetsko u膷inkovitostjo in nizkimi emisijami znotraj EU;

105.听听poudarja, da je lo膷eno zbiranje odpadkov osnovni pogoj za visokokakovostno recikliranje ter za ohranjanje dragocenih materialov in proizvodov v krogu recikliranja; podpira na膷rte Komisije, da bo predlagala ukrepe za izbolj拧anje in harmonizacijo obstoje膷ih sistemov lo膷enega zbiranja, pri katerih bi bilo treba upo拧tevati najbolj拧e prakse v dr啪avah 膷lanicah ter razli膷ne regionalne in lokalne pogoje, prav tako pa ti ukrepi ne bi smeli negativno vplivati na dobro delujo膷e obstoje膷e sisteme; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno izvajanje dolo膷b iz okvirne direktive o odpadkih;

106.听听poudarja, da morajo strategije in politike v zvezi z odpadki temeljiti na zanesljivih znanstvenih podatkih in metodologijah, s 膷imer se bosta izbolj拧ali zanesljivost in primerljivost statistike EU; zato poziva Komisijo, naj dodatno uskladi statistiko odpadkov in zbere informacije o recikliranih materialih in odpadkih v treh to膷kah: zbiranje, vstopna to膷ka v obrat za recikliranje in dele啪 u膷inkovite ponovne uporabe recikliranih materialov;

107.听听ob啪aluje, da se direktiva o odlaganju odpadkov na odlagali拧膷ih ne osredoto膷a na prepre膷evanje, zato poziva k njeni uskladitvi s splo拧nimi na膷eli na膷rta CEAP in opredelitvi cilja 10-odstotnega odlaganja odpadkov na odlagali拧膷ih v izhodi拧膷nem letu ter 拧tevila kilogramov odpadkov na osebo na leto, da se prepre膷i prehod z odlaganja odpadkov na odlagali拧膷ih na se啪iganje odpadkov;

108.听听opozarja, da je industrijska simbioza klju膷ni element za doseganje kro啪nega gospodarstva s spodbujanjem medsebojno povezanih mre啪, v katerih odpadki iz ene industrije postanejo surovina v drugi, energija in material pa lahko nenehno kro啪ita, da se 膷im dlje ohrani produktivna raba virov; zato poziva k pove膷anju prizadevanj za pospe拧itev industrijske simbioze na ravni听EU in k zagotavljanju ve膷je u膷inkovitosti in konkuren膷nosti industrijske vrednostne verige;

109.听听poudarja, da bodo morala ozemlja zaradi razvoja industrijske simbioze bolje razumeti in upravljati svoj lokalni tok virov in da jih bo industrijska simbioza usmerila k izvajanju novih strategij za prostorsko na膷rtovanje v sodelovanju z industrijami, dele啪niki, lokalno upravo in dr啪avljani; dr啪ave 膷lanice poziva, naj od lokalne in regionalne uprave zahtevajo, da opredelijo mo啪nosti za industrijsko simbiozo s temeljitim na膷rtovanjem gospodarskih dejavnosti in obvezno analizo tokov virov;

110.听听poudarja pomen izvajanja 膷lena听8a(1) okvirne direktive o odpadkih, v katerem je jasno navedeno, da morajo dr啪ave 膷lanice natan膷no opredeliti odgovornosti in vloge za organizacije za odgovornost proizvajalca;

111.听听priporo膷a, naj se zagotovi podpora razvoju lokalnih vrednostnih verig, ki temeljijo na recikliranju biolo拧kih odpadkov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je biometan, da bi se ustvarile tesnej拧e povezave med pode啪elskimi in mestnimi skupnostmi ter bi se v celoti izvajala hierarhija ravnanja z odpadki;

112.听听poudarja, da je treba kro啪nost proizvodov in intenzivnost rabe virov vklju膷iti v 膷ezmejne prilagoditvene mehanizme;

Zagotavljanje, da bo kro啪nost del vsakdana v 啪ivljenju ljudi, v regijah in mestih

113.听听priznava, da imajo pri ravnanju z odpadki in izvajanju ukrepov, vklju膷enih v akcijski na膷rt za kro啪no gospodarstvo, v kro啪nem gospodarstvu pomembno vlogo regionalne oblasti, lokalni organi in skupnosti ter mala in srednja podjetja; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj podprejo vzpostavitev in sodelovanje vozli拧膷 za kro啪no gospodarstvo v vseh evropskih regijah, industrijskih grozdih in lokalnih skupnostih v duhu predlagane pobude 鈥瀗ovi evropski Bauhaus鈥� in zagotovijo podporo pri razvoju kro啪nih modelov oblikovanja, javnih naro膷il in ravnanja z odpadki;

