Ϸվ

Kazalo
ʰš
Naslednje
Celotno besedilo
Postopek :
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0421/2020

Predložena besedila :

B9-0421/2020

Razprave :

PV16/12/2020-13
CRE16/12/2020-13

Glasovanja :

PV17/12/2020-2
PV17/12/2020-15
CRE17/12/2020-2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0378

Sprejeta besedila
PDF164kWORD59k
Četrtek, 17. december 2020-Bruselj
Strategija EU za varnostno unijo
P9_TA(2020)0378B9-0421/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za varnostno unijo ()

Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 3, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 4, 16, 67, 70–72, 75, 82-87 in 88,

–ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 11, 14, 21 in 24,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2020 o strategiji EU za varnostno unijo (),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2020 o strategiji EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok (),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija2020 o akcijskem načrtu EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 (),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija2020 o akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025 (),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom A Counter-Terrorism Agenda for the EU: Anticipate, Prevent, Protect, Respond (Agenda EU za boj proti terorizmu: predvidevanje, preprečevanje, zaščita in odzivanje – še neprevedeno) (),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja(1),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o celoviti politiki Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki(2),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o ugotovitvah in priporočilih posebnega odbora o terorizmu(3),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19.septembra2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope(4),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19.junija2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda(5),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26.novembra2019 o otrokovih pravicah ob 30.obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah(6),

–ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 6.oktobra2020 v združenih zadevah C-511/18 La Quadrature du Net in drugi, C-512/18 French Data Network in drugi ter C-520/18 Ordre des barreaux francophones et germanophone in drugi,

–ob upoštevanju sodne prakse Sodišča o množičnem nadzoru in hrambi podatkov,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12.septembra2018 z naslovom Evropa, ki varuje: pobuda za razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na čezmejna teroristična kazniva dejanja (),

–ob upoštevanju nedavnih poročil Europola(7),

–ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

A.ker mora varnostna politika Unije še naprej temeljiti na vrednotah, na podlagi katerih je bila ustanovljena EU in ki so zapisane v členu 2 PEU, vključno z načeli demokracije, osebnih svoboščin in pravne države, ter v Listini o temeljnih pravicah; ker se pravica do varnosti iz člena6 Listine nanaša na varnost pred neupravičenimi aretacijami, preiskavami in drugimi posegi države; ker evropski projekt temelji na ideji odprte družbe; ker mora biti omejitev uveljavljanja teh pravic in svoboščin določena z zakonom ter mora spoštovati bistvo teh pravic in svoboščin; ker je mogoče v skladu z načelom sorazmernosti omejitve določiti samo, če so nujne in se z njimi dejansko izpolnjujejo cilji v splošnem interesu, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih;

B.ker bi morala nova strategija EU za varnostno unijo zagotoviti ustrezne odzive za učinkovito reševanje obstoječih in nastajajočih izzivov v hitro spreminjajočem se okolju groženj evropski varnosti; ker je Komisija opredelila kibernetsko kriminaliteto, vključno s krajo identitete, kibernetsko varnost, hibridne grožnje, dezinformacije, teroristične napade in organizirani kriminal, ki sega od trgovine z ljudmi do trgovine s strelnim orožjem in nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami ter finančnega, gospodarskega in okoljskega kriminala, kot glavne izzive;

C.ker se je v letu2019 število terorističnih napadov v EU zmanjšalo, vendar so se v EU pred kratkim zgodili novi teroristični napadi; ker več napadov, ki so jih storili desničarski skrajneži, uradno ni bilo priznanih kot teroristični napadi(8); ker je nevarnost džihadističnega terorizma še vedno velika ter ker se v zadnjih letih povečuje nevarnost desničarskega terorizma; ker se v nekaterih državah še naprej kaže nevarnost levičarskega terorizma; ker je treba obsoditi in obravnavati terorizem v vseh njegovih oblikah in izrazih; ker je internet eden od instrumentov, ki jih teroristične organizacije najpogosteje uporabljajo za širjenje terorističnih vsebin(9), novačenje novih članov in spodbujanje k nasilju;

D.ker se je glede na poročilo Komisije, objavljeno 30.septembra2020(10), v večini držav članic poročalo o velikih vrzelih pri izvajanju Direktive (EU)2017/541(11);

E.ker se v Evropi še naprej pojavljajo nove oblike dejavnosti organiziranega kriminala, ki izkoriščajo spreminjajoče se družbene ranljivosti, pri čemer se večina organiziranih kriminalnih združb ukvarja z več kriminalnimi dejavnostmi; ker se dobiček organiziranih kriminalnih združb v EU ocenjuje na 110milijardEUR letno, zapleni pa se le približno 1% tega dobička(12); ker sta organizirani kriminal in korupcija tesno povezana;

