Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 o Mjanmaru, leto dni po državnem udaru ()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru, zlasti resolucij z dne 7. julija 2016(1), 15. decembra 2016(2) in 14. septembra 2017 o Mjanmaru(3), predvsem o položaju ljudstva Rohinga, z dne 14. junija 2018 o položaju rohinških beguncev, zlasti trpljenju otrok(4), z dne 13. septembra 2018 o Mjanmaru, zlasti primer novinarjev Va Lona in Kjo Sou Uja(5), z dne 19. septembra 2019 o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohinga(6), z dne 11. februarja 2021 o razmerah v Mjanmaru(7) in z dne 7. oktobra 2021 o stanju na področju človekovih pravic v Mjanmaru, tudi položaj verskih in etničnih skupin(8),
–ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2022/238 z dne 21. februarja 2022 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Mjanmaru/Burmi(9),
–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. februarja 2021 o Mjanmaru,
–ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/711 z dne 29. aprila 2021 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Mjanmaru/Burmi(10),
–ob upoštevanju skupne izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije ter zunanjih ministrov Albanije, Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Norveške, Republike Koreje, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike z dne 1. februarja 2022 o prvi obletnici vojaškega udara v Mjanmaru,
–ob upoštevanju izjav visokega predstavnika v imenu EU z dne 31. januarja 2022 o nadaljnjem stopnjevanju nasilja v Mjanmaru, z dne 8. novembra in 6. decembra 2021 o razmerah v Mjanmaru, z dne 13. oktobra 2021 v podporo delu posebnega odposlanca Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in z dne 30. aprila 2021 o izidu srečanja voditeljev združenja ASEAN,
–ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 11.januarja2022 o zadnji obsodbi državne svetnice Aung San Su Či,
–ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja,
–ob upoštevanju soglasja združenja ASEAN v petih točkah z dne 24. aprila 2021,
–ob upoštevanju izjave predsedujočega združenju ASEAN z dne 2. februarja 2022 o razmerah v Mjanmaru,
–ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 23. septembra 2021 o Mjanmaru in posebnega poročevalca OZN z dne 22. septembra 2021 o stanju človekovih pravic v Mjanmaru,
–ob upoštevanju poročila urada visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 16. septembra 2021 o stanju človekovih pravic v Mjanmaru,
–ob upoštevanju izjave varnostnega sveta OZN z dne 29. decembra 2021 o razmerah v Mjanmaru,
–ob upoštevanju izjave za medije varnostnega sveta OZN z dne2.februarja2022 o razmerah v Mjanmaru,
–ob upoštevanju izjave uradnega govorca generalnega sekretarja OZN z dne 30. januarja 2022 o razmerah v Mjanmaru,
–ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 28. januarja 2022 o razmerah v Mjanmaru,
–ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, zlasti poročila z dne 22. februarja 2022 Enabling Atrocities: UN Member States’ Arms Transfers to the Myanmar Military (Omogočanje grozodejstev: prenos orožja v mjanmarsko vojsko s strani držav članic OZN),
–ob upoštevanju zaključka javnih predstavitev z dne 28. februarja 2022 o predhodnih ugovorih Mjanmara v zadevi v zvezi z uporabo Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Gambija proti Mjanmaru),
–ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 75/287 z dne 18.junija2021 o razmerah v Mjanmaru,
–ob upoštevanju poročila Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti iz decembra 2021 Humanitarian Needs Overview – Myanmar (Pregled humanitarnih potreb – Mjanmar),
