Ϸվ

Horizontalna uredba oskupni kmetijski politiki (SKP)

Horizontalna uredba ofinanciranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (SKP) zagotavlja zakonodajni okvir za prilagoditev pravil ofinanciranju, upravljanju in spremljanju SKP novemu izvedbenemu modelu SKP. Prizadeva si za večjo subsidiarnost in poenostavitev zvečjo odgovornostjo držav članic, kar pomeni odmik od zagotavljanja skladnosti vzvezi sspremljanjem smotrnosti in zmanjšanje upravnih bremen za države članice.

Pravna podlaga

Pravna podlaga za skupno kmetijsko politiko (SKP) je (členi od38 do44) (3.2.1).

Evropskega parlamenta in Sveta zdne 2.decembra2021 zajema financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike ter razveljavlja Uredbo (EU) št.1306/2013.

Evropskega parlamenta in Sveta zdne 14.maja2024 spreminja Uredbi (EU)2021/2115 in (EU) št.2021/2116 vzvezi znaslednjim: standardi za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembo strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetjem iz kontrol in sankcij.

SKP za obdobje 2023–2027 poleg te horizontalne uredbe urejata še dve drugi uredbi: Evropskega parlamenta in Sveta zdne 2.decembra2021, ki določa pravila opodpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice vokviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo tako iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) kot Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter vzameno razveljavlja uredbi (EU) št.1305/2013 in (EU) št.1307/2013 (3.2.3); Evropskega parlamenta in Sveta zdne 2.decembra2021 spreminja uredbe (EU) št.1308/2013 ovzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št.1151/2012 oshemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št.251/2014 oopredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št.228/2013 oposebnih ukrepih za kmetijstvo vnajbolj oddaljenih regijah Unije (uredba oskupni ureditvi trgov) (3.2.6).

Uvod

določa pravila za financiranje odhodkov SKP ter za ustrezne sisteme upravljanja in nadzora. Natančneje, določa pravila ofinanciranju, upravljanju in spremljanju SKP in zlasti o(a)financiranju odhodkov vokviru SKP; (b)sistemih upravljanja in kontrole, ki jih vzpostavijo države članice; in (c)postopkih potrditve obračunov in skladnosti.

Horizontalna uredba SKP vveliki meri ohranja prejšnji okvir, zlasti dva obstoječa sklada, Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za financiranje različnih intervencij (EKJS in EKSRP bosta imela enak obseg intervencij kot vpredhodni dvostebrni strukturi SKP) (3.2.2).

Vendar vzvezi zokvirom SKP za obdobje 2023–2027 uvaja številne spremembe za prilagoditev delovanja skladov ter sistema kontrol in sankcij. Vprimerjavi ssvojo predhodnico (Uredba (EU) št.1306/2013), ki je določila pravila ofinanciranju odhodkov vokviru SKP, spreminja postopke potrditve in postopek skladnosti. Cilj je prilagoditi finančne postopke novemu izvedbenemu modelu, poenostaviti finančno upravljanje SKP in zmanjšati upravno breme za države članice in upravičence.

Poleg tega novi zakonodajni okvir SKP za obdobje 2023–2027 prenaša različne določbe, ki so bile prej vključene vUredbo (EU) št.1306/2013, vstrateške načrte in uredbe oskupni ureditvi trgov (npr. področje uporabe navzkrižne skladnosti in/ali pogojenosti, spremljanje in vrednotenje SKP ali pregledi, povezani stržno politiko).

Tri uredbe oSKP so bile sprejete decembra2021, uporabljajo pa se od 1.januarja2023 in od tega datuma vse države EU izvajajo strateške načrteSKP.

Vloge in funkcije organov upravljanja

Zaradi skladnosti značelom deljenega upravljanja (v okviru EKJS in EKSRP) iz člena63 (Uredba (EU, Euratom)2024/2509) horizontalna uredba ohranja obstoječo strukturo upravljanja SKP in zagotavlja, da države članice vzpostavijo potrebne organe upravljanja, in sicer pristojni organ, plačilno agencijo, usklajevalni organ in certifikacijski organ.