F.ker je Komisija leta 2019 začela postopke za ugotavljanje kršitev proti 23 državam članicam zaradi nespoštovanja Direktive 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji(13); ker so države članice dosegle napredek pri izvajanju te direktive, vendar še naprej ostajajo izzivi, zlasti v zvezi s preprečevanjem, kazenskim pravom ter zagotavljanjem zaščite, podpore in pomoči žrtvam; ker široka razpoložljivost spletnih naprav omogoča spolno prisilo in izsiljevanje otrok na spletu ter spolno izkoriščanje na podlagi eksplicitnega gradiva, ki ga otroci ustvarijo sami; ker vse več otrok in najstnikov postane žrtev spletnega pridobivanja otrok za spolne namene (t.i. grooming);

G.ker je spolno izkoriščanje še vedno najpogostejši cilj trgovine z ljudmi v EU, več držav članic pa poroča o povečanju trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile(14); ker je število obsodb in pregonov glede na prijavljeno število žrtev še naprej majhno; ker so digitalne tehnologije, družbeni mediji in internetne storitve glavna orodja, ki se uporabljajo za novačenje žrtev trgovine z ljudmi;

H.ker je glede na poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Europola ocenjena maloprodajna vrednost trga prepovedanih drog v EU, ki je vse bolj zapleten, prilagodljiv in inovativen, približno 30 milijard EUR na leto in ker nedovoljen promet s prepovedanimi drogami predstavlja pomemben vir dohodka za organizirane kriminalne združbe, ki so lahko povezane z drugimi nezakonitimi dejanji in terorizmom; ker nedovoljen promet s prepovedanimi drogami prispeva k porastu nasilja in korupcije ter ima lahko obsežne negativne posledice za družbo; ker se zdi, da je število smrtnih primerov, povezanih z drogami, v Evropi ustaljeno, in sicer jih je na leto več kot 9 000(15), in ker je uporaba drog še vedno pomembno vprašanje javnega zdravja;

I.ker je Europol tudi v letu2019 državam članicam zagotavljal operativne analize in obdelavo prispevkov ter stalno proaktivno podporo za pomembne preiskave na treh področjih, ki nenehno ogrožajo notranjo varnost Unije, in sicer na področju kibernetske kriminalitete, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter terorizma;

J.ker je imela prümska mreža leta2019 na voljo več kot 9,2milijona profilov DNK za primerjavo v vseh podatkovnih zbirkah držav članic, pri čemer je bilo v tem letu opravljenih več kot 2,2milijona iskanj profila DNK; ker je bilo poleg tega v letu2019 skoraj 400 000iskanj prstnih odtisov, od tega 10 000preverjenih zadetkov, ter več kot 16milijonov iskanj podatkov iz registrov vozil(16);

K.ker je pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji eden od temeljev območja svobode, varnosti in pravice v Uniji ter temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb; ker mora vzajemno priznavanje temeljiti na medsebojnem zaupanju med državami članicami; ker so za preiskavo številnih kaznivih dejanj potrebni podatki, ki so shranjeni elektronsko (e-dokazi); ker se pristojni organi pri čezmejnih preiskavah pogosto srečujejo s praktičnimi težavami pri pridobivanju ustreznih podatkov od ponudnikov storitev zaradi neučinkovitosti obstoječih instrumentov, kot so sporazumi o vzajemni pravni pomoči in evropski preiskovalni nalog; ker so lahko obstoječi postopki dolgotrajni in ker so bili ustrezni podatki pogosto izbrisani, preden je ponudnik storitev prejel zahtevek; ker sozakonodajalca zdaj razpravljata o zakonodajnem svežnju o e-dokazih;

L.ker izvajanje direktive o procesnih jamstvih(17), katere namen je zagotavljanje pravičnosti kazenskih postopkov, ni bilo zadovoljivo, kar škoduje medsebojnemu zaupanju in sodelovanju med pravosodnimi organi;

M.ker je Sodišče večkrat razsodilo, da splošna hramba podatkov in množični nadzor elektronskih komunikacij ali potovalnih podatkov nista v skladu z Listino o temeljnih pravicah; ker je Sodišče v svoji sodbi v združenih zadevah C-511/18, C-512/18 in C520/18 potrdilo sodno prakso iz zadeve Tele2, da je dovoljena le ciljna hramba podatkov, omejena na določene osebe ali določeno geografsko območje; ker pa je Sodišče tudi določilo, da se lahko naslovi IP, dodeljeni viru komunikacije, ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov splošno in neselektivno hranijo za namene boja proti hudim kaznivim dejanjem in resnim grožnjam javni varnosti;

N.ker izvajanje direktive o pravicah žrtev(18) ni bilo zadovoljivo, zlasti zaradi nepopolnega in/ali nepravilnega prenosa(19);

O.ker se je med krizo zaradi covida-19 znatno povečalo število nekaterih kaznivih dejanj, kot sta proizvodnja in distribucija gradiva o spolni zlorabi otrok na spletu, pri čemer se v poročilih ocenjuje, da se je v nekaterih državah članicah količina takega gradiva povečala za 25%; ker od 70% do 85% otrok, ki so žrtve zlorabe, pozna osebo, ki jih zlorablja, in ker so večinoma žrtve oseb, ki jim zaupajo; ker so se prijave nasilja v družini, zlasti nad ženskami in otroki, v tem obdobju močno povečale; ker se je izkazalo, da pandemija močno vpliva na razmere na področju hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropi, in sicer na področjih, kot so kibernetska kriminaliteta, ponarejanje blaga, goljufije in organizirana kazniva dejanja zoper premoženje(20); ker kriza povzroča zamude ter ovira dostop do pravnega varstva, pomoči in podpore, zaradi nje pa se zaostrujejo tudi razmere v zaporih; ker se je zaradi krize poslabšal položaj migrantov, zaradi česar jih storilci kaznivih dejanj lažje izkoriščajo, preusmerile pa so se tudi tihotapske poti;