–ob upoštevanju izjave posebne odposlanke generalnega sekretarja OZN z dne 27. decembra 2021 o Mjanmaru,
–ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN o položaju človekovih pravic rohingejskih muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru,
–ob upoštevanju poročila neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar za leto 2021,
–ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola v Mjanmaru ter učinka njegovih etničnih konfliktov z vidika spola z dne 22. avgusta 2019,
–ob upoštevanju poročil nadzornega mehanizma Mednarodne organizacije dela o Mjanmaru,
–ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta1948,
–ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
–ob upoštevanju konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,
–ob upoštevanju člena25 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
–ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A.ker je mjanmarska vojska, znana kot Tatmadav, 1.februarja2021 več kot očitno ravnala v nasprotju z mjanmarsko ustavo in volilnimi izidi iz novembra 2020 ter aretirala predsednika Vin Mjinta, državno svetnico Aung San Su Či in vodilne člane vlade, z državnim udarom prevzela nadzor nad zakonodajno, sodno in izvršilno vejo oblasti ter za leto dni razglasila izredne razmere; ker je vrhovni poveljnik vojaške hunte Min Aung Hlaing avgusta 2021 razglasil, da bo imenoval sebe za predsednika vlade in da bo izredno stanje podaljšano do avgusta 2023; ker je po mjanmarski ustavi za razglasitev izrednih razmer pooblaščen samo predsednik, torej Vin Mjint;
B.ker so v odziv na vojaški prevzem v različnih mjanmarskih mestih izbruhnili mirni protesti in demonstracije za vrnitev demokracije; ker so pri tem sodelovale različne skupine, vključno z gibanjem za državljansko nepokorščino; ker so varnostne sile proti protestnikom uporabile prekomerno in smrtonosno silo; ker se odpor javnosti nadaljuje, nasilje, s katerim se Tatmadav odziva, pa se vsakodnevno veča;
C.ker sta bila odbor, ki zastopa mjanmarski parlament (CRPH), in vlada narodne enotnosti ustanovljena, da bi zastopala demokratične želje mjanmarskega ljudstva;
D.ker so se voditelji združenja ASEAN 24. aprila 2021 v Džakarti sestali z vrhovnim poveljnikom vojaške hunte Minom Aung Hlaingom in dosegli soglasje v petih točkah; ker vojaška hunta doslej ni sprejela nobenega ukrepa za izvajanje tega soglasja; ker se je od sprejetja soglasja v petih točkah nasilje dejansko stopnjevalo in močno povečalo;
E.ker je vojaška hunta maja 2021 sprejela prve ukrepe za razpustitev politične stranke Aung San Su Či, ki je sodelovala v vladi do državnega udara februarja 2021; ker sta državna svetnica Aung San Su Či in predsednik Vin Mjint še vedno v zaporu in sta bila obsojena za prve izmed številnih obtožb, vloženih proti njima; ker je bila Aung San Su Či sprva obsojena na štiri leta zaporne kazni, kar je bilo pozneje skrajšano na dve leti, vendar je proti njej skupaj vloženo vsaj deset obtožb;
F.ker je hunta kriva za uboje, prisilna izginotja, mučenje in posilstva ter druga kazniva dejanja spolnega nasilja; ker je bilo od 1.februarja2021 več politikov, vladnih uradnikov, zagovornikov človekovih pravic, predstavnikov civilne družbe, verskih osebnosti, miroljubnih protestnikov in pisateljev nezakonito aretiranih oziroma jim je bil odrejen hišni pripor; ker najnovejša izjava za medije urada visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 28. januarja 2022 navaja, da je bilo od državnega udara ubitih vsaj 1500 ljudi in da so vojaške oblasti samovoljno aretirale vsaj 11.787 ljudi; ker je od 21. januarja 2022 hunta zaprla 649 članov opozicijske Narodne lige za demokracijo, 14 pa jih je umrlo med pridržanjem ali kmalu po njem; ker so vojaška sodišča od 4. marca 202284 ljudi obsodila na smrt; ker je med februarjem 2021 in januarjem 2022 potekalo vsaj 4924 spopadov in se je zgodilo vsaj 1724 napadov na civiliste;