  • Vsaka država članica mora imenovati pristojni organ na ministrski ravni, odgovoren za imenovanje plačilnih agencij, usklajevalnih in certifikacijskih organov ter za izdajo, pregled in odvzem njihove akreditacije.
  • Države članice ob upoštevanju svojih ustavnih ureditev omejijo število svojih akreditiranih plačilnih agencij na eno na nacionalni ravni ali, kjer je to ustrezno, na eno na regijo.
  • Kadar država članica akreditira več kot eno plačilno agencijo, bi morala imenovati en sam javni usklajevalni organ, da se zagotovi usklajeno upravljanje EKJS in EKSRP, povezava med Komisijo in različnimi akreditiranimi plačilnimi agencijami ter da so Komisiji hitro na voljo zahtevane informacije odejavnostih različnih plačilnih agencij.
  • Certifikacijski organ mora za namene člena63(7), prvi pododstavek, finančne uredbe izdati mnenje, ki je sestavljeno vskladu zmednarodno priznanimi revizijskimi standardi in vkaterem je navedeno, ali:

Potrjevanje obračunov

Prilagoditev postopkov za potrditev obračunov vključuje prehod zzagotovila oskladnosti na pristop, ki temelji na smotrnosti:

  • glede na strukturo in ključne značilnosti novega modela izvajanja SKP za obdobje 2023–2027 upravičenost plačil držav članic za financiranje Unije ne bi smela biti več odvisna od zakonitosti in pravilnosti plačil posameznim upravičencem. Namesto tega bi morala biti plačila držav članic, kar zadeva vrste intervencij iz Uredbe (EU)2021/2115, upravičena, če imajo ustrezen izložek in so vskladu zveljavnimi osnovnimi zahtevami Unije. Zato bo sklep Komisije opotrditvi obračunov (letna finančna potrditev) dopolnjen zletno potrditvijo smotrnosti.
  • Države članice bi morale Komisiji vsako leto do 15.februarja poslati letne računovodske izkaze, letno poročilo osmotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP, letni povzetek končnih revizijskih poročil in izjavo oupravljanju. Če ti dokumenti niso poslani, Komisija ne more potrditi obračunov za zadevno plačilno agencijo in ne more preveriti upravičenosti izdatkov glede na sporočene izložke. Komisija lahko zato začasno ustavi mesečna plačila in prekine četrtletno povračilo do predložitve manjkajočih dokumentov.
  • Za primere neobičajno nizkih učinkov je treba uvesti novo obliko začasne ustavitve plačil. Če je stopnja sporočenih učinkov neobičajno nizka vprimerjavi sprijavljenimi odhodki ter če države članice tega ne morejo ustrezno utemeljiti, bi morala imeti Komisija možnost, da poleg zmanjšanja odhodkov za finančno leto N−1 začasno ustavi prihodnje odhodke za intervencijo, pri kateri je bil učinek neobičajno nizek. Takšne začasne ustavitve bi bilo treba potrditi vsklepu oletni potrditvi smotrnosti.
  • Komisija bi morala imeti možnost, da začasno ustavi plačila tudi vzvezi zvečletnim spremljanjem smotrnosti. To pomeni, da bo lahko Komisija vprimerih zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP države članice, za katere država članica ne more navesti ustrezno utemeljenih razlogov, od zadevne države članice zahtevala, da sprejme potrebne popravne ukrepe. To bo storila na podlagi akcijskega načrta, ki bo pripravljen vposvetovanju sKomisijo in bo vseboval jasne kazalnike napredka skupaj sčasovnim okvirom, vkaterem naj bi bil dosežen napredek. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali če akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja ali če ni bil spremenjen vskladu spisno zahtevo Komisije, lahko ta začasno ustavi mesečna ali vmesna plačila. Komisija bi morala začasno ustavljene zneske povrniti, ko je dosežen zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev. Povračilo je izvedeno na podlagi pregleda smotrnosti ali prostovoljne priglasitve države članice med proračunskim letom onapredku akcijskega načrta in korektivnih ukrepov, sprejetih za odpravo primanjkljaja.

Koncept enotnega revizijskega pristopa je okrepljen.Za uporabo zahtev finančne uredbe vzvezi znavzkrižnim zanašanjem na revizije, zmanjšanje tveganja prekrivanja revizij različnih institucij ter zmanjšanje stroškov kontrol in upravnega bremena za upravičence in države članice uredba določa pravila vzvezi spristopom enotne revizije. Določa tudi možnost, da Komisija pridobi zagotovilo iz dela zanesljivih certifikacijskih organov, pri čemer ustrezno upošteva načeli enotne revizije in sorazmernosti vzvezi sstopnjo tveganja za proračun Unije. Čeprav bi moral ta pristop enotne revizije zmanjšati revizije Komisije, zlasti število pregledov na kraju samem, bo Komisija lahko izvajala preglede, če je zadevno državo članico obvestila, da se ne more zanašati na delo certifikacijskega organa.