1.pozdravlja objavo nove strategije EU za varnostno unijo in poudarja potrebo po učinkovitem izvajanju in ocenjevanju obstoječe zakonodaje EU na tem področju; se strinja s Komisijo, da so na področjih, kjer so bile ugotovljene vrzeli v regulativnem okviru in okviru izvrševanja, potrebni nadaljnji ukrepi v obliki zakonodajnih in nezakonodajnih pobud; poleg tega poudarja, da morajo biti ukrepi v okviru strategije za varnostno unijo dovolj prožni, da bi se lahko z njimi odzivali na nenehno spreminjajoče se okoliščine in ravnanje kriminalnih združb, ki spreminjajo svoj način delovanja;

2.poudarja, da mora vsak nov zakonodajni predlog spremljati temeljita in celovita ocena učinka, vključno z učinkom na temeljne pravice in tveganji diskriminacije; poudarja ključno vlogo Agencije EU za temeljne pravice (FRA) pri ocenjevanju spoštovanja temeljnih pravic;

3.poudarja, da terorizem ne glede na svojo naravo ogroža demokratične družbe v Evropi in evropske vrednote; obžaluje številne žrtve džihadističnih napadov in desničarskega ekstremizma v zadnjih letih; poudarja, kako pomembno je delo organov kazenskega pregona, ki so pomagali preprečiti številne napade; vendar ugotavlja, da je teroristična grožnja v EU še vedno velika; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito in hitro izvajanje Direktive (EU)2017/541 o boju proti terorizmu v vseh državah članicah; pozdravlja novo agendo EU za boj proti terorizmu, ki jo je Komisija predstavila 9. decembra 2020 in ki spodbuja skupni pristop na podlagi obstoječega dela in v njej napovedanih novih pobud za predvidevanje in preprečevanje terorističnih groženj, zaščito pred njimi in odzivanje nanje na podlagi različnih dejavnikov, kot so tisti, ki so omenjeni v poročilih Europola TE-SAT za leto2020; meni, da bodo ukrepi, vključeni v agendo, zlasti za usklajevanje in okrepljeno sodelovanje na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic o financiranju terorizma, boj proti radikalizaciji na spletu in zunaj njega, preprečevanje in izobraževanje, boj proti sovražnemu govoru, rasizmu in nestrpnosti ter zaščito, pomoč in podporo žrtvam terorizma, v prihodnje prispevali k učinkovitejšemu boju proti grožnjam, ki jih predstavlja terorizem;

4.poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo celovit pristop k preprečevanju radikalizacije, ki bi moral združevati varnostno, izobraževalno, socialno, kulturno in protidiskriminacijsko politiko ter vključevati vse ustrezne deležnike, vključno z mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), pobudami lokalnih skupnosti in prizadevanji lokalnih skupnosti, v skupnost usmerjenim policijskim delom, vključevanjem jezikov in vrednot ter vseživljenjskim izobraževanjem; ponovno poziva Komisijo, naj v ta namen učinkoviteje uporabi sredstva EU ter razvije metodologije za oceno učinkovitosti zadevnih programov;

5.poudarja, da je izobraževanje, vključno z razvojem kritičnega razmišljanja, digitalnih kompetenc ter znanj in spretnosti s področja varnosti na spletu, ključnega pomena za srednjeročno in dolgoročno preprečevanje ter zmanjšanje radikalizacije in prikrajšanja, ki vodi do kriminalnih dejavnosti;

6.ponovno poudarja, da so se spletne teroristične vsebine, čeprav niso edini dejavnik, izkazale za katalizator za radikalizacijo posameznikov in zlasti mladih, med katerimi so nekateri storili teroristična kazniva dejanja, kot so opredeljena v Direktivi (EU)2017/541; meni, da je boj proti socialni neenakosti ključnega pomena za odpravljanje glavnih vzrokov za radikalizacijo; poudarja, da je treba hitro prepoznati in v celoti odstraniti spletne teroristične vsebine na podlagi jasnih pravnih določb, vključno s človeškim pregledom ter primernimi in zanesljivimi zaščitnimi ukrepi za zagotovitev polnega spoštovanja temeljnih pravic in ustavnih standardov; poudarja, da je kljub napredku, ki je bil dosežen na tem področju, potrebno veliko večje vključevanje podjetij v ta proces; poziva, naj se vzpostavijo pregledni mehanizmi, ki bodo omogočali hitro prepoznavanje in poročanje o terorističnih spletnih vsebinah ter državljanom omogočili, da takšno vsebino naznanijo; meni, da je v zvezi s tem predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin(21), o katerem sta se nedavno dogovorila Parlament in Svet, pomemben instrument, in poziva, naj se ob začetku uporabe začne v celoti izvajati; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti Europolove enote za prijavljanje internetnih vsebin (EU IRU);

7.opozarja, da sta svoboda veroizpovedi in svoboda izražanja temeljni pravici, ki sta določeni v členih 10 in 11 Listine o temeljnih pravicah; poziva EU in njene države članice, naj ob upoštevanju nedavnih versko motiviranih terorističnih napadov podpirajo te temeljne pravice;

8.pozdravlja načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, ki ga je napovedala Komisija; ponovno poziva k reviziji Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu(22) in poudarja, da je treba določiti skupno opredelitev organiziranega kriminala; meni, da bi ta skupna opredelitev morala upoštevati nasilje, korupcijo ali ustrahovanje, ki jih uporabljajo kriminalne združbe, da bi pridobile nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi ali javnimi naročili ali vplivale na demokratične procese; meni, da je mogoče organizirane kriminalne združbe učinkoviteje razbiti tako, da se jim odvzame dobiček od kaznivih dejanj; v zvezi s tem poudarja potrebo po nadaljnjih ukrepih za zamrznitev in zaplembo premoženja, vključno s premoženjem brez kazenske obsodbe, in poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo informacij na tem področju; ugotavlja, da ne bi smeli prezreti novih kriminalnih dejavnosti, kot so kazniva dejanja zoper okolje, organizirana kazniva dejanja zoper premoženje ali nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, saj se z njimi pogosto financirajo druge kriminalne dejavnosti;

9.pozdravlja sporočilo Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, ki določa nadaljnje izboljšave pri odzivanju EU na ta kazniva dejanja, zlasti pri izvrševanju in izvajanju obstoječe zakonodaje; ponovno poudarja, da je potrebno boljše sodelovanje med upravnimi in sodnimi organi ter organi kazenskega pregona v EU, zlasti pa med finančnoobveščevalnimi enotami držav članic, tudi prek platforme fiu.net; meni, da bi bilo treba povečati prepoznavnost obstoječih modelov sodelovanja na področju varnosti, kot je Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT); meni, da bi EU morala imeti vodilno vlogo pri zelo potrebnih reformah Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF); meni, da je treba izvesti temeljito oceno in po potrebi revizijo direktive o preprečevanju pranja denarja;

10.ponovno poziva institucije EU in države članice, naj se odločno borijo proti sistemski korupciji ter naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti njej in njeno sankcioniranje ter za boj proti goljufijam, pa tudi za redno preverjanje porabe javnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj takoj nadaljuje letno spremljanje boja proti korupciji, ki bi moralo vključevati vse države članice ter institucije, agencije in organe EU, ter poročanje o njem; poudarja, da je treba financiranje EU v novem večletnem finančnem okviru in načrtu za okrevanje učinkovito zaščititi, da se ne bo uporabljalo za korupcijo in goljufije organiziranih kriminalnih združb;

11.opozarja, da države članice, ki izvajajo sheme za pridobitev dovoljenja za prebivanje ali državljanstva z naložbami, pogosto spodbujajo korupcijo in pranje denarja ter s tem v Unijo prinašajo varnostna tveganja; pozdravlja postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih je v zvezi s tem sprožila Komisija(23); ponovno poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svojo pravico do zakonodajne pobude in pripravi zakonodajni predlog, s katerim bi te sheme prepovedala ali regulirala;

12.poudarja, da je treba nujno okrepiti prizadevanja na ravni Unije in nacionalni ravni za obravnavanje pojava spolne zlorabe otrok, ki se razrašča na spletu in zunaj njega, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in prijavljanjem spolne zlorabe otrok ter odstranjevanjem posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu in izboljšanjem preiskovanja in preganjanja s tem povezanih kaznivih dejanj; je seznanjen s Sporočilom Komisije z dne 24.julija2020 o strategiji EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok; je poleg tega seznanjen z namero Komisije, da pred junijem2021 predstavi nov celovit zakonodajni predlog, ki bo ponudnikom storitev naložil obveznost odkrivanja in prijavljanja spolnih zlorab otrok na spletu; pričakuje, da bo predlog povsem v skladu s temeljnimi pravicami in da mu bo priložena temeljita ocena učinka;

13.poudarja, da je te ukrepe treba dopolniti s kampanjo za ozaveščanje, ki bo zasnovana v sodelovanju z vsemu ustreznimi deležniki, vključno z organizacijami za pravice otrok, s katero bi otroke, njihove starše in učitelje ozaveščali o nevarnostih na spletu; poziva k boljši zaščiti otrok na internetu, vključno z njihovimi osebnimi podatki in zasebnostjo, ter poziva države članice, naj podprejo obstoječa omrežja in kampanje na tem področju;

14.poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo2011/93/EU in naj čim prej zagotovijo ustrezne človeške in finančne vire za njeno polno uporabo; obžaluje, da kazenski zakonik v več državah članicah predvideva zelo nizke kazni za spolne odnose z otrokom, ki ne pomenijo učinkovitega odvračilnega ukrepa(24); poziva države članice, naj te kazni ponovno ocenijo in uvedejo potrebne zakonodajne spremembe, da bodo svoje zakonike hitro uskladile z določbami Direktive2011/93/EU; poziva Komisijo, naj oceni, ali je treba to direktivo razširiti in vključiti določbe o zaščiti in podpori za žrtve ter preprečevanju teh kaznivih dejanj;