G.ker so žrtve hunte najpogosteje ženske, in sicer kot žrtve zunajsodnih usmrtitev, pogostih samovoljnih pridržanj, spolnih napadov in nasilja na podlagi spola; ker je med pridržanimi od 1. februarja 2021 več kot 2000 žensk; ker so varnostne sile hunte od decembra 2021 med napadi, zaslišanji in shodi proti hunti ubile 94 žensk;
H.ker so verske in etnične manjšine v Mjanmaru žrtve kršenja svobode veroizpovedi ali prepričanja in drugih človekovih pravic; ker je bilo od začetka državnega udara zabeleženih več kot 35 poročil o napadih na cerkve in druge verske objekte ter vernike, vključno s kristjani in muslimani;
I.ker vojska hkrati vse bolj zatira medije v Mjanmaru, vse več novinarjev je bilo samovoljno aretiranih, pridržanih in obtoženih, da bi se utišali mediji in izkoreninila svoboda izražanja; ker hunta vse pogosteje uporablja orodja za nadzor in cenzuro z omejevanjem telekomunikacij in interneta; ker je hunta od 21. januarja 2022 zaprla 120 novinarjev, tri pa ubila, in je tako Mjanmar postal druga država na svetu po številu zaprtih novinarjev; ker je vojska 12 medijskih hiš obtožila kaznivih dejanj in/ali jim je odvzela dovoljenja;
J.ker je bilo od državnega udara ubitih najmanj 27 sindikalnih aktivistov, 116 delavcev in sindikalistov pa je bilo aretiranih; ker je bilo 16 organizacij za pravice delavcev razglašenih za nezakonite organizacije in so bile številne prisiljene v podtalno delovanje, da se zaščitijo; ker je vojska dva tedna po državnem udaru uvedla pomembne spremembe kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, ki sta postala glavni pravni določbi za obtožbe nasprotnikov vojaškega režima, vključno z vodji sindikatov in zagovorniki pravic delavcev;
K.ker hunto sestavljajo iste sile, ki so leta 2017 začele napade, ki jih enačimo z genocidom, in ki še naprej izvajajo genocidne politike in segregacijo Rohingejcev; ker je v mjanmarski zvezni državi Rakhine ostalo okoli 600.000 Rohingejcev, ki so žrtve stalnih diskriminacijskih politik in praks ter sistematičnega kršenja temeljnih pravic, samovoljnih aretacij, zapiranja v prenatrpana taborišča za notranje razseljene osebe in močno omejenega dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva; ker mjanmarski zakon o državljanstvu določa, da Rohingejci „niso državljani“ oziroma da so „tuji rezidenti“ in jim zato odreka državljanstvo, kar še poslabšuje njihov negotovi položaj; ker se preganjanje rohingejske manjšine kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti nikakor ne konča;
L.ker hunta v Mjanmaru noče niti resno preiskati kršitev človekovih pravic nad Rohingejci niti soditi storilcem; ker oblasti nočejo sodelovati z mehanizmi OZN; ker je Mednarodno kazensko sodišče zaradi tega začelo preiskavo posebej o položaju rohingejske manjšine;
M.ker je vojaška hunta od decembra 2021 povečala število zračnih napadov na vasi v regijah z etničnimi manjšinami, kar tragično zadeva vsaj 200.000 civilistov; ker je po podatkih OZN vojska decembra 2021 ubila več neoboroženih ljudi, vključno s petimi mladoletniki, ki so bili živi sežgani;
N.ker je generalni sekretar OZN opozoril na „tveganje obsežnega oboroženega spopada, ki zahteva kolektivni pristop, da se prepreči večdimenzionalna katastrofa v središču jugovzhodne Azije in širše“;
