Ϸվ

Predlog resolucije - B9-0096/2024Predlog resolucije
B9-0096/2024

PREDLOG RESOLUCIJEo pridružitvenih sporazumih za sodelovanje tretjih držav v programih Unije

1.2.2024-()

k vprašanju za ustni odgovor B9‑0000/2024
v skladu s členom 136(5) Poslovnika

Jean‑Lin Lacapelle
v imenu Odbora za zunanje zadeve
Christian Ehler
v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

ʴDzٴDZ:
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument:
B9-0096/2024
Predložena besedila :
B9-0096/2024
Razprave :
Sprejeta besedila :

9‑0096/2024

Resolucija Evropskega parlamenta o pridružitvenih sporazumih za sodelovanje tretjih držav v programih Unije

()

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 218,

ob upoštevanju Uredbe (EU)2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28.aprila2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št.1290/2013 in (EU) št.1291/2013[1] (uredba o programu ObzorjeEvropa) in izjave o pridružitvenih sporazumih iz stališča Parlamenta v prvi obravnavi z dne 17.aprila2019 o navedeni uredbi[2],

ob upoštevanju Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani[3],

ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Novo Zelandijo na drugi strani o sodelovanju Nove Zelandije v programih Unije[4],

ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in vlado Ferskih otokov na drugi strani osodelovanju Ferskih otokov vprogramih Unije[5],

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2022/1526 z dne 9.septembra2022 o odobritvi začetka pogajanj s Kanado o sporazumu o splošnih načelih za sodelovanje Kanade v programih Unije ter pridružitvi Kanade okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (2021–2027)[6],

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2023/1081 z dne 15.maja2023 o pooblastilu za začetek pogajanj z Japonsko za sporazum o splošnih načelih sodelovanja Japonske v programih Unije in pridružitvi Japonske okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (2021–2027)[7],

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2023/1093 z dne 15.maja2023 o pooblastilu za začetek pogajanj z Republiko Korejo za sporazum o splošnih načelih sodelovanja Republike Koreje v programih Unije in pridružitvi Republike Koreje okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (2021–2027)[8],

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo z dne 20.novembra2010[9],

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pridružitvenih sporazumih za sodelovanje tretjih držav v programih Unije (O-000004/2024 – B9-0000/2024),

ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

Splošne ugotovitve

1.se zaveda, da je mogoče dosežke programov Unije obogatiti z aktivnim in vzajemno koristnim sodelovanjem s tretjimi državami, ki z EU delijo skupne demokratične vrednote;

2.priznava, da je Obzorje Evropa največji skupni program za raziskave in inovacije na svetu za obdobje 2021–2027;

3.podpira pridružitev tretjih držav, ki imajo dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij, programu Obzorje Evropa ter priznava, da takšno sodelovanje prispeva k splošni moči in učinkovitosti zunanjega delovanja EU; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za sklenitev drugih pridružitvenih sporazumov s tretjimi državami, saj bi se tako povečala konkurenčnost EU na svetovni ravni; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi ustrezni pridružitveni sporazumi podpirali podnebne cilje programa Obzorje Evropa;

4.poudarja, da pridružitev tretjih držav programom EU ni zgolj tehnično dejanje, temveč politična odločitev v zvezi z odnosi pridruženih držav z EU in, zlasti v primeru programa Obzorje Evropa, z vprašanjem znanstvene in akademske svobode;

5.priznava pravila iz Pogodb, ki jih je treba spoštovati v skladu z načelom pravne države, da bi ohranili institucionalno ravnovesje in vlogo Parlamenta; meni, da je treba spoštovati načelo lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim si vse institucije EU pomagajo pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb, tudi zato, da bi se bolj upoštevalo stališče Parlamenta v vlogi neposrednega predstavnika državljanov EU;

6.dvomi v pristop Komisije pri sklepanju mednarodnih sporazumov, namenjenih sodelovanju tretjih držav v programih Unije, pri katerem se ovira izvajanje pristojnosti Parlamenta v okviru postopkov za sklepanje mednarodnih sporazumov Unije;

7.poziva Komisijo in Svet, naj pri sklepanju pridružitvenih sporazumov na podlagi te nove strukture v skladu s Pogodbama v celoti upoštevata vlogo Parlamenta;

8.poudarja, da je njegova zmožnost, da bi dal ustrezno soglasje k mednarodnim sporazumom, ki se nanašajo zlasti na sodelovanje posameznih držav v programih Unije, ovirana, ker ti sporazumi ne predvidevajo strukture, ki bi zagotavljala parlamentarni nadzor v okviru postopka soglasja za pridružitev posameznemu programu Unije;

Sporazumi o sodelovanju in pridružitvi med Novo Zelandijo in Evropsko unijo

9.priznava močne zgodovinske in kulturne vezi med EU in Novo Zelandijo ter odlično stanje dvostranskih odnosov med njima, ki temeljijo na skupnih demokratičnih vrednotah in številnih skupnih interesih; ceni odlično sodelovanje na področju trgovine, zunanje politike, raziskav in inovacij ter v večstranskih forumih;

10.poudarja pomembno vlogo Nove Zelandije kot ene ključnih enako mislečih partneric EU v dinamični ter strateško in gospodarsko pomembni indijsko-pacifiški regiji; poziva k tesnejšemu sodelovanju na področjih skupnega interesa, zlasti na področju zunanjih zadev; v zvezi s tem poudarja stalno varnostno sodelovanje med EU in Novo Zelandijo, zlasti pri operacijah in misijah v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU; opozarja, da je Nova Zelandija sprejela enako stališče kot EU, ko je obsodila nezakonito invazijo Rusije na Ukrajino ter podprla Ukrajino z zagotavljanjem pomoči in uvedbo sankcij proti Rusiji;

11.poleg tega poudarja nedavno sklenjeni sporazum o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo, katerega namen je še bolj okrepiti dvostranske odnose ter liberalizirati in olajšati trgovino in naložbe, s čimer se bodo ustvarile pomembne skupne koristi in gospodarske priložnosti za podjetja in potrošnike ter vključile močne in zavezujoče socialne in okoljske zaveze v zvezi s Pariškim sporazumom; poudarja pozitivno vlogo, ki jo ima lahko evropska diaspora na Novi Zelandiji pri nadaljnjem poglabljanju odnosov med Novo Zelandijo in EU;

12.priznava, da EU in Nova Zelandija že dolgo sodelujeta na področju raziskav; poudarja, da ima Nova Zelandija odlične rezultate pri sodelovanju v programu Obzorje 2020, saj je bilo financiranih 77 projektov, in da so novozelandski raziskovalci imeli priložnost sodelovati v prejšnjih dveh okvirnih programih za raziskave in inovacije, sedmem okvirnem programu in Obzorju 2020, kar kaže na potencialne koristi pridružitve Nove Zelandije programu Obzorje Evropa;

13.pozdravlja predlog za poglobitev partnerstva EU z Novo Zelandijo s pridružitvijo Nove Zelandije programu Obzorje Evropa, s čimer se bo še bolj okrepilo sodelovanje na področju raziskav in inovacij, Nova Zelandija pa bo postala najpomembnejša regionalna partnerica EU na področju znanosti in inovacij; vseeno ugotavlja, da ni določb, ki bi omogočale ustrezen parlamentarni nadzor nad prihodnjo pridružitvijo Nove Zelandije programom Unije;

14.opozarja, da Komisija in Svet v sporazumu o sodelovanju Nove Zelandije v programih Unije skupnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi zadevnega sporazuma, podeljujeta pooblastilo za sprejemanje protokolov o pridružitvi Nove Zelandije kateremu koli programu Unije, čeprav Parlament temu pooblastilu nasprotuje, saj skupnemu odboru dejansko podeljuje izvedbena pooblastila glede bistvenih vidikov; ugotavlja, da bistvene odločitve, ki se prenašajo na skupni odbor, zadevajo pridružitev posameznim programom in bistvene določbe v zvezi z mehanizmom samodejnih popravkov;

15.obžaluje, da je skupni odbor pooblaščen, da s protokoli spremeni kateri koli veljavni pridružitveni protokol, kar lahko vključuje tudi določbe v zvezi s pregledi, revizijami in finančnimi nepravilnostmi; ugotavlja, da bi do takšnih sprememb prišlo brez dodatnega parlamentarnega sodelovanja; ugotavlja, da bi Parlament z odobritvijo soglasja skupnemu odboru dejansko podelil neomejen mandat; opozarja, da je Svet zadolžen za spremljanje dejanj Komisije v skupnem odboru, vendar dejansko te svoje dolžnosti pogosto ne opravlja in Parlamentu ne poroča ustrezno, zaradi česar lahko v tovrstnih mednarodnih sporazumih pride do popolnega pomanjkanja pregleda in nadzora;

16.opozarja na svoje stališče o pridružitvenih sporazumih, povezanih z Obzorjem Evropa, kot je bilo sprejeto v izjavi ob sprejetju uredbe o programu Obzorje Evropa, in poudarja, da noben organ, ustanovljen na podlagi teh sporazumov, ne bi smel zaobiti potrebe po pridobitvi ustreznega soglasja Parlamenta; meni, da bistvenih vidikov sodelovanja tretjih držav v programu Obzorje Evropa ne bi smeli prenesti na tak organ;

