SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJEo aferi „Cum Ex“: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru
28.11.2018-(2018/2900(鳧))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0551/2018 (PPE, ALDE)
B8-0552/2018 (S&D, GUE/NGL, Verts/ALE)
Markus Ferber, Dariusz Rosati v imenu skupine PPE
Pervenche Berès, Peter Simon, Jeppe Kofod v imenu skupine S&D
Nils Torvalds v imenu skupine ALDE
Miguel Urbán Crespo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Martin Schirdewan, Patrick Le Hyaric, Marie-Pierre Vieu, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Paloma López Bermejo, Merja Kyllönen, Matt Carthy, Emmanuel Maurel, Kostadinka Kuneva, Marie-Christine Vergiat, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
Sven Giegold v imenu skupine Verts/ALE
Monica Macovei
Resolucija Evropskega parlamenta o aferi „Cum Ex“: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru
()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju afere Cum Ex, ki jo je 18.oktobra 2018 razkril konzorcij preiskovalnih novinarjev, ki ga vodi nemška nepridobitna medijska organizacija CORRECTIV,
–ob upoštevanju Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9.decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (DAC2)[1],
–ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2018/822 z dne 25.maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (DAC6)[2],
–ob upoštevanju četrtega preiskovalnega odbora nemškega zveznega parlamenta, ki je afero preiskal in pripravil poročilo[3] ܲԾᲹ2017,
–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25.novembra2015[4] in z dne 6.julija2016[5] o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16.decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji[6],
–ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13.decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji[7],
–ob upoštevanju sklepa z dne 1.marca 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata [8],
–ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 23.oktobra2018 o aferi Cum Ex,
–ob upoštevanju skupnega seje odbora ECON/TAX3 dne 26.novembra 2018,
–ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A.ker se sistem cum ex – oziroma sistem trgovanja z dividendno arbitražo – nanaša na prakso trgovanja z delnicami, ko se prikrije identiteta dejanskega lastnika in omogoči obema ali več udeleženim stranem, da zahtevajo vračilo davka na kapitalski dobiček, ki pa je bil plačan samo enkrat;
B.ker je bila afera Cum Ex razkrita javnosti zaradi skupne preiskave v 12državah, v kateri je sodelovalo več evropskih medijskih hiš in 38novinarjev;
C.ker se poroča, da je 11držav članic zaradi tega sistema izgubilo do 55,2milijarde EUR davčnih prihodkov;
D.ker je kljub temu težko izračunati najvišji znesek nastale škode glede na to, da so se številna od teh dejanj začela v poznih 90.letih 20.stoletja in so že zastarala;
E.ker preiskava konzorcija evropskih novinarjev opredeljuje Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo in Francijo kot domnevno glavne ciljne trge za trgovalne prakse cum ex, tem državam pa sledijo Norveška, Finska, Poljska, Danska, Nizozemska, Avstrija in Češka republika; ker te prakse potencialno vključujejo neznano število držav članic EU ter držav Evropskega združenja za prosto trgovino (na primer Švico);
F.ker v najbolj prizadetih državah članicah EU že potekajo preiskave;
G.ker imajo sistemi cum ex nekatere značilnosti davčnih goljufij in je treba oceniti, ali gre za kršitev nacionalnega prava ali prava EU;
H.ker so po poročanjih v to kriminalno prakso vključene finančne institucije držav članic EU, vključno z več znanimi poslovnimi bankami;
I.ker je sklep končnega poročila četrtega preiskovalnega odbora nemškega zveznega parlamenta ter nemških sodišč, da so davčne prakse, kot so posli cum ex, ki vključujejo prodajo na kratko, nezakonite in da je združenje nemških bank to težavo le še poslabšalo, namesto da bi pripomoglo k njeni rešitvi;
J.ker pristojni organi v nekaterih primerih niso poglobljeno preiskali informacij, ki so jim bile na voljo iz drugih držav članic v zvezi z razkritji o cum ex;
K.ker je v teh razkritjih ključno, da imajo tuji vlagatelji pravico do vračila davčnih odtegljajev za dividende;
L.ker od septembra2017 druga direktiva o upravnem sodelovanju (DAC2) določa, da morajo države članice EU pridobiti informacije od svojih finančnih institucij in jih enkrat na leto izmenjati z državo članico prebivanja davkoplačevalcev;
M.ker šesta direktiva o upravnem sodelovanju (DAC6) določa, da vsaka oseba, ki oblikuje, trži, organizira, daje na voljo za uporabo ali upravlja izvajanje čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča in ki izpolnjuje vnaprej določene prepoznavne značilnosti, nacionalnim davčnim organom o teh aranžmajih poroča;
N.ker mandat Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) izrecno vključuje vse pomembne dogodke, ki se zgodijo v času njegovega mandata in spadajo v njegovo pristojnost;
1.ostro obsoja razkrite davčne goljufije, ki so povzročile poročane izgube pri davčnih prihodkih držav članic, ki po ocenah nekaterih medijev znašajo kar 55,2milijarde EUR, kar je hud udarec za evropsko socialno tržno gospodarstvo;
2.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je afera Cum Ex omajala zaupanje državljanov v davčne sisteme, ter poudarja, kako pomembno je ponovno pridobiti zaupanje javnosti in zagotoviti, da se povzročena škoda ne bo ponovila;
3.poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter Evropski bančni organ, naj opravita preiskavo sistemov trgovanja z dividendno arbitražo, kot sta cum ex in cum cum, da bi ocenila potencialne grožnje za celovitost finančnih trgov; naj ugotovita vrsto in obseg akterjev v teh sistemih; naj ocenita, ali je prišlo do kršitev nacionalnega prava ali prava Unije; naj ocenita ukrepe, ki so jih sprejeli finančni nadzorniki v državah članicah in naj tamkajšnjim pristojnim organom podata ustrezna priporočila za reformo in ukrepe;
4.poudarja, da ta nova razkritja kažejo na morebitne pomanjkljivosti v sedanjih sistemih za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami; poziva države članice, naj dejansko izvajajo obvezno avtomatično izmenjavo informacij na področju obdavčenja;
5.poziva davčne organe vseh držav članic, naj v skladu s skupno mednarodno delovno skupino OECD o izmenjavi obveščevalnih podatkov in sodelovanju določijo enotne kontaktne točke, Komisijo pa, naj zagotovi in olajša sodelovanje med njimi, da se zagotovi hitra in učinkovita izmenjava informacij o primerih s čezmejnim pomenom med državami članicami;
6.poziva nacionalne davčne organe, naj dodobra izkoristijo možnosti direktive DAC6 glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča; nadalje poziva k spremembi direktive DAC6, da se bo v njej zahtevalo obvezno razkritje sistemov dividendne arbitraže, vključno z dodeljevanjem dividend in vračilom davka na kapitalski dobiček;
7.poziva vse države članice, katerih trgi naj bi bili domnevno glavna tarča za prakse trgovanja z dividendno arbitražo, naj temeljito raziščejo in preučijo prakse izplačevanja dividend v svoji jurisdikciji, da bi v svojih davčni zakonodaji odkrile vrzeli, ki davčnim goljufom in tistim, ki se izogibajo plačilu davkov, ponujajo priložnost za izkoriščanje, poleg tega pa naj preučijo morebitno čezmejno razsežnost teh praks in odpravijo vse te škodljive davčne prakse;
8.poudarja, da bi morali nacionalni organi ukrepati usklajeno, da bi zagotovili povrnitev sredstev, ki so bila nezakonito pridobljena iz javnih računov;
9.poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo in posodobijo dvostranske sporazume o obdavčevanju med državami članicami in s tretjimi državami, da bi odpravile vrzeli, zaradi katerih nastajajo trgovinske prakse, ki se izvajajo iz davčnih razlogov in so namenjene izogibanju davkom;
10.poziva Komisijo, naj revidira direktivo o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, da bi se spoprijela z praksami dividendnih arbitraž;
11.poziva Komisijo, naj oceni vlogo subjektov za posebne namene, ki so jih razkrili dokumenti cum ex, in po potrebi predlaga omejitev uporabe teh instrumentov;
12.ugotavlja, da je velik delež uporabe subjektov za posebne namene v tokovih neposrednih tujih naložb pogosto pokazatelj agresivnega davčnega načrtovanja;
13.ugotavlja, da so se zaradi finančne krize leta2008 na splošno zmanjšala sredstva in osebje v davčnih upravah; poziva države članice, naj vlagajo v instrumente, ki so na voljo davčnim organom, in jih posodobijo ter naj namenijo ustrezne človeške vire, da se izboljša nadzor in zmanjšajo časovni zamiki in vrzeli v informacijah;
14.meni, da bi bilo treba delo odborov TAXE, TAX2, PANA in TAX3 v naslednjem parlamentarnem obdobju nadaljevati v stalni strukturi znotraj Parlamenta, na primer v pododboru Odbora za ekonomske in monetarne zadeve;
15.poziva Posebni odbor TAX3, naj izvede lastno oceno razkritij afere Cum Ex in vključi ugotovitve in vsa ustrezna priporočila v svoje končno poročilo;
16.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.
- [1] UL L 359, 16.12.2014, str. 1.
- [2] UL L 139, 5.6.2018, str. 1.
- [3] Deutscher Bundestag, Drucksache 18/12700, 20.6.2017.
- [4] UL C 366, 27.10.2017, str. 51.
- [5] UL C 101, 16.3.2018, str. 79.
- [6] UL C 399, 24.11.2017, str. 74.
- [7] UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
- [8] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0048.