O.ker je na konfliktnih območjih še vedno ujetih več kot 453000 na novo razseljenih oseb, med katerimi so večinoma ženske in otroci, poleg dodatnih 370400 oseb, ki so bile dolgotrajno razseljene že pred februarjem 2021, in skoraj milijon mjanmarskih beguncev, ki so v sosednjih državah; ker OZN ocenjuje, da 14,4 milijona ljudi v Mjanmaru, med katerimi je 5 milijonov otrok, potrebuje humanitarno pomoč, 13,3 milijona ljudem pa grozita nezanesljiva preskrba s hrano in lakota, kar je 2,8 milijona več kot pred vojaškim prevzemom oblasti; ker je Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti decembra 2021 objavil načrt za humanitarni odziv za leto 2022, v katerem je navedeno, da je potrebnih 826 milijonov USD, da bi poskrbeli za 6,2 milijona ljudi, ki potrebujejo življenjsko pomembno humanitarno pomoč;
P.ker je režim močno omejil in namerno ovira dostop do humanitarne pomoči in njeno razdeljevanje, saj je uničil infrastrukturo na območjih, kjer je potrebna, aretiral zdravstvene delavce, ljudi prikrajšal za zdravila in kisik ter aretiral in ubil cerkvene voditelje in lokalne prostovoljce, ki so jo zagotavljali;
Q.ker so se humanitarne razmere v Mjanmaru še poslabšale zaradi malomarnega odziva hunte na koronavirusno krizo; ker vojska uporablja ukrepe zoper pandemijo covida-19 za zatiranje prodemokratičnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev; ker je hunta zaprla bolnišnice in preganja zdravstvene delavce, kar je privedlo do zloma zdravstvenega sistema, covid-19 pa se širi po vsej državi; ker so vojaki uničili medicinski material in opremo ter zasedli več deset zdravstvenih objektov, zaradi česar se prebivalci Mjanmara sploh ne približujejo zdravstvenim ustanovam, saj se bojijo, da jih bodo pridržali ali ustrelili; ker natrpani zapori in splošno zanemarjanje zdravja zapornikov prispevajo k povečevanju okužb s covidom-19;
R.ker si mjanmarska vojska (Tatmadav) in njeni generali nezakonito prisvajajo sredstva z nezakonito prodajo lesa, dragih kamnov, plina in nafte ter jih bremenijo splošno razširjene obtožbe o korupciji; ker se še ne izvajajo ustrezni ukrepi potrebne skrbnosti, s katerimi bi ugotovili, od kod izvirajo dragoceni kamni, ki jih kupujejo evropska podjetja in potrošniki; ker so za vojsko največji vir prihodkov v tuji valuti prihodki od zemeljskega plina v obliki dajatev, davkov, licenčnin, pristojbin, tarif in drugih dobičkov in po ocenah letno znašajo do 1 milijarde USD; ker je devetnajst mednarodno delujočih bank vložilo več kot 65 milijard USD v 18 podjetij z neposrednimi in dolgotrajnimi poslovnimi vezmi z mjanmarsko vojsko ali državnimi subjekti, ki jih vojska po državnem udaru poskuša nadzorovati;
S.ker je Evropska unija 21. februarja 2022 napovedala, da bo sprejela dodatne sankcije proti posameznikom in subjektom zaradi vpletenosti v hude kršitve človekovih pravic v Mjanmaru; ker je mjanmarska naftna in plinska družba MOGE, ki je eden od subjektov s seznama, v državni lasti in je od lanskega državnega udara pod nadzorom vojaške hunte; ker je v režimu sankcij tudi odstopanje, ki izvajalcem dejavnosti EU na področju nafte in plina, ki še vedno delujejo v Mjanmaru, izrecno omogoča opravljanje finančnih transakcij z družbo MOGE;
T.ker vojaška hunta prejema kitajska in ruska bojna letala in oklepna vozila; ker se ta od lanskega državnega udara uporabljajo proti civilnemu prebivalstvu; ker je Srbija odobrila izvoz raket in artilerije, namenjenih mjanmarski vojski; ker sta Kitajska in Rusija vložili veliko političnih, vojaških in gospodarskih prizadevanj, da bi legitimizirali hunto; ker sta obe povezani z mjanmarskimi oboroženimi silami, saj sta največji dobaviteljici orožja tej državi; ker sta obe večkrat onemogočili poskuse varnostnega sveta OZN, da bi dosegli dogovor o izjavah o razmerah v Mjanmaru;
U.ker je mjanmarska hunta izrazila podporo Putinovi vojni proti Ukrajini;