17.se ne strinja s to novo strukturo mednarodnih sporazumov, ki Parlamentu ne omogoča izvajanja pristojnosti v skladu s členom 218(6)(a) PDEU; meni, da to ovira izvajanje pristojnosti Parlamenta in ne zagotavlja potrebnega institucionalnega ravnovesja, zato je treba to strukturo spremeniti;

18.v zvezi s tem opozarja, da mora biti Parlament v skladu s členom218(10) PDEU nemudoma in izčrpno obveščen v vseh fazah postopka pogajanj in sklepanja mednarodnih sporazumov iz navedenega člena ter da je v skladu z odločitvijo Sodišča Evropske unije to pravilo izraz demokratičnih načel, na katerih temelji EU; poudarja zlasti, da je Sodišče Evropske unije že pred tem navedlo, da je sodelovanje Parlamenta v postopku odločanja izraz temeljnega načela demokratičnosti na ravni EU, v skladu s katerim ljudstvo sodeluje pri izvrševanju oblasti prek predstavniške skupščine[10];

19.v zvezi s tem opozarja, da so zadevni sporazumi brez primere, saj omogočajo sodelovanje nove vrste tretjih držav in to prvič na podlagi splošnega sporazuma, ki zajema vse programe Unije; poudarja, da je bilo v preteklosti takšno sodelovanje urejeno s sporazumom za vsak program Unije posebej in omejeno na posamezen večletni finančni okvir; poudarja, da zaradi nove narave teh sporazumov Parlament nima ustreznih podatkov ali informacij, na podlagi katerih bi lahko ustrezno ocenil njihov morebitni vpliv na sedanjo generacijo programov Unije ali na prihodnje generacije programov Unije;

20.glede na to meni, da bi moralo biti Parlamentu omogočeno, da ustrezno zagotovi sodelovanje državljanov v postopku odločanja, saj je struktura teh mednarodnih sporazumov takšna, da se odločitev o pridružitvi tretje države k posameznemu programu, vključno s področjem uporabe te pridružitve, sprejme naknadno, pogosto šele dolgo po tem, ko Parlament podeli soglasje za sklenitev prvotnega sporazuma s to tretjo državo;

21.opozarja, da njegovega stališča o pristopu Komisije ne bi smeli razumeti kot nasprotovanje Novi Zelandiji ali dobro uveljavljenemu in tesnemu sodelovanju, ki je vedno obstajalo med to državo in EU;

Sodelovanje drugih podobno mislečih držav v programih Unije

22.obžaluje, da imajo osnutek sporazuma o sodelovanju Ferskih otokov ter predlagane pridružitve Kanade, Republike Koreje in Japonske enako strukturo kot osnutek sporazuma z Novo Zelandijo; zahteva, da se Komisija vzdrži preprečevanja uresničevanja pravice Parlamenta do podelitve soglasja za kakršno koli pridružitev k programu Unije in da se pridružitveni sporazumi z novimi partnerji sklenejo šele, ko bo imel Parlament možnost uresničevanja pravice do ustreznega soglasja;

23.je zaskrbljen, ker je nedavno dogovorjeno samodejno znižanje prispevka Združenega kraljestva za program Obzorje Evropa v primeru manjšega sodelovanja Združenega kraljestva v programu od pričakovanega povzročilo neskladje z določbami Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, h kateremu je Parlament dal soglasje;

Pot naprej

24.opozarja, da bi moral biti v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo nemudoma in popolnoma obveščen o vseh fazah pogajanj in sklepanja mednarodnih sporazumov;

25.poziva Komisijo, naj mu redno pošilja podrobna poročila o izvajanju sporazumov, kot so posodobljene informacije o doseženih mejnikih, izzivih, uspešnosti predlogov subjektov iz tretjih držav, letnih prispevkih tretjih držav, izvrševanju proračuna in rezultatih revizij;

26.poziva Komisijo, naj začne pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu, v katerem bi bila določena splošna načela demokratičnega nadzora Parlamenta nad izvajanjem sporazumov o sodelovanju tretjih držav v programih Unije;

27.upa, da bo Komisija zagotovila pojasnilo ter dala ustrezen in zadovoljiv odgovor na vprašanje Parlamenta za ustni odgovor, da bo lahko dal soglasje; je pripravljen pri tem v celoti sodelovati s Komisijo in Svetom;

°

°°

28.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Zadnja posodobitev: 6. februar 2024
Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov