合法博彩网站

Poro膷evalcu je bila 19.听februarja 2018 zaupana naloga, da pripravi poro膷ilo o izvajanju Uredbe (EU) 拧t.听978/2012 o uporabi sheme splo拧nih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 拧t. 732/2008 (uredba o GSP).

I. 听听Viri informacij

Od imenovanja je poro膷evalec zbiral informacije in uporabljal med drugim naslednje vire:

鈥⑻�听Uredba (EU) 拧t.听978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.听oktobra 2012;

鈥⑻�听Uredba (EU) 拧t.听607/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.听junija 2013 o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 拧t.听552/97 o za膷asnem umiku dostopa Mjanmara/Burme do splo拧nih tarifnih preferencialov in Resolucija Evropskega parlamenta o obnovitvi dostopa Mjanmara/Burme do splo拧nih tarifnih preferencialov ();

鈥⑻�听vmesni pregled sedanje uredbe o shemi splo拧nih tarifnih preferencialov (Uredba (EU) 拧t.听978/2012) in poro膷ilo Evropske komisije, ki mu je prilo啪en delovni dokument slu啪b Komisije z dne 4.听oktobra 2018;

鈥⑻�听poro膷ili Komisije o splo拧ni shemi preferencialov za obdobji 2014鈥�2015 in 2016鈥�2017, v katerih so ocenjeni u膷inki GSP s poudarkom na uspe拧nosti upravi膷encev do GSP+;

鈥⑻�听javna predstavitev z naslovom Trade preferences for sustainable development: Scrutinising the new GSP+ mechanism after two years (Trgovinski preferenciali za trajnostni razvoj: pregled novega mehanizma GSP+ po dveh letih), ki ga je organiziral Odbor za mednarodno trgovino (INTA) 16.听februarja 2016;

鈥⑻�听izmenjava mnenj o izvajanju GSP na seji odbora INTA 19.听februarja 2018 in izmenjava mnenj o dodelitvi GSP+ 艩rilanki 21.听marca 2017;

鈥⑻�听拧tudija o pravicah delavcev v conah izvozne proizvodnje s poudarkom na dr啪avah upravi膷enkah do GSP+, ki jo je junija 2017 opravil tematski sektor GD Evropskega parlamenta za zunanjo politiko;

鈥⑻�听拧tudija z naslovom Uredba o splo拧ni shemi preferencialov (拧t. 978/2012): evropska ocena izvajanja, ki jo je pripravila slu啪ba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).

II.听听Glavne ugotovitve

Na podlagi zgornjih primerjalnih virov informacij je jasno, da:

鈥⑻�听so dr啪ave, upravi膷ene do preferencialov iz GSP v obdobju 2011鈥�2016, tj.听tri leta pred za膷etkom veljavnosti nove uredbe in tri leta po njem, bistveno pove膷ale svoj izvoz v EU. To zlasti velja za dr啪ave v re啪imu EBA, saj se je skupna vrednost njihovega uvoza pove膷ala za 62,1听%, vrednost uvoza iz dr啪av, upravi膷enih do GSP+, pa za 53,8听%. Uvoz iz upravi膷enk do standardnega GSP je ostal stabilen, zmanj拧al se je samo za 0,3听%;

鈥⑻�听se je dele啪 uvoza iz upravi膷enk do GSP glede na skupen uvoz v EU zmanj拧al s 6,1听% v letu 2013, tj.听zadnjem letu pred za膷etkom veljavnosti nove uredbe, na 4,9听% v letu 2016, kar je ve膷inoma mogo膷e pojasniti z manj拧im 拧tevilom upravi膷enk. Zaradi stro啪jih meril za upravi膷enost za GSP v novi uredbi se je 拧tevilo upravi膷enk do GSP zmanj拧alo na 92, po za膷etku veljavnosti uredbe pa je bila za nekatere dr啪ave uvedena graduacija, na primer za Kitajsko;

鈥⑻�听so upravi膷enke do EBA in upravi膷enke do GSP+ od leta 2014 znatno pove膷ale stopnje uporabe preferencialov, in sicer v povpre膷ju za ve膷 kot 10 odstotnih to膷k, vendar so se v 10 od 49 dr啪av upravi膷enk do EBA stopnje uporabe preferencialov zni啪ale za ve膷 kot 10 odstotnih to膷k, v dr啪avah upravi膷enkah do standardnega GSP pa so se stopnje uporabe preferencialov v obdobju 2011鈥�2016 v povpre膷ju zni啪ale za 3 odstotne to膷ke;

鈥⑻�听se zdi, da je u膷inek GSP na diverzifikacijo izvoza nejasen, saj podatki ka啪ejo, da se je pri upravi膷enkah do EBA raven raznolikosti s prvotno nizke vrednosti zvi拧ala, medtem ko je se je na ravni vseh sektorjev pri upravi膷enkah do standardnega GSP precej zni啪ala, raznolike upravi膷enke do GSP+ pa se glede uspe拧nosti diverzifikacije izvoza med seboj znatno razlikujejo;

鈥⑻�听je prevladujo膷i sektor uvoza v okviru GSP tekstilni sektor, saj je uvoz tekstila leta 2016 zna拧al do 50听% skupnega uvoza v okviru GSP, kar pomeni, da se je njegov dele啪 v primerjavi z razmerami pred reformo ve膷 kot podvojil;

鈥⑻�听se zdi, da je diverzifikacijo oviralo dejstvo, da uredba o GSP ne omogo膷a kumulacije ali uporabe surovin brez porekla iz dr啪av, za katere je bila uvedena graduacija v okviru GSP, in dr啪av, ki so ostale v shemi. Tak primer je industrija koles v Kambod啪i;

鈥⑻�听je negativni vpliv na dr啪ave, ki po reformi iz leta 2012 niso ve膷 upravi膷enke do preferencialov GSP, omejen, saj dr啪ave, za katere se uporablja graduacija, o膷itno niso utrpele dolgoro膷nih negativnih u膷inkov, z izjemo nekaterih posameznih sektorjev, kot so proizvajalci tobaka na Kubi;

鈥⑻�听je GSP dr啪ave v razvoju o膷itno spodbudil k ratifikaciji mednarodnih konvencij, saj so se 啪elele pripraviti za izbolj拧an dostop do trga EU prek GSP+. 膶eprav ratifikacija sama zase sicer ne pomeni nujno, da se pravice iz teh konvencij spo拧tujejo, zagotavlja pomembno spodbudo in okvir za izbolj拧anje;

鈥⑻�听je pove膷ano spremljanje dr啪av upravi膷enk do GSP+ s poudarkom na u膷inkovitem izvajanju 鈥� kar je bila klju膷na zahteva Evropskega parlamenta v okviru reforme 鈥� 27 mednarodnih konvencij v zvezi s 膷lovekovimi pravicami in pravicami delavcev, varstvom okolja in dobrim upravljanjem, omogo膷ilo vsebinski dialog, tako da je lahko EU sodelovala z dr啪avami upravi膷enkami na vseh podro膷jih, na katerih izvajanje ni bilo zadovoljivo;

鈥⑻�听je vpliv sheme GSP na okolje te啪ko dolo膷iti zaradi pomanjkanja razpolo啪ljivih podatkov o okoljskih kazalnikih in velikih 膷asovnih zamikov pri njihovi razpolo啪ljivosti, dokazi pa ka啪ejo, da je GSP+ dr啪ave upravi膷enke spodbudil k upo拧tevanju varstva okolja, vendar se je pove膷al tudi izvoz tekstila in obla膷il, kar obi膷ajno 拧kodljivo vpliva na okolje;

鈥⑻�听so nenamerne posledice reforme GSP tako pozitivne kot negativne, na primer ustvarjanje zaposlitvenih prilo啪nosti za 啪enske in izbolj拧ano vklju膷evanje 啪ensk v delovno silo v izvoznih panogah, ki trgujejo z EU, pa tudi pospe拧ena degradacija okolja, povezana z izvoznimi panogami v dr啪avah upravi膷enkah.

III.听听Glavna priporo膷ila

鈥⑻�听Razmisliti je treba o razli膷nih ukrepih za pove膷anje diverzifikacije med upravi膷enkami.

鈥⑻�听V zvezi s tem je treba v prihodnjo uredbo o GSP ponovno vklju膷iti mo啪nost kumulacije z dr啪avami, za katere se uporablja graduacija v okviru sheme GSP, po zgledu Kanade in njene reforme sheme GSP.

鈥⑻�听Razmisliti je treba tudi o tem, kako bi v prihodnjo uredbo o GSP vklju膷ili storitve kot na膷in spodbujanja ve膷je diverzifikacije in zaradi ve膷jega pomena trgovine s storitvami na splo拧no, pri 膷emer bi izhajali iz izku拧enj z oprostitvijo obveznosti STO v sektorju storitev za najmanj razvite dr啪ave.

鈥⑻�听膶eprav je Komisija o膷itno okrepila spremljanje u膷inkovitega izvajanja zahtevanih konvencij, zlasti v upravi膷enkah do GSP+, pa tudi v nekaterih dr啪avah upravi膷enkah do EBA, bi lahko bil ta postopek 拧e bolj pregleden z natan膷neje opredeljenim postopkom za predlo啪itev informacij akterjev civilne dru啪be.

鈥⑻�听Dr啪ave upravi膷enke do GSP, zlasti upravi膷enke do GSP+, bi morale izkoristiti tudi ve膷jo krepitev zmogljivosti, da bi lahko u膷inkoviteje izvajale konvencije.

鈥⑻�听Potreben je bolj usmerjen pristop k preklicu preferencialov, ki se omeji na posamezne sektorje, ali pa v primeru specifi膷nih kr拧itev morda razmislek o preklicu izvoznega potrdila za posamezne gospodarske subjekte po sistemu 膷rnega seznama v okviru sistema registriranih izvoznikov.

鈥⑻�听Potrebni so nadaljnji ukrepi za zagotavljanje, da GSP spodbuja pozitiven okoljski razvoj.

o izvajanju Uredbe (EU) 拧t. 978/2012 o shemi splo拧nih tarifnih preferencialov (GSP)

()

Evropski parlament,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU) 拧t.听978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.听oktobra 2012 o uporabi sheme splo拧nih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 拧t.听732/2008[1],

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU) 拧t.听607/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.听junija 2013 o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 拧t.听552/97 o za膷asnem umiku dostopa Mjanmara/Burme do splo拧nih tarifnih preferencialov[2] in resolucije Evropskega parlamenta z dne 23.听maja 2013 o obnovitvi dostopa Mjanmara/Burme do splo拧nih tarifnih preferencialov[3],

鈥撎�听ob upo拧tevanju vmesnega pregleda sedanje uredbe o splo拧ni shemi preferencialov iz julija 2018[4] in poro膷ila Komisije o uporabi Uredbe (EU) 拧t.听978/2012[5], ki mu je prilo啪en delovni dokument slu啪b Komisije z dne 4.听oktobra 2018[6],

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷il Komisije z dne 28.听januarja 2016 in 19.听januarja 2018 o splo拧ni shemi preferencialov za obdobji 2014鈥�2015[7] in 2016鈥�2017[8], v katerih so ocenjeni u膷inki GSP s poudarkom na uspe拧nosti dr啪av upravi膷enk do GSP+,

鈥撎�听ob upo拧tevanju javne predstavitve o GSP, ki jo je 16.听februarja 2016 organiziral Odbor za mednarodno trgovino (INTA), izmenjave mnenj o dodelitvi GSP+ 艩rilanki, ki je potekala 21.听marca 2017, in izmenjave mnenj o izvajanju uredbe o GSP, ki je potekala 19.听februarja 2018,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

鈥�听听ob upo拧tevanju 膷lena 21 PEU,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepa evropske varuhinje 膷lovekovih pravic z dne 26.听februarja 2016 v primeru 1409/2014/MHZ o tem, da Evropska komisija ni vnaprej ocenila u膷inka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na 膷lovekove pravice[9],

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 5.听julija 2016 o izvajanju priporo膷il Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, 膷lovekovih pravicah in dru啪beni odgovornosti gospodarskih dru啪b[10],

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 12.听decembra 2018 o letnem poro膷ilu o 膷lovekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem podro膷ju[11],

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 27.听aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor obla膷il[12],

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 14.听junija 2017 o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Banglade拧u[13],

鈥撎�听ob upo拧tevanju prostovoljnih partnerstev z dolo膷enimi dr啪avami, na primer banglade拧kega trajnostnega sporazuma in pobude o pravicah delavcev v Mjanmaru,

鈥撎�听ob upo拧tevanju skupne strategije EU in njenih dr啪av 膷lanic iz leta 2007 z naslovom Pomo膷 trgovini: krepitev podpore EU potrebam, povezanim s trgovino, v dr啪avah v razvoju,

鈥撎�听ob upo拧tevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja do leta 2030,

鈥撎�听ob upo拧tevanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o delu otrok, prisilnem delu, diskriminaciji, svobodi zdru啪evanja in kolektivnem pogajanju,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Sveta z dne 12.听maja 2016 o EU in odgovornih globalnih vrednostnih verigah,

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 12.听septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige[14],

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena 52 Poslovnika ter 膷lena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12.听decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poro膷il in Priloge 3 k temu sklepu[15],

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A8-0090/2019),

A.听听ker je EU leta 1971 na priporo膷ilo Konference Zdru啪enih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) prva vzpostavila shemo GSP, v skladu s katero naj bi industrializirane dr啪ave odobrile splo拧ne, nerecipro膷ne in nediskriminatorne preferenciale za dr啪ave v razvoju, da bi jim pomagale ustvariti dodatne dohodke z mednarodno trgovino in s tem zmanj拧ati rev拧膷ino ter spodbujati dobro upravljanje in trajnostni razvoj;

B.听听ker 膷len 207 PDEU dolo膷a, da mora trgovinska politika EU temeljiti na na膷elih in ciljih zunanje politike EU ter spodbujati vrednote, za katere si prizadeva Unija in so zajete v 膷lenu 2 PEU, ter prispevati k uresni膷evanju ciljev iz 膷lena 21, vklju膷no z utrjevanjem demokracije in pravne dr啪ave, spo拧tovanjem 膷lovekovih pravic, temeljnih pravic in svobo拧膷in, enakostjo, spo拧tovanjem 膷lovekovega dostojanstva ter varovanjem okolja in socialnih pravic;

C.听听ker je varuhinja 膷lovekovih pravic EU v svojih ugotovitvah navedla naslednje: dobro upravljanje pomeni upo拧tevanje in spo拧tovanje temeljnih pravic; 膷e se temeljne pravice ne spo拧tujejo, dobrega upravljanja ne more biti; institucije in organi EU morajo vedno upo拧tevati skladnost svojega delovanja s temeljnimi pravicami ter bi si morale prizadevati za uveljavljanje 膷lovekovih pravic v partnerskih dr啪avah;

D.听听ker je bila sedanja shema GSP vzpostavljena z Uredbo (EU) 拧t.听978/2012 z dne 25.听oktobra 2012, sprejeto na podlagi 膷lena 207 PDEU po rednem zakonodajnem postopku, v katerem je Evropski parlament prvi膷 sodeloval kot sozakonodajalec pri uredbi o GSP;

E.听听ker mora Komisija v skladu s 膷lenom 40 uredbe o GSP pet let po sprejetju te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predlo啪iti poro膷ilo o uporabi uredbe o GSP, kar bi moralo prispevati k oblikovanju prihodnje uredbe o GSP, ki naj bi bila sprejeta do leta 2022; ker ta uredba velja od 1.听januarja 2014; ker je bila opravljena temeljita neodvisna ocena delovanja sedanje uredbe, da bi se pridobile informacije za postopek ocene, ki ga bo izvedla Komisija, pripravljen pa je bil seznam konkretnih priporo膷il;

F.听听ker shema vsebuje tri re啪ime: splo拧ni re啪im GSP, spodbujevalni re啪im GSP+ in re啪im 鈥瀡se razen oro啪ja鈥� (EBA); ker upravi膷enke do standardnega GSP 鈥� trenutno 18 dr啪av 鈥� u啪ivajo ugodnosti ni啪jih carinskih tarif za 66听% vseh kategorij izdelkov EU; ker osem upravi膷enk do GSP+ izva啪a pribli啪no 66听% vseh kategorij izdelkov brez dajatev v zameno za zavezo, da bodo u膷inkovito izvajale 27 temeljnih mednarodnih konvencij, ki zajemajo pravice delavcev, 膷lovekove pravice, dobro upravljanje in okoljska vpra拧anja; ker ima 49 najmanj razvitih dr啪av v okviru re啪ima EBA sheme GSP brezcarinski dostop do EU za vse izdelke, razen za oro啪je in strelivo; ker vse dr啪ave upravi膷enke zavezujejo mednarodne konvencije na podro膷jih 膷lovekovih pravic in pravic delavcev v okviru uredbe o GSP, pri 膷emer dr啪ave GSP+ zavezujejo tudi mednarodne konvencije na podro膷jih okolja in dobrega upravljanja; ker le shema GSP+ omogo膷a strukturiran dialog, v okviru katerega se ocenjuje u膷inkovito izvajanje teh konvencij v dr啪avah upravi膷enkah; ker morajo biti dr啪ave upravi膷enke do GSP zmo啪ne izpolnjevati mednarodne standarde in norme, vklju膷no s pripravo, izvajanjem in uveljavljanjem ustrezne zakonodaje, posebej kar zadeva vzpostavitev pravne dr啪ave in boj proti korupciji;

G.听听ker so bili klju膷ni cilji reforme GSP iz leta 2012 bolj拧a osredoto膷enost na dr啪ave v stiski 鈥� najmanj razvite dr啪ave ter druge dr啪ave z nizkimi in ni啪jimi dohodki 鈥�, dodatno spodbujanje osrednjih na膷el trajnostnega razvoja, okrepitev stabilnosti in predvidljivost ter pove膷anje gotovosti za poslovne subjekte;

H.听听ker je prepre膷evanju kr拧itev 膷lovekovih pravic namenjenih ve膷 mednarodnih konvencij, smernic in predpisov; ker so jih zlasti dr啪ave upravi膷enke do GSP dol啪ne izvajati in ustvariti ustrezne pravne in gospodarske pogoje, v okviru katerih bodo podjetja lahko poslovala in si zagotovila mesto v svetovnih dobavnih verigah;

I.听听ker bi se morala EU 拧e u膷inkoviteje odzivati na socialni in okoljski damping ter nepo拧teno konkurenco in trgovinske prakse, zagotoviti pa bi morala tudi enake konkuren膷ne pogoje;

J.听听ker so v 拧tevilnih dr啪avah cone izvozne proizvodnje izvzete iz nacionalne delovne zakonodaje, kar prepre膷uje u啪ivanje pravice do sindikalne dejavnosti ali uporabe pravnih sredstev v celoti; ker to pomeni kr拧itev temeljnih standardov MOD in bi lahko vodilo k nadaljnjim negativnim u膷inkom na 膷lovekove pravice;

K.听听ker je v 膷lenu 8 PDEU trdno uveljavljena enakost spolov v vseh politikah EU; ker imajo sporazumi o trgovini in nalo啪bah zaradi strukturnih neenakosti med spoloma obi膷ajno razli膷en vpliv na 啪enske in mo拧ke; ker je bilo po navedbah MOD leta 2012 po svetu 21 milijonov ljudi, od tega 55听% 啪ensk in deklet, ki so bili 啪rtve prisilnega dela, med njimi pa je bilo 90听% zaposlenih v zasebnem gospodarskem sektorju;

L.听听ker 膷len 19(6) uredbe o GSP dolo膷a, da mora Komisija upo拧tevati 鈥瀡se ustrezne informacije鈥� pri ugotavljanju, ali dr啪ave upravi膷enke do GSP primerno upo拧tevajo svoje zaveze na podro膷ju 膷lovekovih pravic, vklju膷no z informacijami, ki jih posreduje civilna dru啪ba; ker lahko sodelovanje civilne dru啪be in socialnih partnerjev pri izvajanju sheme GSP okrepi legitimnost in u膷inkovitost skupne trgovinske politike EU;

M.听听ker uredba o GSP omogo膷a EU, da opusti preferenciale v najhuj拧ih primerih kr拧itev 膷lovekovih pravic na podlagi 膷lena 19(1)(a) iz Poglavja V uredbe o GSP, ki omogo膷a za膷asen preklic preferencialne obravnave na podlagi 拧tevilnih razlogov, vklju膷no s sistemati膷nimi kr拧itvami na膷el iz konvencij, ki so navedene v delu A Priloge VIII;

N.听听ker je Komisija za膷ela proces v primeru Kambod啪e in bo za膷ela preiskavo v primeru Mjanmara v zvezi s kr拧itvami 膷lovekovih pravic v okviru morebitnega umika iz re啪ima 鈥濾se razen oro啪ja鈥�;

Glavne ugotovitve in priporo膷ila

1.听听pozdravlja vmesni pregled uporabe sedanje uredbe o GSP, v kateri je podana ocena o tem, ali je verjetno, da bodo uresni膷eni cilji te uredbe; pozdravlja dejstvo, da se je z novo uredbo pove膷al uvoz iz upravi膷enk do ureditve 鈥濾se razen oro啪ja鈥� (EBA) in sheme GSP+, kar je pomemben dejavnik, ki prispeva k cilju izkoreninjenja rev拧膷ine;

2.听听z zadovoljstvom ugotavlja, da je uvoz v EU v sklopu preferenciala GSP leta 2016 zna拧al 62,6 milijarde EUR (se pove膷uje), raz膷leniti pa ga je mogo膷e takole: 31,6 milijarde EUR iz upravi膷enk do standardnega GSP, pribli啪no 7,5 milijarde EUR iz dr啪av upravi膷enk do GSP+ ter 23,5 milijarde EUR iz upravi膷enk do EBA (podatki urada Eurostat iz septembra 2017);

3.听听opozarja, da GSP industrijam v dr啪avah v razvoju pomaga pri premagovanju te啪av, s katerimi se zaradi visokih za膷etnih stro拧kov soo膷ajo na izvoznih trgih; opozarja, da je cilj GSP v skladu z cilji UNCTAD pove膷ati izvozne prihodke in spodbujati industrializacijo dr啪av v razvoju in posledi膷no tudi najmanj razvitih dr啪av, prav tako pa pospe拧iti njihovo gospodarsko rast, da bi izkoreninili rev拧膷ino;

4.听听poudarja, da je GSP+ eden klju膷nih elementov trgovinske politike EU, ki zagotavlja bolj拧i dostop do trga ter vklju膷uje strog mehanizem spremljanja za spodbujanje 膷lovekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih dr啪avah v razvoju;

5.听听poudarja, da je sedanja uredba o GSP do za膷etka procesa vmesnega pregleda veljala tri leta, v okviru tega procesa pa so 啪e bili opredeljeni elementi, ki bi jih bilo treba reformirati v naslednji uredbi o GSP; pozdravlja priporo膷ila iz kon膷nega poro膷ila o vmesnem pregledu;

6.听听poudarja, da mora GSP, kot del trgovinske politike EU, temeljiti na na膷elih njene zunanje politike (u膷inkovitost, preglednost in vrednote), kot so zapisana v 膷lenu 21 PEU; poudarja, da 膷len 208 PDEU vzpostavlja na膷elo skladnosti politik za razvoj in kot glavni cilj dolo膷a izkoreninjenje rev拧膷ine; poudarja, da sporo膷ilo Komisije z naslovom Trgovina za vse ponovno potrjuje ta na膷ela;

7.听听priznava, da ima GSP+ pomembno vlogo pri spodbujanju mednarodnih delavskih pravic, 膷lovekovih pravic, dobrega upravljanja in standardov varstva okolja v njegovih dr啪avah upravi膷enkah, ne le prek nudenja spodbud za spo拧tovanje teh standardov, ampak tudi z vzpostavitvijo platforme za reden dialog na podro膷jih, ki jih zajemajo konvencije, in spodbujanjem udejstvovanja v obse啪nih reformah;

8.听听priznava, da je shema GSP s pove膷anjem izvoza v EU in vi拧jimi stopnjami uporabe preferencialov v dr啪avah upravi膷enkah do EBA in GSP+ prinesla gospodarske koristi za dr啪ave upravi膷enke in EU; poziva EU, naj si prizadeva za ozave拧膷anje o pravilih GSP v dr啪avah upravi膷enkah, da bi spodbudila 拧e ve膷jo uporabo sheme; poziva Komisijo, naj oceni porazdelitev koristi, kar zadeva shemo GSP, kjer je to mogo膷e, na podlagi razpolo啪ljivosti podatkov; je seznanjen, da so imeli ve膷ji izvoz in gospodarske prilo啪nosti v nekaterih primerih ne啪elene negativne posredne u膷inke na temeljne pravice in dru啪beni razvoj in so na primer vodili k prila拧膷anju zemlji拧膷 ali neupo拧tevanju pravic delavcev; zato poudarja, da mora trgovinskim preferencialom slediti izvajanje mednarodnih konvencij in reform, da bi prepre膷ili, da bi programi GSP potencialno vodili k vi拧jim stopnjam okoljskega in socialnega dampinga;

9.听听pozdravlja poenostavljeni mehanizem za vstop v GSP+, zaradi katerega bo re啪im bolj privla膷en za dr啪ave upravi膷enke do standardnega GSP; opozarja na dejstvo, da so 拧tevilne dr啪ave kandidatke za GSP+ ratificirale ve膷 mednarodnih konvencij, ki so potrebne za sprejem v GSP+; poudarja, da je bistvenega pomena izbolj拧ano, stalno in sistemati膷no spremljanje procesa izvajanja, ki ga je mogo膷e dose膷i z okrepitvijo sodelovanja med vsemi akterji, da bi se izbolj拧alo zbiranje informacij in poglobljena analiza z uporabo vseh razpolo啪ljivih informacij in virov, kot so poro膷ila mednarodnih organov za spremljanje, vklju膷no z OZN, MOD, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter vklju膷no z neposredno udele啪bo civilne dru啪be in socialnih partnerjev v procesu; opozarja, da je to potrebno za zagotovitev celotnega potenciala sheme GSP+ za izbolj拧anje razmer na podro膷ju pravic delavcev, spodbujanja enakosti spolov ter odprave dela otrok in prisilnega dela prek u膷inkovitega izvajanja 27 konvencij;

10.听听poziva Komisijo, naj obravnava vpra拧anji vedno manj拧ega prostora civilne dru啪be in za拧膷ite ogro啪enih zagovornikov 膷lovekovih pravic, ko bo sodelovala z dr啪avami upravi膷enkami do GSP+ in prek okrepljenega sodelovanja EBA, saj sta ti vpra拧anji neposredno povezani z obveznostmi v okviru Mednarodnega pakta o dr啪avljanskih in politi膷nih pravicah in ustreznih dolo膷b temeljnih konvencij MOD, v skladu s sporo膷ilom Komisije z naslovom Trgovina za vse; poleg tega jo poziva, naj preu膷i dodatne mo啪nosti za strukturirano, formalno in neodvisno sodelovanje civilne dru啪be, predstavnikov sindikatov in zasebnega sektorja, ki bi lahko slu啪ilo kot mo啪nost za okrepitev procesa spremljanja;

11.听听poudarja, da so bile s shemo GSP na splo拧no o膷itno ustvarjene spodbude za ratifikacijo mednarodnih konvencij, kar pomeni bolj拧i okvir za napredek; poudarja, kako pomembno je nadaljnje uvajanje temeljitih ukrepov za zagotavljanje, da GSP spodbuja pozitiven okoljski razvoj; priporo膷a, naj se Pari拧ki sporazum doda na seznam 27 temeljnih mednarodnih konvencij, ki jih morajo upo拧tevati dr啪ave upravi膷enke do GSP+; poudarja, da je treba v dr啪avah upravi膷enkah dose膷i 拧e veliko napredka, da bi dosegli model trajnostnega razvoja;

12.听听priznava napredek pri u膷inkovitem izvajanju, dose啪en z okrepljenim spremljanjem in dialogom med EU in dr啪avami upravi膷enkami, zlasti pri spremljanju izvajanja 27 temeljnih konvencij; poudarja potrebo po nadaljnjem usklajevanju med Evropsko slu啪bo za zunanje delovanje (ESZD), delegacijami Unije, diplomatskimi predstavni拧tvi dr啪av 膷lanic, vladami dr啪av upravi膷enk, mednarodnimi organizacijami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno dru啪bo, da bi izbolj拧ali zbiranje informacij in zagotovili bolj poglobljeno analizo postopka spremljanja; priporo膷a, v kolikor je mogo膷e, ve膷jo preglednost in komuniciranje med sozakonodajalcema in dele啪niki v procesih umika GSP, zlasti med postopkom preiskave, ki ga vodi Komisija;

13.听听se zaveda, da sta ratifikacija in napredek pri u膷inkovitem izvajanju ustreznih konvencij pomembni referen膷ni vrednosti za uresni膷itev potrebnega napredka v okviru sheme; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi, sprejeti za spremljanje u膷inkovitega izvajanja konvencij v dr啪avah upravi膷enkah, popolnoma skladni s strate拧kimi dokumenti dr啪av, da bi zagotovili skladnost politik, doslednost in vklju膷itev 膷lovekovih pravic v trgovinsko politiko;

14.听听poudarja, da je potrebno stalno sodelovanje in nadaljnje pove膷anje preglednosti pri spremljanju GSP+ ob zagotavljanju, da bo lahko EU ohranila svoj celoten vpliv na dr啪ave upravi膷enke v okviru tega dialoga, zlasti v zvezi s preglednicami; poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnjih ukrepih na tem podro膷ju in na podro膷ju dialoga z dr啪avami upravi膷enkami, da bi pove膷ala preglednost, nadzor in u膷inkovitost sheme;

15.听听meni, da mora biti vsak sklep o opustitvi preferencialov popolnoma skladen s krovnim ciljem zmanj拧evanja rev拧膷ine, in poudarja, da se morajo akti sekundarnega prava EU pripraviti in tolma膷iti v skladu s primarnim pravom EU in splo拧nimi na膷eli prava EU v zvezi s tem; zato poudarja, da je treba ohraniti sedanji ciljno usmerjen pristop za preklic preferencialov in zagotoviti, da bo tak umik omejen na specifi膷ne sektorje in zasnovan tako, da se bo 膷im bolj zmanj拧al negativen u膷inek na lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj uporabi gradirane preklice trgovinskih preferencialov ali druge 膷asovno omejene ukrepe preklica, kadar je to ustrezno; poudarja 拧e, da bi bilo treba preklic trgovinskih preferencialov obravnavati kot skrajni ukrep, ki se uporablja le v primerih resnih pomanjkljivosti pri u膷inkovitem izvajanju mednarodnih konvencij ter pri jasnem pomanjkanju pripravljenosti in prizadevanj dr啪ave upravi膷enke za njihovo odpravo; isto膷asno poudarja pogojno naravo shem in dejstvo, da bi bilo treba to pogojnost uporabiti za ohranitev verodostojnosti vsake sheme in zagotovitev ukrepov v primerih resnih in sistemskih kr拧itev konvencij;

16.听听pozdravlja nedavne odlo膷itve Komisije, da bo za膷ela postopek za preklic preferencialov v okviru EBA za Kambod啪o in napotila nujno misijo EU na visoki ravni v Mjanmar kot odziv na razmere na podro膷ju 膷lovekovih pravic v obeh dr啪avah; pri膷akuje, da bo Komisija redno obve拧膷ala Parlament in ga vklju膷ila v nadaljnje korake, tudi glede za膷asne opustitve preferencialov;

17.听听ugotavlja, da se je 拧tevilo dr啪av upravi膷enk znatno zmanj拧alo zaradi reformiranih meril za upravi膷enost, kar je skupaj z graduacijo izdelkov povzro膷ilo skupno manj拧i obseg uvoza v EU iz dr啪av upravi膷enk do GSP; priznava, da te reforme omogo膷ajo osredoto膷enost preferencialov na dr啪ave, ki so v najve膷ji stiski; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost in doslednost med GSP in sporazumi o prosti trgovini v oceni u膷inka za naslednjo uredbo, da bi zagotovili osrednjo vlogo GSP za dr啪ave v razvoju v trgovinski politiki EU; v zvezi s tem ugotavlja, da se dr啪ave upravi膷enke do EBA soo膷ajo z vedno ve膷jim konkuren膷nim pritiskom iz dr啪av, ki so z EU podpisale prostotrgovinski sporazum; poleg tega ugotavlja, da za nekatere dr啪ave, za katere je prej veljajo spremljanje v okviru GSP+, zdaj veljajo prostotrgovinski sporazumi, ki vklju膷ujejo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bi morala biti u膷inkovita in izvr拧ljiva;

18.听听ob啪aluje, da shema GSP zlasti v primeru 29 dr啪av EBA ni vodila k nikakr拧nim spremembam, v nekaterih primerih pa k poslab拧anju v njihovih profilih diverzifikacije izvoza na ravni izdelkov; ob啪aluje tudi, da ni dovolj prispevala h gospodarski diverzifikaciji; poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za okrepitev diverzifikacije izvoza iz dr啪av upravi膷enk do GSP; ob啪aluje, da je diverzifikacijo med upravi膷enkami o膷itno ovirala ukinitev mo啪nosti kumulacije z dr啪avami, za katere je bila uvedena graduacija v okviru GSP, saj te ne morejo ve膷 u啪ivati ugodnosti iz pravil o poreklu za upravi膷enke do GSP; odlo膷no poziva, naj se ta mo啪nost ponovno uvede, zlasti za najranljivej拧e dr啪ave; ugotavlja, da se je diverzifikacija izvoza upravi膷enk do standardnega GSP na ravni vseh sektorjev bistveno zmanj拧ala; Komisijo poziva tudi, naj razmisli o prenovi in raz拧iritvi seznama izdelkov, za katere bo veljala uredba, in sicer kar zlasti zadeva polizdelke in kon膷ne izdelke, ter, po potrebi, o omilitvi pravil o poreklu za najranljivej拧e dr啪ave; nadalje poziva dr啪ave upravi膷enke do GSP, naj uvedejo u膷inkovite ukrepe, namenjene diverzifikaciji izdelkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba ustvariti dostop do znanja in tehnologije, da bi se izdelki diverzificirali, izvoz pa bi lahko bil vzdr啪en v svetovni konkurenci, zlasti v Evropi;

19.听听poziva dr啪ave upravi膷enke do GSP, naj uvedejo in u膷inkovito izvedejo pravne ukrepe za za拧膷ito intelektualne lastnine;

20.听听pozdravlja dejstvo, da je stopnja uporabe preferencialov za upravi膷enke do EBA visoka; poudarja pomen krepitve zmogljivosti v dr啪avah upravi膷enkah, da bi jih podprli pri tem, da v kar najve膷ji meri izkoristijo shemo; poziva, naj se v zvezi s tem u膷inkoviteje uporabljajo ukrepi pobude Pomo膷 za trgovino; meni, da bi bilo treba preu膷iti vklju膷itev storitev v prihodnjo uredbo o GSP, da bi 拧e bolj spodbudili ve膷jo diverzifikacijo; poleg tega v tem okviru poudarja pomen pristopa odnosov med podjetji; poziva k vzpostavitvi sektorskih platform in spletnih zmogljivosti z ve膷 dele啪niki, ki bodo zdru啪evale izvozna podjetja iz dr啪av upravi膷enk do GSP, uvozna podjetja v EU in potencialna nova podjetja na obeh straneh 鈥� tista, ki trenutno ne izva啪ajo ali ne uva啪ajo, 鈥� da bi se izmenjale najbolj拧e prakse in pove膷ala ozave拧膷enost o pravilih in pogojih GSP ter ekonomskih perspektivah, ki jih nudi;

21.听听pozdravlja zaklju膷ek prve preiskave za uvedbo za拧膷itnih ukrepov v okviru uredbe in meni, da bi bilo treba s to dolo膷bo zagotoviti za拧膷ito finan膷nih, ekonomskih, socialnih in okoljskih interesov EU; poudarja, da bi bilo treba pri nudenju preferencialov za ob膷utljive izdelke omogo膷iti, da bodo dele啪ni posebne obravnave, da bi prepre膷ili ogro啪anje dolo膷enih sektorjev;

22.听听poudarja, da za vse dele ozemlja dr啪av upravi膷enk, vklju膷no s conami izvozne proizvodnje, veljajo shema in obveznosti, ki izhajajo iz ratifikacije ustreznih konvencij; poziva dr啪ave upravi膷enke, naj u膷inkovito uvedejo delovne standarde, in Komisijo, naj obravnava kr拧itve standardov MOD, vklju膷no s kolektivnim pogajanjem in svobodo zdru啪evanja v conah izvozne proizvodnje, ki so v sedanjih ali potencialnih dr啪avah upravi膷enkah, ter naj zagotovi, da se bodo odpravile morebitne izjeme; poziva Komisijo, naj preu膷i mo啪nosti za zagotovitev, da za izdelke iz con izvozne proizvodnje ne bo veljala shema preferencialov, v kolikor so izvzeti iz nacionalne zakonodaje in kr拧ijo ustrezne mednarodne konvencije;

23.听听opozarja, da je GSP pripomogel k ve膷ji dinami膷nosti podjetni拧kega sektorja, v dolo膷eni meri prispeval h krepitvi ekonomske vloge 啪ensk ter spodbudil njihovo udele啪bo v delovni sili, zlasti v panogah izvoznih dr啪av, ki trgujejo z EU; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno vzpostaviti primerna poslovna okolja za 啪enske, da bodo lahko izkoristile te nove spretnosti in izku拧nje ter napredovale v strukturah podjetij ali ustanovile svoja nova podjetja; kljub temu ugotavlja, da so 啪enske 拧e vedno diskriminirane, in je zaskrbljen zaradi njihovih delovnih razmer, zlasti v sektorju tekstilnih izdelkov in obla膷il; opominja na resolucijo Parlamenta z dne 27.听aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor obla膷il[16], in poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s tem;

24.听听pozdravlja u膷inek GSP na sprejetje 膷istej拧ih in varnej拧ih tehnologij ter na pobude za prostovoljno dru啪beno odgovornost podjetij, kar je neposredno pozitivno vplivalo na delavce in okolje; meni, da bi bilo treba na膷rtovati ukrepe za nadaljnje spodbujanje in zanesljivo ocenjevanje tak拧nega razvoja; se zaveda, da je treba dose膷i pravo ravnote啪je med regulativnimi in prostovoljnimi ukrepi v zvezi s primerno skrbnostjo podjetij v zvezi s tem, in poziva Komisijo, naj preu膷i na膷ine za uvedbo obveznosti glede primerne skrbnosti;

25.听听meni, da bi morala EU zagotoviti skladnost politik s spodbujanjem drugih mednarodnih akterjev, kot so multinacionalna podjetja, da bi v celoti sodelovali pri izbolj拧evanju 膷lovekovih pravic, socialnih pravic in okoljskih standardov po vsem svetu, tudi tako, da bi od gospodarskih subjektov zahtevali, da vzpostavijo prakse primerne skrbnosti v skladu z vodilnimi na膷eli OZN o podjetni拧tvu in 膷lovekovih pravicah; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo, da bi zagotovila spo拧tovanje 膷lovekovih pravic in pravic delavcev v globalnih vrednostnih verigah, ter naj poro膷a o izvajanju resolucije Parlamenta iz leta 2016 o izvajanju njegovih priporo膷il o socialnih in okoljskih standardih, 膷lovekovih pravicah in dru啪beni odgovornosti podjetij, vklju膷no s pozivom, naj se v uredbo vklju膷i dru啪bena odgovornost podjetij in se reformirajo pravila STO, ki bodo uvedla zahteve glede primerne skrbnosti in preglednosti v oskrbovalni verigi, pri 膷emer naj bi izhajali iz vodilnih na膷el OZN o podjetni拧tvu in 膷lovekovih pravicah;

26.听听opozarja, da se mora EU zavoljo skladnosti s politikami drugih mednarodnih akterjev, kot so multinacionalne dru啪be, zavzemati za polno sodelovanje pri izbolj拧evanju spo拧tovanja 膷lovekovih pravic, pravic otrok, socialnih pravic, okoljskih pravic in javnega zdravja po svetu; poziva, naj EU zagotovi, da se bodo spo拧tovale 膷lovekove pravice v zvezi s pravico do dela v globalnih vrednostnih verigah, tj.听vzdol啪 celotne oskrbovalne verige;

27.听听poziva Komisijo, naj v zvezi s prihodnjo uredbo o GSP preu膷i mo啪nost uvedbe dodatnih tarifnih preferencialov za izdelke, ki so bili dokazano proizvedeni trajnostno; meni, da bi bilo prav, da se proizvajalcem omogo膷i, da na prostovoljni osnovi za proizvedeno blago zaprosijo za certifikat o trajnostnem na膷inu proizvodnje, in da bi bilo treba pri uvozu v EU o tem zahtevati dokazila;