Kontrolni sistemi in kazni

Dodatno poenostavitev je treba doseči zuporabo subsidiarnosti in zagotavljanjem večje prožnosti državam članicam pri oblikovanju sistemov inšpekcijskih pregledov in kazni ter pri odločanju okaznih za neskladnost.

Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki ga vzpostavi in uporablja vsaka država članica, ohranja svoje glavne značilnosti, vendar bi ga bilo treba nadgraditi, da bi se povečala uporaba sodobne tehnologije, vključno ssatelitskimi posnetki, geoprostorskimi podatki in podatki za spremljanje površin ter podatki iz aplikacij za živali, da bi se zmanjšali skladnost in upravni stroški za upravičence in države članice.

Horizontalna uredba vključuje nove določbe okontrolnih sistemih in upravnih kaznih za socialno pogojenost po uvedbi tega novega mehanizma vuredbo ostrateških načrtihSKP.

Da bi se odpravili pomisleki kmetijske skupnosti so bila zUredbo (EU)2024/1468 iz leta2024 spremenjena nekatera pravila ookoljski pogojenosti ter uvedena izvzetja iz kontrol in sankcij za kmete znajvečjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega 10ha kmetijske površine.

Finančna disciplina in kmetijska rezerva

Mehanizem finančne discipline in postopek proračunske discipline se ohranita (prej sta bila vključena vuredbo oneposrednih plačilih, Uredbo (EU) št.1307/2013).

Krizna rezerva (ki se zdaj imenuje kmetijska rezerva) je bila premaknjena iz prejšnje uredbe oskupni ureditvi trgov.Ta nova finančna rezerva za spopadanje sprihodnjimi krizami znaša vsaj 450milijonov evrov na leto.

Vloga Evropskega Parlamenta

Parlament je vsvoji iz leta2018 oprihodnosti preskrbe shrano in kmetijstva poudaril pomen osnovnih enotnih meril vnovem pristopu ocenjevanja, ki temelji na smotrnosti, ter finančnega nadzora in nadzora uspešnosti, ki ga izvaja Komisija, pri zagotavljanju, da se naloge izvajajo po enakih visokih standardih in vskladu zistimi merili po vsejEU.

Komisija je 1.junija2018 objavila zakonodajne predloge za reformo skupne kmetijske politike. VParlamentu je bil za to zadevo pristojen Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) in Parlament je 23.oktobra2023 sprejel stališče vprvi obravnavi ozakonodajnih predlogih Komisije.

Sprejeto besedilo je bilo podlaga za nadaljnja pogajanja sSvetom, ki so se za vse tri dosjeje SKP začela 10.novembra2020 in nadaljevala vokviru več . Pogajalci so konec junija2021 dosegli dogovor otreh predlogih iz svežnja reform SKP. Ministri EU za kmetijstvo so dogovor potrdili 28.junija2021, člani odbora AGRI pa 9.septembra2021. Parlament je opredlogih iz svežnja reform SKP glasoval na drugem novembrskem plenarnem zasedanju leta2021, končni akt, ki je zdaj Uredba (EU)2021/2116 zdne 2.decembra2021, pa je bil objavljen vUradnem listu L435 zdne 6.decembra2021.

Kot je poudarjeno všٳܻ徱ᾱ oprocesu reform SKP po letu2020 zmedinstitucionalnega vidika, ki jo je naročil Parlament, je ta med pogajanji dosegel več svojih ciljev. Mednje sodijo kmetijska rezerva (vključno zmehanizmom obnovitve), strožje sankcije za upravičence, ki večkrat ne izpolnijo zahtev EU, in finančna disciplina. Kot je predlagal Parlament, še vedno velja prag 2000EUR za plačila, pod katerim se finančna disciplina ne bi uporabljala. Nadaljnji dosežek je zaščita finančnih interesov Unije, in sicer ssprejetjem spremembe, ki jo je vložil Parlament, da sistem upravljanja in nadzora držav članic zajema tudi zagotovilo oskladnosti zmerili za upravičenost.

Rachele Rossi