V.ker je posebni poročevalec OZN za razmere na področju človekovih pravic v Mjanmaru v uradni izjavi navedel, da so razširjeni in sistematični napadi vojske na mjanmarsko prebivalstvo verjetno hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva po mednarodnem pravu; ker je izrecno izjavil, da bi morali snovalci in storilci državnega udara in kršitev odgovarjati za svoja dejanja;
W.ker Komisija še vedno ni začela preiskave v skladu s členom 19(1)(a) uredbe o splošnih tarifnih preferencialih(11), da bi začasno ukinili trgovinske preferenciale, ki jih uživa Mjanmar, kot je Parlament z veliko večino uradno zahteval junija 2018, septembra 2018, septembra 2019, februarja 2021 in oktobra 2021;
1.odločno obsoja državni udar 1. februarja 2021, ki ga je pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga izvedel Tatmadav, ter grozodejstva, množične poboje in vsesplošne kršitve človekovih pravic mjanmarskega prebivalstva;
2.poziva Tatmadav, naj v celoti spoštuje izid demokratičnih volitev novembra 2020 in nemudoma ponovno vzpostavi civilno vlado ter odpravi izredne razmere; podpira odbor, ki zastopa mjanmarski parlament, vlado narodne enotnosti ter posvetovalni odbor narodne enotnosti kot edine legitimne predstavnike demokratičnih želja mjanmarskih prebivalcev;
3.poziva mjanmarsko vojsko, naj nemudoma prekine vse nasilje in napade na mjanmarsko ljudstvo v vseh delih države, nemudoma in brezpogojno izpusti Aung San Su Či in vse druge politične zapornike, vključno z verskimi voditelji, ter sprejme ukrepe za vzpostavitev dialoga in sprave z vsemi udeleženimi stranmi, vključno z vlado narodne enotnosti, odborom, ki zastopa mjanmarski parlament, in predstavniki etničnih skupin ter zagotovi popolno spoštovanje temeljnih svoboščin izražanja, združevanja in mirnega zbiranja ter svobode veroizpovedi ali prepričanja;
4.je zgrožen nad zločini Tatmadava nad etničnim in verskim skupinam v Mjanmaru; odločno obsoja napade Tatmadava v zveznih državah Kajin, Kajah, Kačin, Šan in Čin ter regijah Magve in Sagaing, ki so povzročili množično razseljevanje, smrt civilistov, tudi otrok, uničenje verskih objektov ter druge kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava;
5.ponovno obsoja te kršitve človekovih pravic ter sistematične in razširjene napade na pripadnike ljudstva Rohinga; poudarja, da bo EU še naprej pozorno spremljala ukrepe vojaškega vodstva proti manjšinam v državi, vključno z Rohingejci;
6.obsoja preganjanje kristjanov v državi; poziva Tatmadav, naj ustavi pobijanje in aretacije kristjanov ter preneha obstreljevati in rušiti cerkve; poudarja, da je mednarodna skupnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nasilnih napadov na krščanske skupnosti v Mjanmaru;
7.obsoja vsakršno nasilje hunte nad njenimi državljani in druge oblike nadlegovanja, zlasti nad zagovorniki človekovih pravic, aktivisti civilne družbe in novinarji; obžaluje omejitve pravice do svobode izražanja in drugih človekovih pravic; poziva hunto, naj odpravi vse omejitve za telekomunikacije in internet, vključno z blokado spletnih mest neodvisnih medijev in platform družbenih medijev;
8.odločno obsoja in zavrača vse spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, ki ga izvaja vojska kot del namerne strategije ustrahovanja, teroriziranja in kaznovanja civilnega prebivalstva, vključno z etničnimi manjšinami; obsoja vse vrste nasilja nad ženskami, ki pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklic;
9.obsoja vse večje kršitve pravic delavcev, zlasti v sektorju oblačil, ter napade in zlorabo sindikatov in zagovornikov pravic delavcev; poziva k takojšnjemu prenehanju nasilja nad delavci in sindikati ter k varstvu pravic sindikatov in njihovih članov, vključno s pravico do svobodnega delovanja;
10.obsoja napade vojaških organov na zdravstvene delavce in objekte ter njihov odziv na pandemijo covida-19; poziva hunto, naj ponovno vzpostavi zajezitveno strategijo in sistem sledenja stikov ter zagotovi, da bodo imeli ljudje dostop do zdravstvenih storitev in cepiv; poziva Komisijo, naj glede tega okrepi svojo pomoč in zagotovi, da bodo odmerki cepiva proti covidu-19 dosegli mjanmarske državljane;
11.obžaluje, da varnostni svet OZN ni razpravljal o osnutku resolucije o Mjanmaru, ter poziva države članice Evropske unije in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj povečajo pritisk na varnostni svet OZN, da bi dosegli enotnost pri sprejemanju ciljno usmerjenih sankcij, vključno s prepovedjo potovanja po vsem svetu in zamrznitvijo sredstev vodstva hunte in konglomeratov v lasti vojske, in da bi uvedli celovit svetovni embargo na orožje za Mjanmar ter začasno ustavili vso neposredno in posredno dobavo, prodajo ali prenos orožja in izdelkov z dvojno rabo, streliva ter druge vojaške in varnostne opreme, pa tudi usposabljanje ali drugo vojaško in varnostno pomoč; poziva države članice in pridružene države, naj ohranijo embargo na neposredno in posredno dobavo, prodajo in prenos vsega orožja, streliva in druge vojaške in varnostne opreme in sistemov, vključno s tranzitom, prevozom in posredovanjem, ter na usposabljanje, vzdrževanje ali druge oblike pomoči na vojaškem in varnostnem področju; poudarja, da mora Mednarodno kazensko sodišče nadalje preiskati razmere;
12.odločno obsoja, da Kitajska, Rusija in Srbija dobavljajo Tatmadavu orožje in vojaško opremo; poudarja, da so države, ki tako kot Kitajska, Rusija in Srbija dobavljajo orožje mjanmarski hunti, neposredno odgovorne za grozodejstva, storjena s tem orožjem;
13.odločno obsoja podporo mjanmarske hunte nezakoniti vojni, ki jo Rusija izvaja v Ukrajini;
14.meni, da soglasje združenja ASEAN v petih točkah še ni privedlo do rezultatov; poziva združenje ASEAN, njegove članice in zlasti njegovega posebnega odposlanca za Mjanmar, naj bolj proaktivno uporabijo svojo posebno vlogo v Mjanmaru, sodelujejo s posebnim odposlancem OZN, z vsemi udeleženimi stranmi, zlasti z vlado narodne enotnosti, predstavniki civilne družbe, zlasti ženskami in etničnimi skupinami, da bi spodbudili vsaj učinkovito in smiselno izvajanje soglasja v petih točkah in v bližnji prihodnosti dosegli trajno in demokratično rešitev te krize; obžaluje, da je kamboški predsednik vlade Hun Sen 7. januarja 2022 obiskal mjanmarskega vojaškega voditelja Min Aung Hlainga, kar je bil prvi obisk predsednika neke vlade pri hunti po državnem udaru, s čimer ji je podelil legitimnost;
15.poziva vse strani v krizi v Mjanmaru, naj omogočijo varen in neoviran dostop za humanitarno pomoč ter omogočijo dostop humanitarnim delavcem; poziva Komisijo, naj prekine delovne odnose s hunto pri zagotavljanju humanitarne pomoči in ji prepreči, da bi humanitarno pomoč uporabila kot orožje; poziva Komisijo, naj preusmeri in poveča humanitarno pomoč, vključno z zdravstveno pomočjo, prek čezmejnih kanalov, lokalnih humanitarnih mrež, domačih ponudnikov storitev, organizacij v okviru lokalnih skupnosti in organizacij civilne družbe; poziva Komisijo, naj preuči, na kakšen način se lahko s temi skupinami izvajajo razvojni projekti, in temu primerno usmeri razvojno pomoč;
16.obsoja, da sosednje države vračajo begunce v Mjanmar, kar je v nasprotju z načelom nevračanja; poziva sosednje države, zlasti Tajsko, Indijo in Kitajsko, naj omogočijo dostop do beguncev, ki prečkajo mejo; poziva te vlade, naj humanitarnim organizacijam in lokalnim organizacijam civilne družbe omogočijo dostop do območij z notranje razseljenimi ljudmi vzdolž meja z Mjanmarom;
17.poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj nemudoma izpolnijo svoje finančne obveznosti iz načrta OZN za humanitarni odziv na razmere v Mjanmaru za leto 2021;
18.pozdravlja štiri kroge sankcij EU zaradi vojaškega udara in represije, ki mu je sledila; poziva Svet, naj na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, vključi državni upravni svet kot celoto, ne zgolj njegove posamezne člane; pozdravlja odločitev EU, da bo na seznam subjektov, za katere veljajo sankcije, dodala naftno in plinsko družbo MOGE; poziva Svet, naj razveljavi odstopanje, ki izrecno dovoljuje evropskim izvajalcem dejavnosti s področja nafte in plina, ki še ostajajo v Mjanmaru, da opravljajo finančne transakcije s to družbo, in poziva države članice, naj odstopanja ne izvajajo; poziva Komisijo in države članice EU, naj v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah zagotovijo, da umik podjetij iz EU, ki spoštujejo sankcije, ne bo koristil hunti, vključno s pojasnitvijo, da delnic podjetij ni mogoče kot del izvrševanja sankcij prodati ali prenesti na družbo MOGE ali druga podjetja v lasti hunte; poudarja, da je bistveno nadaljnje mednarodno usklajevanje s podobno mislečimi jurisdikcijami; poziva Svet, naj v naslednjem krogu sankcij obravnava tudi rezerve centralne banke; poudarja, da bo za to potrebno zamrzniti sredstva in prepovedati mednarodne finančne transferje dveh bank v državni lasti, in sicer banke Myanmar Foreign Trade Bank in banke Myanmar Investment and Commercial Bank;
19.poziva EU in njene države članice, naj preučijo vse možnosti za zagotovitev pravice in prevzemanje odgovornosti za huda mednarodna kazniva dejanja, ki so jih zagrešile varnostne sile, vključno s hudodelstvi zoper človečnost, storjenimi po državnem udaru, pa tudi hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in genocidom, storjenimi v države Rakhine in drugih etničnih državah v zadnjih desetletjih, in naj podprejo, da varnostni svet OZN zadevo predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču, uradno podprejo zadevo, ki jo je proti Mjanmaru pred Meddržavnim sodiščem v zvezi s konvencijo o genocidu vložila Gambija, in naj še naprej zagotavljajo, da bo neodvisni preiskovalni mehanizem za Mjanmar v celoti financiran in podprt;
20.poziva Komisijo, naj podrobno spremlja, ali je treba začeti preiskavo za umik sheme „Vse razen orožja“, da bi začasno ustavili trgovinske preferenciale v nekaterih sektorjih, ki koristijo Mjanmaru, zlasti za podjetja v lasti članov mjanmarske vojske, in Parlament ustrezno obvešča o ukrepih, ki jih je treba sprejeti;
21.poudarja, da morajo lokalna in večnacionalna podjetja, ki delujejo v Mjanmaru, spoštovati človekove pravice in ne smejo več omogočati storilcem, da te pravice kršijo; odločno poziva podjetja s sedežem v EU, naj v tem smislu poskrbijo, da ne bodo imela vezi z mjanmarskimi varnostnimi silami, posameznimi pripadniki ali subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, ter da ne bodo neposredno ali posredno prispevali k vojaškemu teptanju demokracije in človekovih pravic;
22.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje legitimnemu predsedniku in vladi narodne enotnosti Mjanmarja, odboru, ki zastopa mjanmarski parlament, državni svetnici Mjanmarja, Tatmadavu, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, državam članicam ASEAN, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu poročevalcu OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.
Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).