28.听听naro膷i svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]听 UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
• [2]听 UL L 181, 29.6.2013, str.听13.
• [3]听 UL C 55, 12.2.2016, str.听112.
• [4]听 http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/october/tradoc_157434.pdf
• [5]听 .
• [6]听 SWD(2018)0430.
• [7]听 .
• [8]听 .
• [9]听 https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/en/64308
• [10]听 UL C 101, 16.3.2018, str.听19.
• [11]听 Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0515.
• [12]听 UL C 298, 23.8.2018, str.听100.
• [13]听 UL C 331, 18.9.2018, str.听100.
• [14]听 UL C 337, 20.9.2018, str.听33.
• [15]听 http://www.europarl.europa.eu/RegData/organes/conf_pres_groupes/proces_verbal/2002/12-12/CPG_PV(2002)12-12(ANN01)_EN.doc
• [16]听 UL C 298, 23.8.2018, str.听100.

za Odbor za mednarodno trgovino

o izvajanju uredbe o splo拧nih tarifnih preferencialih (GSP) 拧t.听978/2012
()

Pripravljavec mnenja: Pier Antonio Panzeri

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vklju膷i naslednje pobude:

A.听听ker 膷len听21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) dolo膷a, da je EU dol啪na zagotavljati skladnost med razli膷nimi podro膷ji zunanjega delovanja, vklju膷no s trgovinsko politiko in politiko na podro膷ju 膷lovekovih pravic, s 膷imer se vzajemno krepi morebitna u膷inkovitost teh politik; ker 膷len听3(5) PEU dolo膷a, da mora EU med drugim prispevati k trajnostnemu razvoju, izkoreninjenju rev拧膷ine in varstvu 膷lovekovih pravic;

B.听听ker mora trgovinska politika EU pomagati pri spodbujanju vrednot, za katere si prizadeva Unija in so zajete v 膷lenu听2 PEU, ter prispevati k uresni膷evanju ciljev iz 膷lena听21 PEU, vklju膷no z utrjevanjem demokracije in pravne dr啪ave, spo拧tovanjem 膷lovekovih pravic, temeljnih pravic in svobo拧膷in, enakostjo, spo拧tovanjem 膷lovekovega dostojanstva ter varovanjem okolja in socialnih pravic; ker so lahko shema splo拧nih tarifnih preferencialov (GSP), GSP+ in shema 鈥濾se razen oro啪ja鈥� klju膷na orodja, ki omogo膷ajo uveljavljanje teh vrednot, in ker je pomembno, da se u膷inkovito izvajajo in spremljajo;

C.听听ker je v svoji resoluciji z dne 5.听julija听2016 o izvajanju priporo膷il Parlamenta iz leta听2010 o socialnih in okoljskih standardih, 膷lovekovih pravicah in dru啪beni odgovornosti gospodarskih dru啪b[1] Parlament predlagal: uvedbo dru啪bene odgovornosti podjetij v uredbo o GSP (v nadaljnjem besedilu: uredba); zagotovitev, da nadnacionalne dru啪be spo拧tujejo 膷lovekove pravice in pravice delavcev; in reformo pravil STO, da bi vklju膷ili primerno skrbnost in zahteve glede preglednosti v dobavno verigo, pri 膷emer bi se oprli na vodilna na膷ela OZN glede podjetni拧tva in 膷lovekovih pravic;

D.听听ker je GSP postal instrument za politi膷ne pritiske Evropske unije in njenih dr啪av 膷lanic, s katerimi sku拧ajo pridobiti podporo tretjih dr啪av pri razli膷nih vidikih svojih mednarodnih na膷rtov; ker bi se morala Evropska unija zavzemati za druga膷ne modele trgovinskih odnosov, v katerih bi bile strani enakopravne;

1.听听trdi, da se je GSP izkazal za pomembno orodje za spodbujanje in varstvo temeljnih 膷lovekovih pravic in na膷el trajnostnega razvoja; pozdravlja, da se priznava potreba po pove膷anju preglednosti in odgovornosti s smiselno udele啪bo civilne dru啪be in drugih akterjev, kot so socialni partnerji, Parlament in Svet, pri spremljanju u膷inkovitega izvajanja zavez s podro膷ja 膷lovekovih pravic v okviru sheme GPS+; poziva k mehanizmu strukturnega spremljanja, da bi zagotovili skladnost z ustreznimi konvencijami GSP, ki bi veljal tudi za splo拧no ureditev GSP in za shemo 鈥濾se razen oro啪ja鈥�; poziva Komisijo, naj razmisli o bolj stalnih strukturah za udele啪bo civilne dru啪be, kot je oblikovanje skupnih nadzornih odborov ali notranjih svetovalnih skupin, pri katerih bi sodelovali lokalna civilna dru啪ba, zagovorniki 膷lovekovih pravic in predstavniki sindikatov;

2.听听opozarja na pomen stalnega sodelovanja z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in nadzornimi organi, ustanovljenimi v skladu z ustreznimi konvencijami, kot so konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), OECD in OZN, ter podpiranjem lokalnih organizacij civilne dru啪be, ki igrajo vlogo pri za拧膷iti interesov marginaliziranih skupnosti, tudi invalidov;

3.听听poudarja, da je treba pri spremljanju in ocenjevanju GSP+ upo拧tevati poro膷ila mednarodnih organov za spremljanje, kot so OZN, MOD in mednarodne nevladne organizacije, in njihova priporo膷ila za vsako dr啪avo v okviru vsake konvencije ter si prizadevati za zagotovitev u膷inkovitega izvajanja uredbe;

4.听听ob啪aluje, da so preglednice, uporabljene za spremljanje dr啪av upravi膷enk GPS+, 拧e vedno zaupne; poziva Komisijo, naj objavi ocene upravi膷enosti do preferencialov GSP+ ter preglednice, da bi se pove膷ala preglednost in nadzor nad shemo;

5.听听priznava, da ima GSP+ pomembno vlogo pri spodbujanju mednarodnih delavskih pravic, 膷lovekovih pravic, dobrega upravljanja in standardov varstva okolja v njegovih dr啪avah upravi膷enkah, ne le prek nudenja spodbud za spo拧tovanje teh standardov, ampak tudi z vzpostavitvijo platforme za reden dialog na podro膷jih, ki jih zajemajo konvencije, in spodbujanjem udejstvovanja v obse啪nih reformah;

6.听听opozarja na potencial sheme GSP+ za izbolj拧anje stanja na podro膷ju 膷lovekovih pravic, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja, vklju膷no s pravicami delavcev, odpravo dela otrok in prisilnega dela, spodbujanjem enakosti spolov, omejenim izvajanjem smrtne kazni, ki upo拧teva vse obveznosti iz mednarodnih konvencij, dr啪avljanskih in politi膷nih pravic, svobode veroizpovedi in svobode izra啪anja, ter varstvom okolja; opozarja, da je mogo膷e celoten potencial sheme izpolniti le, 膷e se bodo zahteve za poro膷anje in mehanizmi spremljanja za u膷inkovito izvajanje obveznosti iz 27 konvencij, potrebnih za dodelitev trgovinskih preferencialov v okviru GSP+, izbolj拧ali, spodbude za trgovinske preferenciale pa bodo spremljale druge podporne ukrepe, ki bodo temeljili na vseh informacijah, potrebnih za oceno skladnosti z zavezujo膷imi obveznostmi; poudarja, da je treba v posvetovanju s civilno dru啪bo izvesti oceno u膷inka 膷lovekovih pravic in pravic delavcev;

7.听听poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje z dr啪avami upravi膷enkami, Evropsko slu啪bo za zunanje delovanje (ESZD), delegacijami EU, diplomatskimi predstavni拧tvi dr啪av 膷lanic, mednarodnimi organizacijami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno dru啪bo, da bi izbolj拧ala zbiranje informacij in zagotovila bolj poglobljeno analizo postopka spremljanja ter tako omogo膷ila jasno oceno izvajanja vseh vidikov sistema;

8.听听poziva, naj se konvencija MOD 拧t.听169 o avtohtonih in plemenskih ljudstvih vklju膷i kot ena temeljnih zavezujo膷ih konvencij, ki pogojuje dodelitev trgovinskih preferencialov;