114.听听podpira zamisel glede posodobitve programa za nova znanja in spretnosti za kro啪no gospodarstvo in poziva Komisijo, naj ta program prilagodi posebnim zaposlovalnim potrebam, vklju膷no z zahtevami glede izobra啪evanja in usposabljanja in novimi delovnimi mesti, ki so potrebna pri prehodu na kro啪no gospodarstvo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo akcijski na膷rt za kro啪no gospodarstvo povezan z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in strategije za enakost spolov, ter zagotovi pravi膷en prehod; poudarja tudi klju膷no vlogo, ki jo imajo socialni partnerji v delovnih in socialnih vidikih prehoda na kro啪no gospodarstvo;

115.听听opozarja na klju膷no vlogo potro拧nikov pri prepre膷evanju nastajanja odpadkov in ravnanju z njimi ter na potrebo po spodbujanju vklju膷evanja dr啪avljanov v lo膷eno zbiranje odpadkov; poudarja, da morajo dr啪ave 膷lanice ter regionalni in lokalni organi ozave拧膷ati o trajnostni porabi, tudi o modelih porabe, ki temeljijo na ponovni uporabi, izposoji ali souporabi, ter o prepre膷evanju nastajanja odpadkov ter u膷inkovitem sortiranju in odstranjevanju odpadkov;

116.听听poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na膷ela kro啪nega gospodarstva vklju膷ena v vse prakse, in naj podpre dr啪ave 膷lanice pri izmenjavi znanja in primerov dobre prakse v zvezi z razli膷nimi prizadevanji za uvedbo kro啪nega gospodarstva na regionalni in lokalni ravni v EU;

117.听听poudarja, kako pomembno je sodelovanje med vladami, lokalnimi organi, akademskimi krogi in podjetji, tudi proizvajalci in kupci, za spodbujanje in krepitev ukrepov kro啪nega gospodarstva; poudarja, da je treba to sodelovanje raz拧iriti na druge dele啪nike, kot so socialna podjetja, zagonska podjetja in nevladne organizacije;

118.听听ugotavlja, da ima sektor popravil in vzdr啪evanja velik potencial za ustvarjanje zaposlitvenih mo啪nosti in da je treba njegov razvoj podpreti in spodbujati, predvsem pobude za popravila, zadruge in socialna podjetja na lokalni ravni in naravni skupnosti;

119.听听poudarja vlogo, ki jo lahko ima zajemanje, shranjevanje ter uporaba ogljikovega dioksida (CCS/U) za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora; podpira celovit okvir politike in sistem spodbud za uporabo varnih naprav CCS/U, ki prispevajo k neto zmanj拧anju emisij toplogrednih plinov, da bi te啪ka industrija postala podnebno nevtralna, kjer ni mo啪nosti za neposredno zmanj拧anje emisij(39); vendar potrjuje, da bi morali v okviru strategije EU o ni膷elni stopnji neto emisij dati prednost zmanj拧anju neposrednih emisij ter ukrepom za ohranjanje in izbolj拧anje naravnih ponorov in zbiralnikov v EU(40);

V ospredju prizadevanj na svetovni ravni

120.听听podpira prizadevanja Komisije za revizijo uredbe o po拧iljkah odpadkov, da bi zagotovili preglednost in sledljivost trgovine z odpadki znotraj EU, zaustavili izvoz odpadkov, ki 拧kodujejo okolju ali zdravju ljudi, v tretje dr啪ave in u膷inkoviteje obravnavali nezakonito ravnanje, s tem pa bi zagotovili, da bodo vsi odpadki obdelani v skladu z na膷eli kro啪nega gospodarstva; poleg tega podpira Komisijo pri izvajanju nedavnih sprememb Baselske konvencije o plasti膷nih odpadkih in pri polnem spo拧tovanju obveznosti EU iz te konvencije; poziva Komisijo, naj se osredoto膷i tudi na:

121.听听pozdravlja svetovno zvezo za kro啪no gospodarstvo in u膷inkovito rabo virov, da se pospe拧i globalen prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno in kro啪no gospodarstvo, ter poziva Komisijo, naj vodi prizadevanja za sklenitev mednarodnega sporazuma o upravljanju z naravnimi viri, da bi v zvezi z njihovo rabo ostali znotraj omejitev planeta;

122.听听podpira prizadevanja Komisije na mednarodni ravni za sklenitev svetovnega dogovora o plastiki in spodbujanje uporabe pristopa EU na podlagi kro啪nega gospodarstva v zvezi s plastiko; poudarja, da je treba zagotoviti mo啪nost celovitega in preglednega sledenja razli膷nih zavez na ravni EU in svetovni ravni; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj prevzamejo dejavno vodilno vlogo pri nadaljnjih mednarodnih odzivih za boj proti plasti膷nim odpadkom in mikroplastiki v morju;

123.听听poudarja, da je treba zahtevati, da se pri uvozu primarnih in sekundarnih surovin v EU spo拧tujejo 膷lovekove pravice, zdravje ljudi in okoljevarstveni standardi, ki so enaki standardom EU, tudi v prihodnjem zakonodajnem predlogu Komisije o trajnostnem upravljanju podjetij in primerni skrbnosti, ter da je treba zagotoviti enake konkuren膷ne pogoje v klju膷nih dobavnih verigah v EU; poudarja pomen zagotavljanja skladnosti med notranjo in zunanjo politiko Unije v zvezi s cilji evropskega zelenega dogovora in akcijskim na膷rtom za kro啪no gospodarstvo, tudi v zunanjih odnosih Unije in v sporazumih o zunanji trgovini;

124.听听poziva evropske proizvajalce, naj prevzamejo odgovornost, ko prodajajo proizvode v tretjih dr啪avah, in predlaga, naj se industrijski dele啪niki zave啪ejo, da bodo svojo odgovornost proizvajalca raz拧irili na organizacijo ali financiranje lo膷enega zbiranja svojih proizvodov v tretjih dr啪avah, ko ti postanejo odpadki; prav tako poziva proizvajalce, naj obravnavajo nedoslednosti v zvezi s kakovostjo izvo啪enih proizvodov in proizvodov, ki so v prodaji na trgu EU;

125.听听podpira Komisijo pri spodbujanju ve膷stranskih razprav o trajnostnih ravneh rabe virov in omejitvah planeta, vklju膷no s preu膷itvijo znanstveno utemeljenih ciljev glede rabe virov;

126.听听poudarja, da je nujno treba izvajati Agendo听2030 v povezavi z zadevami, povezanimi s krepitvijo mednarodnega ravnanja s kemikalijami in za拧膷ito pred 拧kodljivimi u膷inki kemikalij na zdravje in okolje; zlasti poudarja pomen postopka, ki se izvaja v okviru strate拧kega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM), pri odlo膷anju o mo膷nem okviru za zanesljivo ravnanje s kemikalijami in odpadki po letu听2020 na Mednarodni konferenci za ravnanje s kemikalijami v Bonnu, julija听2021;

127.听听poziva Komisijo, naj spodbudi uporabo kazalnikov o u膷inkoviti rabi virov v okviru mednarodnih konvencij, da se omogo膷i primerljivost med industrijami in gospodarstvi ter se zagotovijo enaki konkuren膷ni pogoji in podpreta dialog in sodelovanje s tretjimi dr啪avami;

128.听听ob upo拧tevanju predpostavke, da so viri na Zemlji kon膷ni, bi bila potrebna mednarodna konvencija o u膷inkoviti rabi virov, v okviru katere bi se lahko izvajale razprave o dostopu do virov in o posledicah njihove rabe s poudarkom na trajnosti in pravi膷nosti;

129.听听啪eli spomniti, da se je treba poleg ukrepov za uresni膷evanje ciljev EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 lotiti tudi problema oglji膷nega odtisa uvo啪enih izdelkov, po katerih obstaja povpra拧evanje v EU; poziva Komisijo, naj poi拧膷e in odpravi ovire za zeleno rast in ekolo拧ke inovacije ter ovire, ki kro啪nim proizvodom in storitvam onemogo膷ajo vstop na trg EU; poziva Komisijo, naj preu膷i mo啪nosti in koristi zmanj拧anih carinskih in necarinskih ovir za nekatere proizvode in storitve, da bi spodbudila razvoj kro啪nega gospodarstva, tudi v okviru teko膷ega pregleda splo拧ne sheme preferencialov; ob tem spodbuja Komisijo, naj podro膷ju uporabe za pogajanja o sporazumu o okoljskem blagu doda razse啪nost kro啪nega gospodarstva in pospe拧i sprejetje sporazuma; poziva Komisijo, naj upo拧teva posebne potrebe malih in srednjih podjetij EU, da bi jim pomagala pri vklju膷evanju kro啪nega gospodarstva v poslovni model, na primer s spodbudami, in naj jih podpira pri izvajanju poslovnih strategij za izvoz kro啪nih proizvodov, zlasti z uvedbo orodja za oceno tveganja v zvezi s pravili o poreklu, ki jih Komisija ravno preu膷uje; poziva Komisijo, naj v Svetovni trgovinski organizaciji prevzame vodilno vlogo pri obravnavanju proizvodov glede na oglji膷ni odtis, da bi uravnovesili po拧tene konkuren膷ne pogoje;

130.听听meni, da so v trgovinskih sporazumih potrebne pravno utemeljene dolo膷be, da ustrezne zakonodaje EU o kro啪nem gospodarstvu ne bi ozna膷ili kot trgovinsko oviro;

131.听听poudarja, da je strate拧ka trgovinska politika bistveno orodje za napredovanje proti kro啪nemu gospodarstvu in za agendo EU in OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 v svetovnem merilu, zato poudarja, da je pomembno poskrbeti, da bodo trgovinski in nalo啪beni sporazumi usklajeni s politikami za kro啪no gospodarstvo;

132.听听spodbuja Komisijo, naj se s trgovinskimi partnerji EU pove啪e v odprtem in preglednem dialogu in sodelovanju, da bi dodatno podprli cilje kro啪nega gospodarstva; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj si v mednarodnih telesih (Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Svetovna trgovinska organizacija, G20, G7) 拧e naprej prizadevajo za uveljavljanje agende EU za kro啪no gospodarstvo in z mednarodnimi partnerji poskrbijo za enake konkuren膷ne pogoje na globalnem prizori拧膷u, in sicer naj sku拧ajo preu膷iti zamisel o digitalnih potnih listih, s katerimi bi podprli razpolo啪ljivost podatkov o vsebini in oglji膷nem odtisu proizvodov ter njihovi mo啪nosti recikliranja, zato da se omogo膷i 膷im ve膷ja kro啪nost ter spodbudita raz拧irjena odgovornost proizvajalca in trajnostna potro拧ni拧ka izbira; predlaga tudi, naj sku拧a Komisija z ustreznimi mednarodnimi mnogostranskimi organizacijami dose膷i dogovor o mednarodni oznaki, ki bo potro拧nikom zlahka razumljiva in bo sporo膷ala, ali je proizvod mogo膷e reciklirati; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vpra拧anju, kako lahko kro啪no gospodarstvo koristi manj razvitim dr啪avam in kako lahko v njem sodelujejo; poziva Komisijo, naj na膷ela kro啪nega gospodarstva vklju膷i v svojo pobudo za celovito strategijo z Afriko; poziva Komisijo, naj z uporabo pomo膷i za trgovino in sheme GSP+ pomaga dr啪avam v razvoju sprejeti prakse kro啪nega gospodarstva, vklju膷no s standardi za proizvode;

o
o听听听o

133.听听naro膷i svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) https://ec.europa.eu/environment/pdf/chemicals/2020/10/Strategy.pdf (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0201. (3) UL C 23, 21.1.2021, str. 116. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (5) UL C 334, 19.9.2018, str. 60. (6) UL C 265, 11.8.2017, str. 65. (7) UL C 433, 23.12.2019, str. 146. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0198. (9) UL L 177, 5.6.2020, str. 32. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0201. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (12) UL C 433, 23.12.2019, str. 136. (13) UL C 433, 23.12.2019, str. 146. (14) UL C 76, 9.3.2020, str. 192. (15) UL L 155, 12.6.2019, str. 1. (16) UL L 150, 14.6.2018, str. 109. (17) UL L 150, 14.6.2018, str. 141. (18) UL L 150, 14.6.2018, str. 100. (19) UL L 150, 14.6.2018, str. 93. (20) UL L 353, 31.12.2008, str. 1. (21) https://www.resourcepanel.org/reports/global-resources-outlook (22) https://resourcepanel.org/reports/resource-efficiency-and-climate-change (23) https://science.sciencemag.org/content/369/6510/1455 (24) https://www.ellenmacarthurfoundation.org/assets/downloads/publications/EllenMacArthurFoundation_Growth-Within_July15.pdf (25) Poro膷ilo o okoljskih kazalnikih za leto 2014: Environmental Impacts of Production-Consumption Systems in Europe (Poro膷ilo o okoljskih kazalnikih听za leto听2014: okoljski vplivi sistemov proizvodnje in potro拧nje v Evropi). Evropska agencija za okolje, 2014. (26) Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za dolo膷anje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10). (27) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepo拧tenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potro拧nikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) 拧t. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepo拧tenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22). (28) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izku拧enj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). (29) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.听oktobra 2011 o pravicah potro拧nikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64). (30) Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 28). (31) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) 拧t. 765/2008 in (EU) 拧t. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1). (32) Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj dr啪av 膷lanic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62). (33) Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomo膷jo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L 153, 18.6.2010, str. 1). (34) Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34). (35) Odlo膷ba Komisije 97/129/ES z dne 28. januarja 1997 o dolo膷itvi sistema prepoznavanja embala啪nih materialov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embala啪i in odpadni embala啪i (UL L 50, 20.2.1997, str. 28). (36) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32). (37) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o 膷i拧膷enju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). (38) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). (39) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru, to膷ka 33. (40) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah 鈥� evropska strate拧ka dolgoro膷na vizija za uspe拧no, sodobno, konkuren膷no in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pari拧kim sporazumom, to膷ka 13. (41) Uredba (ES) 拧t. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o po拧iljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).