15.opozarja Komisijo na njen poziv k imenovanju predstavnika EU za otrokove pravice, ki bi moral delovati kot referenčna točka za vse zadeve in politična področja EU, povezana z otroki; pozdravlja odločitev Komisije, da bo v skladu z zahtevo iz resolucije Parlamenta z dne 26.novembra2019 o otrokovih pravicah v strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok z dne 24.julija2020 vključila ustanovitev evropskega centra za preprečevanje in boj proti spolni zlorabi otrok kot središča za usklajen evropski pristop z več deležniki, ki bo vključeval kazenski pregon, preprečevanje in pomoč žrtvam spolne zlorabe otrok;

16.poudarja, da šifriranje od konca do konca prispeva k zasebnosti državljanov, vključno z zaščito otrok na spletu, in varnosti sistemov IT ter je nepogrešljivo med drugim za preiskovalne novinarje in žvižgače, ki želijo prijaviti kršitve; poudarja, da bi stranska vrata lahko resno ogrozila trdnost in učinkovitost šifriranja in da jih lahko storilci kaznivih dejanj in zunanji državni akterji zunaj EU zlorabijo za destabilizacijo naše družbe; opozarja, da se storilci kaznivih dejanj hitro prilagajajo razvoju in izkoriščajo nove tehnologije za nezakonite namene; zato poziva države članice in Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), naj organom kazenskega pregona zagotovijo visokokakovostno usposabljanje na zadevnih področjih; poziva Komisijo, naj oceni, ali je mogoče najti regulativno rešitev, ki bo organom kazenskega pregona omogočila zakonit in ciljno usmerjen dostop do podatkov, ki bo v skladu s temeljnimi pravicami;

17.poudarja, da dezinformacije, zlasti kadar jih podpirajo nove tehnologije, kot so umetna inteligenca in globoki ponaredki, ki jih širijo bodisi državni bodisi nedržavni akterji, lahko ogrozijo našo demokracijo in varnost; poziva Komisijo, naj boj proti dezinformacijam vključi v našo strategijo za varnostno unijo, vključno z dodelitvijo ustreznih sredstev; je seznanjen z akcijskim načrtom za evropsko demokracijo, ki obravnava izziv dezinformacij kot možno grožnjo notranji varnosti; poudarja, kako pomembne so kampanje za ozaveščanje državljanov o tehnikah dezinformacij, ki se uporabljajo;

18.priznava, da sta boj proti hibridnim grožnjam, katerih cilj je oslabiti socialno kohezijo in spodkopati zaupanje v institucije, ter krepitev odpornosti EU pomembna elementa strategije za varnostno unijo; v zvezi s tem poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med državami članicami in boljšem usklajevanju med vsemi akterji na ravni EU, da bi preprečili te grožnje; pozdravlja ključne ukrepe za boj proti hibridnim grožnjam, ki jih je predstavila Komisija, in poudarja, da je treba hibridne vidike vključiti v širše oblikovanje politike;

19.poudarja, da nove in razvijajoče se tehnologije prodirajo v vse vidike varnosti ter ustvarjajo nove varnostne izzive in grožnje; poudarja pomembnost varne kritične infrastrukture, vključno z digitalno in komunikacijsko infrastrukturo; poziva Komisijo, naj proaktivno načrtuje raziskave, razvoj in uvedbo novih tehnologij za zagotavljanje notranje varnosti EU ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in evropskih vrednot; poudarja, da EU ne sme financirati tehnologij, ki posegajo v temeljne pravice;

20.poudarja, da je infrastruktura 5G strateški element prihodnje evropske varnosti in ključni element strateške odpornosti Evrope; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za vzpostavitev evropske infrastrukture 5G, vključno s financiranjem njenega razvoja v Evropi, ter načrt za postopno odpravo in nadomestitev tehnologije 5G iz tretjih držav, ki ne spoštujejo temeljnih pravic in evropskih vrednot;

21.ugotavlja, da je organizirano kriminalno tihotapljenje pogosto prepleteno z drugimi oblikami organiziranega kriminala; pričakuje, da bo akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2021–2025 predlagal ukrepe za izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon mrež za kriminalno tihotapljenje; meni, da bi moral akcijski načrt med svojimi ključnimi vidiki obravnavati uporabo platform družbenih medijev in platform za izmenjavo spletnih sporočil, ki jih tihotapci uporabljajo za oglaševanje storitev in novačenje strank; meni, de je treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva, ki so zelo ranljiva skupina ter se na migracijskih poteh proti EU in znotraj nje(25) spopadajo z različnimi tveganji, vključno z nasiljem, zlorabami in izkoriščanjem; je seznanjen z vlogo agencij in organov EU, zlasti Europolovega Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov (EMSC); poziva države članice, naj pri obravnavi humanitarne pomoči ljudem v stiski na morju spoštujejo mednarodno pravo v skladu s smernicami Komisije za leto 2020;