9.听听poudarja, da v 拧tevilnih dr啪avah upravi膷enkah napredek na zakonodajni ravni 拧e ni enak napredku na ravni izvajanja;

10.听听poudarja, da je lokalna udele啪ba organizacij civilne dru啪be bistvena za u膷inkovito uveljavljanje interesov, in poziva Komisijo, naj v pregledu rezultatov in dialogih GSP+ objektivno in na na膷in, ki omogo膷a primerjanje, preu膷i 膷edalje manj拧i prostor za delovanje civilne dru啪be ter obravnava gro啪nje neodvisnim sindikatom, tveganja in gro啪nje za zagovornike 膷lovekovih pravic in ovire za financiranje nevladnih organizacij s sredstvi EU, saj so ta vpra拧anja neposredno povezana s pravnimi obveznostmi v okviru Mednarodnega pakta o dr啪avljanskih in politi膷nih pravicah ter ustreznimi dolo膷bami iz temeljnih konvencij MOD; ponovno poziva Komisijo, naj 拧e naprej financira pobude civilne dru啪be, s katerimi se spremlja izvajanje te sheme;

11.听听poudarja, da bi morali imeti zagovorniki 膷lovekovih pravic mo啪nost svoje naloge opravljati svobodno in neovirano in da bi bilo treba za okoli拧膷ine, v katerih opravljajo svoje naloge, opraviti primerjavo v okviru ocene skladnosti GSP+;

12.听听v okviru pregleda uredbe priporo膷a raz拧iritev konvencij, ki so trenutno navedene v okviru GSP+, na dr啪ave upravi膷enke do sheme 鈥濾se razen oro啪ja鈥� in sheme GSP; ponovno poziva k vklju膷itvi Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodi拧膷a na seznam konvencij, potrebnih za status GSP+;

13.听听opozarja, da je pomembno dolo膷iti jasna merila uspe拧nosti, ki se nana拧ajo na te啪ave in pomanjkljivosti vsake dr啪ave, da bi ocenili u膷inkovito izvajanje听27 mednarodnih konvencij in po potrebi sistemati膷no vklju膷ili ta merila v dr啪avne strate拧ke dokumente na podro膷ju 膷lovekovih pravic, da bi zagotovili skladnost politik;

14.听听poziva k oblikovanju neodvisnega prito啪benega mehanizma in organa v okviru sheme GSP, ki bi vsem zainteresiranim stranem, tudi lokalnim dele啪nikom, omogo膷al vlo啪itev prito啪b v zvezi z domnevnimi kr拧itvami delavskih in 膷lovekovih pravic s strani dr啪av ali podjetij, ki koristijo trgovinske preferenciale na podlagi te uredbe;

15.听听poziva Komisijo, naj obravnava delavske standarde, vklju膷no s kolektivnimi pogajanji in svobodo zdru啪evanja, v conah izvozne proizvodnje, ki se nahajajo v trenutnih oziroma potencialnih dr啪avah upravi膷enkah; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da se odpravijo izjeme na podro膷ju varstva pravic delavcev v conah izvozne proizvodnje, in oblikuje dolgoro膷ni na膷rt z ustreznimi partnerskimi dr啪avami;

16.听听izra啪a zaskrbljenost zaradi poro膷il, da shema GSP+ prispeva k prila拧膷anju zemlji拧膷 in drugim kr拧itvam 膷lovekovih pravic; poziva Komisijo, naj u膷inkovito obravnava tak拧ne negativne posledice in zagotovi, da bodo vzpostavljeni ustrezni ukrepi za bla啪itev in povra膷ilo;

17.听听podpira tesnej拧e sodelovanje z najmanj razvitimi dr啪avami v okviru sheme 鈥濾se razen oro啪ja鈥�, da bi prepre膷ili in obravnavali primere resnega in sistemati膷nega kr拧enja 膷lovekovih pravic; v zvezi s tem poziva k raz拧iritvi sistema pregleda te sheme; meni, da je treba gro啪njo za umik trgovinskih preferencialov pospremiti z ustreznimi politi膷nimi pobudami in pomo膷jo, da bi zagotovili, da dr啪ave upravi膷enke resni膷no spo拧tujejo mednarodne zaveze na podro膷ju 膷lovekovih pravic;

18.听听meni, da mora biti vsaka odlo膷itev o za膷asni opustitvi preferencialov v celoti skladna z glavnim ciljem zmanj拧anja rev拧膷ine in da bi bilo treba v primeru, ko se kot metoda izbere delna za膷asna opustitev, to zasnovati tako, da se bo 膷im bolj zmanj拧al negativen u膷inek na lokalno prebivalstvo; poudarja, da bi bilo treba umik trgovinskih preferencialov obravnavati kot skrajni ukrep, ki se uporablja le v primerih resnih pomanjkljivosti pri u膷inkovitem izvajanju mednarodnih konvencij ter pri jasnem pomanjkanju pripravljenosti in prizadevanj dr啪ave upravi膷enke do sheme 鈥濾se razen oro啪ja鈥� za njihovo odpravo;

19.听听pozdravlja nedavne odlo膷itve Komisije, da bo za膷ela postopek za umik preferencialov v okviru sheme 鈥濾se razen oro啪ja鈥� za Kambod啪o in napotila nujno misijo EU na visoki ravno v Mjanmar kot odziv na razmere na podro膷ju 膷lovekovih pravic v obeh dr啪avah; pri膷akuje, da bo Komisija redno obve拧膷ala Parlament in ga vklju膷ila v nadaljnje korake, tudi glede za膷asne opustitve preferencialov;

20.听听meni, da bi morala EU zagotoviti skladnost politik s spodbujanjem drugih mednarodnih akterjev, kot so multinacionalna podjetja, da bi v celoti sodelovali pri izbolj拧evanju 膷lovekovih pravic, socialnih pravic in okoljskih standardov po vsem svetu, tudi tako, da bi od gospodarskih subjektov zahtevali, da vzpostavijo prakse potrebne skrbnosti v skladu z vodilnimi na膷eli OZN o podjetni拧tvu in 膷lovekovih pravicah; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo, da bi zagotovila spo拧tovanje 膷lovekovih pravic in pravic delavcev v globalnih vrednostnih verigah, ter naj poro膷a o izvajanju resolucije Parlamenta iz leta 2016 o izvajanju priporo膷il Parlamenta o socialnih in okoljskih standardih, 膷lovekovih pravicah in dru啪beni odgovornosti gospodarskih dru啪b, vklju膷no s pozivom, naj se v uredbo vklju膷i dru啪bena odgovornost podjetij, in naj reformira pravila STO, ki bodo uvedla zahteve glede potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi in preglednosti, pri 膷emer naj se opira na vodilna na膷ela OZN o podjetni拧tvu in 膷lovekovih pravicah;

21.听听poziva Komisijo, naj ustanovi medinstitucionalno projektno skupino o podjetni拧tvu in 膷lovekovih pravicah ter nemudoma predlaga zakonodajo na ravni EU glede obvezne potrebne skrbnosti;

22.听听poziva Komisijo, naj spremeni standardni shemi GSP in 鈥濾se razen oro啪ja鈥� v novi uredbi po letu听2023, da bi omogo膷ila vklju膷itev podjetij, ki so odgovorna za hude kr拧itve 膷lovekovih pravic in 啪elijo izva啪ati v EU, na 膷rni seznam.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPRO艩ENEM ZA MNENJE

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KON膶NEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPRO艩ENEM ZA MNENJE

Uporabljeni znaki:

+听听:听听za

-听听:听听proti

0听听:听听vzdr啪ani

• [1]听 UL C 101, 16.3.2018, str.听19.

za Odbor za mednarodno trgovino

o izvajanju uredbe o splo拧nih tarifnih preferencialih (GSP) 拧t. 978/2012
()

Pripravljavec mnenja: Frank Engel

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vklju膷i naslednje pobude:

1.听听pozdravlja vmesni pregled splo拧ne sheme preferencialov EU, ki ga je opravila Komisija; pozdravlja dejstvo, da se je z novo uredbo pove膷al uvoz iz upravi膷enk do ureditve EBA (鈥濾se razen oro啪ja鈥�) in sheme GSP+, kar je pomemben dejavnik, ki prispeva k cilju izkoreninjenja rev拧膷ine;

2.听听poudarja, da mora trgovinska politika EU temeljiti na na膷elih njene zunanje politike (u膷inkovitost, preglednost in vrednote); ker 膷len 208 PDEU vzpostavlja na膷elo skladnosti politik za razvoj in kot glavni cilj dolo膷a izkoreninjenje rev拧膷ine;

3. 听听z zadovoljstvom ugotavlja, da je uvoz v EU v sklopu preferenciala GSP leta 2016 zna拧al 62,6 milijarde EUR (se pove膷uje), raz膷leniti pa ga je mogo膷e takole: 31,6 milijarde EUR iz upravi膷enk do standardnega GSP, pribli啪no 7,5 milijarde EUR iz dr啪av upravi膷enk do GSP+ ter 23,5 milijarde EUR iz upravi膷enk do EBA (podatki urada Eurostat iz septembra 2017);

4.听听opozarja, da GSP industrijam v dr啪avah v razvoju pomaga pri premagovanju te啪av, s katerimi se zaradi visokih za膷etnih stro拧kov soo膷ajo na izvoznih trgih; opozarja, da je cilj GSP v skladu z na膷rtom UNCTAD pove膷ati izvozne prihodke in spodbujati industrializacijo dr啪av v razvoju in posledi膷no tudi najmanj razvitih dr啪av, prav tako pa pospe拧iti njihovo gospodarsko rast, da bi izkoreninili rev拧膷ino;

5.听听poudarja, da je GSP+ eden klju膷nih elementov trgovinske politike EU, ki zagotavlja bolj拧i dostop do trga ter vklju膷uje strog mehanizem spremljanja za spodbujanje 膷lovekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih dr啪avah v razvoju;

6.听听pozdravlja dejstvo, da je stopnja uporabe preferencialov za upravi膷enke do EBA visoka; opozarja, da dostop do trga sam po sebi ni dovolj za zmanj拧anje rev拧膷ine in neenakosti v najmanj razvitih dr啪avah; zato poudarja, da bi bilo treba ureditev EBA, 膷e 啪elimo, da postane u膷inkovitej拧a, dopolniti z razvojno in trgovinsko pomo膷jo ter vzpostavljanjem zmogljivosti; ugotavlja predvsem, da si je treba mo膷neje prizadevati za obravnavo vpra拧anj, kot sta prila拧膷anje zemlji拧膷 in degradacija okolja v okviru EBA;

7.听听ob啪aluje, da je GSP po podatkih iz vmesnega pregleda le omejeno prispeval k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja; predvsem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je proizvodnja tekstilnih izdelkov in obla膷il ter trgovina z njimi, pri 膷emer gre za glavne izdelke, ki se uva啪ajo v okviru GSP, pospe拧ila degradacijo okolja v dr啪avah upravi膷enkah, saj ni ustreznih mehanizmov za okolje in ravnanje z odpadki[1]; pri膷akuje, da bo vmesni pregled GSP dodatno spodbudil trgovinske partnerje EU k sprejetju vi拧jih socialnih, delovnih in okoljskih standardov, kar bi bilo mogo膷e dose膷i prek spodbud, kot so dodatni tarifni preferenciali za trajnostno proizvedene proizvode;

8.听听je seznanjen z ocenami, ki navajajo, da je GSP v splo拧nem prispeval k socialnemu razvoju in 膷lovekovim pravicam, zlasti k zaposlovanju 啪ensk, temeljnim pravicam in pravicam delavcev, upo拧tevanju okoljskih standardov, izvajanju prakse dobrega upravljanja, vklju膷no z bojem proti drogam, korupciji, pranju denarja in terorizmu, pa tudi k ratifikaciji temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; poziva Komisijo, naj okrepi dialog s partnerskimi dr啪avami o teh vpra拧anjih, da bi poskrbeli za stalni napredek;

9.听听opozarja pa, da je GSP re啪im, ki temelji na spodbudah, zato ga je treba nenehno uporabljati, 膷e 啪elimo, da bo u膷inkovit; ob啪aluje, da preiskave domnevnega neizpolnjevanja zahtev niso bile usklajene in pravo膷asne; meni, da bi bilo treba v primeru hudih in sistemati膷nih kr拧itev temeljnih pravic dosledno in u膷inkovito uporabljati za膷asen odvzem tarifnih preferencialov; poudarja, kako pomembna sta nenehna predanost in spremljanje, skupaj z ve膷jo udele啪bo civilne dru啪be v teh procesih;

10.听听poziva Komisijo, naj hitreje in odlo膷neje ukrepa, kadar pride v okviru zahtev GSP do domnevnih kr拧itev 膷lovekovih pravic ali pravic delavcev; poziva k vzpostavitvi mehanizma, ki ga bodo lahko uporabljali posamezniki ali skupine, ki so ob膷utili negativne posledice izvajanja shem GSP;

11.听听poziva, naj se dr啪avam upravi膷enkam do GSP+ nameni ve膷ja podpora, da bi obrnili trend vse manj拧e diverzifikacije proizvodov; meni, da je okrepljen sistem spremljanja GSP+, skupaj z ugotovitvami organov za spremljanje OZN in Mednarodne organizacije dela ter informacijami tretjih strani, pripomogel k temu, da upravi膷enke do GSP+ napredujejo pri izvajanju 27 konvencij; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za pove膷anje preglednosti spremljanja GSP+, ta mehanizem EU pa bi moral v enaki meri veljati za dr啪ave upravi膷enke do GSP in EBA;

12.听听z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni vzvoda za pogojevanje, s katerim bi bilo mogo膷e dr啪ave upravi膷enke do GSP in EBA pripraviti do tega, da bi spo拧tovale okoljske standarde ter mednarodne konvencije o podnebnih spremembah in varstvu okolja; meni, da bi bilo treba med naslednjo reformo uredbe o GSP posodobiti seznam konvencij o osnovnih 膷lovekovih pravicah in pravicah delavcev ter okoljskih in upravljavskih na膷elih, nanj pa kot nov vzvod za pogojevanje v 拧ir拧em smislu vklju膷iti ratifikacijo in u膷inkovito izvajanje Pari拧kega sporazuma o podnebnih spremembah, ter poziva Komisijo, naj zagotovi tehni膷no podporo, da bi izbolj拧ala varstvo okolja pri izvajanju vseh treh shem GSP;

13.听听opozarja, da se mora EU zavoljo skladnosti s politikami drugih mednarodnih akterjev, kot so multinacionalne dru啪be, zavzemati za polno sodelovanje pri izbolj拧evanju spo拧tovanja 膷lovekovih pravic, pravic otrok, socialnih pravic, okoljskih pravic in javnega zdravja po svetu; poziva EU, naj zagotovi, da se bodo spo拧tovale 膷lovekove pravice v zvezi s pravico do dela v globalnih vrednostnih verigah, tj. vzdol啪 celotne oskrbovalne verige;

14.听听opozarja, da GSP v najve膷ji meri zajema sektor proizvodnje tekstilnih izdelkov in obla膷il, da nizki nalo啪beni stro拧ki in razpolo啪ljivost delovnih mest za nizkokvalificirane delavce pomenijo, da je industrija tekstila in obla膷il pomemben sektor v smislu industrializacije najmanj razvitih dr啪av, in da imajo tekstilni izdelki in obla膷ila osrednjo vlogo pri krepitvi vloge 啪ensk; poziva EU, naj vzpostavi pravno zavezujo膷 okvir za potrebno skrbnost podjetij, modele, oblikovane v okviru konfliktnih mineralov, pa naj, zlasti v smislu preglednosti in sledljivosti, raz拧iri na tekstilni sektor;

15.听听poziva civilno dru啪bo in razvojne agencije, naj okrepijo sodelovanje pri procesu spremljanja;

16.听听poudarja, kako pomembno je okrepiti zmogljivost v dr啪avah upravi膷enkah, da bi zmanj拧ali omejitve za diverzifikacijo in uporabo preferencialov na strani ponudbe; poziva, naj se v zvezi s tem u膷inkoviteje uporabljajo ukrepi pomo膷i za trgovino.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPRO艩ENEM ZA MNENJE

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KON膶NEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPRO艩ENEM ZA MNENJE

Uporabljeni znaki:

+听听:听听za

-听听:听听proti

0听听:听听vzdr啪ani

• [1]听 Glej zgoraj navedeni vmesni pregled GSP.

Uporabljeni znaki:

+听听:听听za

-听听:听听proti

0听听:听听vzdr啪ani