22.pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025, ki vsebuje ustrezne kazalnike in določbe o poročanju ter zajema partnerje iz jugovzhodne Evrope (Zahodni Balkan, Moldavija in Ukrajina), hkrati pa krepi sodelovanje z državami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; pozdravlja namero Komisije, da bo uvedla sistematično in usklajeno zbiranje podatkov o zasegih strelnega orožja;

23.poziva k hitremu izvajanju pripravljalnih ukrepov, ki jih je predlagal Parlament za učinkovito spremljanje temnega omrežja na ravni EU, ter poziva države članice in Komisijo, naj proučijo nadaljnje ukrepe za preprečevanje trgovine s strelnim orožjem na temnem omrežju;

24.pozdravlja predlog Komisije, da se s sprejetjem nove agende EU za boj proti drogam za naslednjih pet let potrdi zavezanost Unije in držav članic varovanju zdravja in varnosti državljanov pred grožnjami, povezanimi z drogami; meni, da bi si morala politika Unije na področju drog še naprej prizadevati za celosten, uravnotežen, multidisciplinaren pristop, ki temelji na dokazih in človekovih pravicah, in biti tesno usklajena z zunanjim delovanjem Unije; vztraja, da bi bilo treba pri ukrepih Unije na področju prepovedanih drog primerljivo pozornost in vire nameniti tako ponudbi kot povpraševanju, ter poziva k večjemu poudarku na rehabilitaciji in preprečevanju v akcijskem načrtu EU, tudi s kampanjami za ozaveščanje, namenjenimi zlasti otrokom in mladim;

25.podpira sodelovanje civilne družbe in drugih zadevnih deležnikov v tekočih razpravah o sporočilu Komisije o akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025; meni, da bi morale biti v oblikovanje odzivov Unije in držav na izzive v zvezi z drogami kar najširše vključene prizadete osebe, vključno z uživalci drog; poziva k razširitvi mandata centra EMCDDA, tako da bo vključeval več vrst odvisnosti;

26.je seznanjen z zakonodajnim predlogom Komisije z dne 9. decembra 2020(26) o okrepitvi mandata Europola v okviru namena in nalog agencije, kot so določeni v Pogodbi, da bi ta lahko bolje izpolnjeval svojo vlogo središča za izmenjavo informacij na področju kazenskega pregona in sodelovanje v boju proti terorizmu ter hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu v EU ter da bi bila Europolu zagotovljena ustrezna orodja za učinkovitejše sodelovanje z vsemi ustreznimi partnerji; poudarja, da bi bilo treba takšne spremembe dopolniti z večjo politično odgovornostjo ter povečanim sodnim in parlamentarnim nadzorom, pri čemer bi moral biti velik poudarek na odgovornosti, preglednosti in spoštovanju temeljnih pravic; poudarja, da bi morala revizija mandata Europola v celoti uskladiti njegov sistem za varstvo podatkov z Uredbo (EU) 2018/1725(27); zahteva, da se predloži ocena sedanjega pravnega okvira Europolovega mandata, kot je določeno v členu68 veljavne uredbe o Europolu;

27.je seznanjen z možno posodobitvijo zakonodajnega okvira Prümskih sklepov; priznava pomanjkljivosti in možne izboljšave, ki so jih izpostavili različni strokovnjaki in katerih vzrok je med drugim nezadostna kakovost podatkov; opozarja na pomen javno dostopnih in točnih podatkov v zvezi z uporabo prümskega mehanizma in poziva Komisijo, naj zbere te podatke od vseh sodelujočih držav članic, da bi ustrezno ocenila veljavni prümski okvir in omogočila dejanski demokratični nadzor; zahteva, da vsak tak nov predlog vključuje obveznost držav članic, da zagotovijo te podatke Komisiji, ki jih uporabi za redna javno dostopna poročila o pregledu; nadalje zahteva, da predlog spremlja temeljita ocena učinka, ki bo zajemala posledice za temeljne pravice in ki bi morala pokazati, ali bi samodejna izmenjava podatkov prinesla dodano vrednost ter ali so potrebne dodatne kategorije biometričnih podatkov; poudarja, da mora vsaka nova rešitev spoštovati načeli nujnosti in sorazmernosti, pa tudi pravni red EU o varstvu podatkov, in zagotoviti zanesljive zaščitne ukrepe za varstvo temeljnih pravic;

28.poudarja, da je direktiva o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (predhodne informacije o potniku)(28), prispevala k učinkovitejšemu nadzoru meja in prepoznavanju oseb, ki pomenijo varnostna tveganja; je seznanjen z namero Komisije, da bo predlagala novo različico direktive o predhodnih informacijah o potnikih, ki bo skladna z Lizbonsko pogodbo in pravnim redom na področju varstva podatkov; pričakuje, da bo revizijo spremljala temeljita ocena učinka, tudi posledic za temeljne pravice;

29.poudarja, da so bile v zadnjih letih zaključene pomembne zakonodajne pobude EU, da bi storilce kaznivih dejanj odkrivali na njenih zunanjih mejah ter izboljšali učinkovitost policijskega sodelovanja s ciljem prispevati k višji ravni varnosti na območju svobode, varnosti in pravice v Uniji; poudarja tudi, da te pobude vključujejo novo arhitekturo informacijskih sistemov EU in njihovo interoperabilnost ter da bi se bilo treba zdaj osredotočiti na njihovo pravočasno uvedbo ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;

30.poudarja, da je zadostna zmogljivost organov kazenskega pregona za obdelavo informacij ključni del celotne verige varnostnih prizadevanj v Uniji kot celoti; poudarja, da nezadostne zmogljivosti v eni ali več državah članicah resno slabijo učinkovitost varnostnih politik EU; poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila ustrezne zmogljivosti za obdelavo informacij v državah članicah;

31.priznava vlogo Eurojusta pri podpiranju in usklajevanju dela nacionalnih pravosodnih organov na področju preiskovanja in pregona mednarodnega kriminala; poziva k večjim prizadevanjem za spodbujanje medsebojnega zaupanja med pravosodnimi organi, med drugim tudi z učinkovitim izvajanjem direktiv o načrtu procesnih pravic, ter spodbujanje in pospešitev izmenjave informacij ter komunikacije v pravosodnem sektorju v Evropski uniji; poudarja, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah zaostaja na področju digitalizacije; poziva Komisijo in države članice, naj pravosodnim organom zagotovijo finančno podporo, da se zagotovijo ustrezni analitični standardi in ustrezna digitalna orodja, olajša in pospeši njihovo sodelovanje ter omogoči varna izmenjava informacij; pozdravlja sporočilo Komisije z dne 2.decembra2020 o digitalizaciji pravosodja v EU in predlog uredbe o računalniškem sistemu za komuniciranje v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX);

32.opozarja, da je treba izboljšati pravosodno sodelovanje med državami članicami in vzajemno priznavanje sodnih odločb in sodb, tudi s pravočasnim in pravilnim izvajanjem instrumentov pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; poudarja, da nekatere spremembe razmer na področju pravne države v več državah članicah vplivajo na to izmenjavo, pa tudi na policijsko in pravosodno sodelovanje na splošno; v zvezi s tem poudarja, da je vzajemno zaupanje odvisno od skupnega razumevanja vrednot EU, kot so navedene v členu2 PEU, vključno s pravno državo, katere bistvena elementa sta neodvisnost sodstva in boj proti korupciji;

33.ponovno poziva k dodatnim ukrepom za izboljšanje usposabljanja organov kazenskega pregona o strategijah za preprečevanje rasizma in diskriminacije ter preprečevanje, odkrivanje in prepovedovanje rasnega in etničnega profiliranja in nasilja; poziva države članice, naj vlagajo v to področje ter sodelujejo z agencijo CEPOL in Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju; poudarja, da je še vedno potrebno usposabljanje o trendih na področjih radikalizacije, terorizma in pranja denarja;

34.pozdravlja ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (EJT); poziva k ohranitvi njegove neodvisnosti in zagotavljanju njegovega učinkovitega delovanja v nacionalnih sodnih postopkih; izraža zaskrbljenost zaradi pomembne vrzeli pri krepitvi naše varnostne unije, in sicer Komisija ni upoštevala vloge EJT v zvezi s tem; poziva k oceni morebitne razširitve pristojnosti EJT v skladu s členom83 PDEU, ko bo EJT povsem operativno;

35.poziva države članice, naj v celoti in pravilno izvajajo direktivo o pravicah žrtev in druge predpise EU o pravicah žrtev; pozdravlja sprejetje strategije za pravice žrtev in uvedbo položaja koordinatorja Komisije za pravice žrtev; ponovno poziva, naj se ranljivim žrtvam nameni posebna pozornost in po možnosti zagotovi odškodnina z uporabo zaseženega premoženja ter premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji; ponovno poziva, naj se zagotovi trajno financiranje za službe, ki pomagajo žrtvam;

36.ponovno poudarja, da je treba ranljivim žrtvam trgovine z ljudmi zagotoviti učinkovito zaščito in pomoč, tudi pri ponovni vključitvi v družbo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva; opozarja, da je treba osebje organov pregona izobraževati o psiholoških vidikih trgovine z ljudmi ter zagotoviti pristop, skladen z zakonodajo o prepovedi diskriminacije, ki spodbuja enakost spolov in je otrokom prijazen;

37.poudarja, da je enakost spolov ključni vidik za boj proti radikalizaciji, zmanjšanje nasilja v družini ter preprečevanje spolne zlorabe in zlorabe otrok; poziva Komisijo, naj vključi ukrepe za podporo enakosti spolov kot pomemben preventivni del svoje varnostne strategije, in poziva Svet, naj aktivira premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja na podlagi spola) kot enega od področij kriminala, ki so našteta v členu83(1) PDEU; poziva Komisijo in države članice, naj prednostno obravnavajo boj proti nasilju v družini, tako da zagotovijo podporne storitve ter ustanovijo specializirane enote organov kazenskega pregona in preganjajo ta kazniva dejanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo posodobljene podatke o tem; poziva EU in države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo;

38.obžaluje, da se varnostni ukrepi EU v državah članicah sistematično ne izvajajo v celoti in pravočasno; meni, da se morajo ukrepi izvajati ne le v skladu s črko zakona, temveč tudi z njegovim duhom; ugotavlja, de bi varnostni ukrepi, če se sistematično ne izvajajo v celoti in pravočasno, lahko postali neučinkoviti in ne bi zagotavljali dodatne varnosti ter zato ne bi več izpolnjevali zahtev nujnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj začne postopke za ugotavljanje kršitev takoj po izteku roka za prenos ali po ugotovljeni kršitvi;

39.poudarja, kako pomembni so dokazi o učinkovitosti veljavnih varnostnih ukrepov EU; poudarja, da je obseg, v katerem se omejevanje temeljnih pravic lahko šteje za potrebno in sorazmerno, odvisen od učinkovitosti teh politik, ki mora biti dokazana z javno dostopnimi količinskimi in kvalitativnimi dokazi; obžaluje dejstvo, da je Komisija doslej zagotovila le posamične nepotrjene dokaze o varnostnih ukrepih, ne pa tudi količinskih dokazov;

40.poziva Komisijo, naj redno ocenjuje sedanje varnostne politike in sporazume ter jih po potrebi uskladi s sodno prakso Sodišča; meni, da je treba nujno spremeniti sporazume o evidenci podatkov o potnikih z ZDA in Avstralijo, tako da bodo skladni s sodno prakso Sodišča, in da zavrnitev Komisije, da to stori, pomeni resno opustitev;

41.izraža zaskrbljenost, ker so službe kazenskega pregona nekatere dejavnosti predale zasebnemu sektorju v zunanje izvajanje, in poziva k boljšemu nadzoru nad morebitnim javno-zasebnim sodelovanjem na področju varnosti; obžaluje nepreglednost financiranja EU za zasebna podjetja, ki vzpostavljajo varnostne sisteme ali njihove dele;

42.izraža globoko zaskrbljenost, ker je agencijam EU, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ), dodeljenih premalo virov, da bi lahko v celoti izpolnjevale svoje mandate; poziva Komisijo, naj agencijam in organom EU na področju pravosodja in notranjih zadev zagotovi ustrezne finančne in človeške vire, da bi EU lahko uresničila strategijo za varnostno unijo;

43.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0022.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0204.
(3) UL C 388, 13.11.2020, str.42.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0021.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0173.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0066.
(7) Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT), objavljeno 23. junija 2020; Ocena ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (IOCTA), objavljena 5.oktobra 2020; „Exploiting isolation: Offenders and victims of online child sexual abuse during the Covid-19 pandemic (Izkoriščanje osamitve: Storilci in žrtve spolne zlorabe otrok na spletu med pandemijo covida-19), objavljeno 19.junija 2020.
(8) Europol, TE-SAT 2020, str. 66.
(9) Na podlagi Europola, TE-SAT 2020, str. 24.
(10) Poročilo Komisije z dne 30.septembra 2020 na podlagi člena 29(1) Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.marca 2017 o boju proti terorizmu ().
(11) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(12) Strategija EU za varnostno unijo, str. 19.
(13) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(14) Delovni dokument služb Komisije, priložen tretjemu poročilu o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (2020) v skladu s členom20 Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, str.3 (SWD(2020)0226).
(15) EMCDDA, Evropsko poročilo o drogah za leto 2020: Trendi in razvoj, september 2020, str.66.
(16) Deloitte Consulting & Advisory CVBA, „Study on the Feasibility of Improving Information Exchange under the Prüm Decisions“ (Študija o izvedljivosti izboljšanja izmenjave informacij v skladu s Prümskimi sklepi), maj 2020, str. 7.
(17) UL L 132, 21.5.2016, str. 1.
(18) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(19) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 11. maja 2020 o izvajanju Direktive2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.oktobra2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta2001/220/PNZ, str.9 ().
(20) Europol, „How COVID-19-related crime infected Europe during 2020“ (Kako je kriminaliteta, povezana s pandemijo COVID-19, v letu2020 vplivala na Evropo), 12.november 2020.
(21) .
(22) UL L 300, 11.11.2008, str.42.
(23) Postopka za ugotavljanje kršitev sta bila 20.oktobra2020 sprožena zoper Ciper in Malto zaradi njunih shem za pridobitev državljanstva za vlagatelje, ki se pogosto imenujejo tudi programi „zlatih potnih listov“.
(24) Poročilo Komisije z dne 16.decembra2016 o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev določb Direktive 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, str.8 ().
(25) Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov (Europol), 4. letno poročilo o dejavnostih – 2020.
(26) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 v zvezi s sodelovanjem Europola z zasebnimi strankami, obdelavo osebnih podatkov s strani Europola pri podpiranju kazenskih preiskav in vlogo Europola pri raziskavah in inovacijah – še ni prevedeno) ().
(27) UL L 295, 21.11.2018, str. 39.
(28) Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6.8.2004, str. 24).

Zadnja posodobitev: 22. avgust 2023Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov