Ϸվ

Predlog resolucije - B10-0200/2024Predlog resolucije
B10-0200/2024

PREDLOG RESOLUCIJEo okrepitvi neomajne podpore EU Ukrajini zoper rusko vojaško agresijo in vse večjem vojaškem sodelovanju med Severno Korejo in Rusijo

25.11.2024-()

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 136(2) Poslovnika

Joachim Stanisław Brudziński, Adam Bielan, Rihards Kols, Mariusz Kamiński, Bogdan Rzońca, Alexandr Vondra, Veronika Vrecionová, Michał Dworczyk, Sebastian Tynkkynen, Roberts Zīle, Małgorzata Gosiewska, Aurelijus Veryga, Assita Kanko, Ondřej Krutílek, Marlena Maląg, Charlie Weimers
v imenu skupine ECR

Glej tudi predlog skupne resolucijeRC-B10-0191/2024

ʴDzٴDZ:
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument:
B10-0200/2024
Predložena besedila :
B10-0200/2024
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

10‑0200/2024

Resolucija Evropskega parlamenta o okrepitvi neomajne podpore EU Ukrajini zoper rusko vojaško agresijo in vse večjem vojaškem sodelovanju med Severno Korejo in Rusijo

()

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji od 1.marca2022, zlasti resolucije z dne 19.septembra2024 o nadaljnji finančni in vojaški podpori držav članic EU za Ukrajino[1],

ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

ob upoštevanju Uredbe (EU)2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.februarja2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino[2],

ob upoštevanju skupnih varnostnih zavez med Evropsko unijo in Ukrajino z dne 27. junija 2024,

ob upoštevanju strateškega načrta zveze NATO iz leta2022,

ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

A.ker je 19. novembra 2024 minilo 1000 dni odpornosti in neomajne odločenosti ukrajinskih vojakov in državljanov, da svojo državo branijo pred rusko vojaško agresijo, čeprav so ruski barbarski zločini povzročili ogromne civilne in vojaške izgube;

B.ker ruske sile sistematično in neselektivno napadajo stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kar je povzročilo smrt več tisoč ukrajinskih civilistov ter uničenje javne in zasebne lastnine; ker so ruske sile odgovorne za prisilne deportacije, izginotja, tudi otrok, nezakonite zaporne kazni, mučenje, usmrtitve civilistov, vojakov in vojnih ujetnikov ter teroristična dejanja, vključno z uporabo spolnega nasilja in množičnih posilstev kot vojnega orožja, ter še naprej spreminjajo etnično sestavo zasedenih ukrajinskih ozemelj;

C.ker je več milijonov Ukrajincev, ki so pobegnili pred nasiljem in uničenjem, ki ju je povzročila ruska agresija, še vedno razseljenih v svoji državi in zunaj;

D.ker je Rusija novembra 2024 okrepila bombandiranje Ukrajine, pri čemer je napadla kritično energetsko infrastrukturo in stanovanjska območja, vključno z uničujočim napadom z raketami in brezpilotnimi letali na Odeso 18. novembra, v katerem je bilo ubitih vsaj 10 civilistov in ranjenih 44 drugih ljudi, vključno z otroki; ker so ti napadi močno poškodovali ključne energetske objekte, zaradi česar so milijoni Ukrajincev ostali brez električne energije in toplote, kar pomeni tveganje katastrofalne humanitarne krize; ker so tovrstni načrtni napadi na civilno prebivalstvo in kritično infrastrukturo po mednarodnem pravu vojna hudodelstva;

E.ker so ruske sile 21. novembra 2024 zaostrile agresijo z izstrelitvijo hiperzvočnega balističnega izstrelka srednjega dosega na ukrajinsko mesto Dnipro;

F.ker Rusija še naprej zaostruje svojo jedrsko retoriko in jo uporablja kot orodje za ustrahovanje Ukrajine in širše mednarodne skupnosti, ogroža svetovno stabilnost in spodkopava desetletja prizadevanj za jedrsko razorožitev; ker nepremišljena uporaba jedrske retorike ni le v nasprotju z načeli mednarodnega prava, temveč ogroža tudi okvir svetovnih pogodb o neširjenju jedrskega orožja, vključno s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja;

G.ker je predsednik Volodimir Zelenski v svojem govoru v ukrajinskem parlamentu 19. novembra 2024 predstavil notranji načrt za odpornost Ukrajine, ki vsebuje deset ključnih točk: enotnost, fronta, oborožitev, denar, energija, varnost, skupnosti, človeški kapital, kulturna suverenost in junaška politika; ker je namen tega načrta okrepiti obrambne zmogljivosti Ukrajine, zagotoviti socialno in gospodarsko stabilnost ter spodbujati nacionalno enotnost in kulturno identiteto v sedanjih izzivih;

H.ker je Rusija povečala število svojega vojaškega osebja, napotenega v Ukrajino, za skoraj 100.000, skupno število pa namerava do konca leta 2024 povečati na 690.000;

I.ker so ZDA, Francija in Združeno kraljestvo odpravili prepoved uporabe orožja dolgega dosega v Ukrajini proti zakonitim vojaškim ciljem na ruskem ozemlju, pri čemer so priznali suvereno pravico Ukrajine do samoobrambe in boja proti sedanji ruski agresiji, ki vključuje napade na civilno infrastrukturo in naseljena območja; ker je Ukrajina za tarče na ruskem ozemlju že uporabila taktični raketni sistem MGM-140 (ATACMS) in rakete Storm Shadow; ker Nemčija kljub mednarodnim pozivom še vedno ohranja omejitve glede uporabe orožja, proizvedenega v Nemčiji, medtem ko druge države, ki dobavljajo orožje Ukrajini, nikoli niso uvedle prepovedi ali omejitev njegove uporabe;

J.ker ZDA še vedno največ prispevajo k pomoči Ukrajini; ker v EU največjo pomoč, merjeno kot odstotek bruto domačega proizvoda, zagotavljajo Danska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska, medtem ko so velika gospodarstva, kot sta Nemčija in Francija, na 17. oziroma 23. mestu;

K.ker so države članice EU maja 2024 odobrile uporabo finančnih prihodkov, ustvarjenih z zaseženimi ruskimi državnimi sredstvi v EU, ki so ocenjena na približno 210 milijard EUR, za podporo Ukrajini, da bi zagotovile do 3 milijarde EUR na leto v podporo prizadevanjem Ukrajine za obnovo in odpornost; ker Rusija skoraj 41% svojih skupnih odhodkov porabi za obrambo in varnost; ker se proračunski prihodki še vedno zagotavljajo predvsem z izvozom nafte in plina, pri čemer so vedno večji prihodki od gnojil, pridobljenih iz plina, čemur EU in skupina G7 ne namenjata ustrezne pozornosti;

L.ker države članice EU še naprej kupujejo fosilna goriva in uran iz Rusije, s tem pa prispevajo k ruskemu gospodarstvu in v rusko vojno blagajno; ker je prodaja ruskih fosilnih goriv v EU od začetka obsežne vojaške agresije proti Ukrajini presegla 200milijardEUR, kar je dvakrat več od zneska vseh sredstev, ki so bila v istem obdobju zagotovljena Ukrajini; ker je EU odobrila izvzetje za rusko surovo nafto, uvoženo prek plinovoda Družba na Madžarsko, Slovaško in Češko; ker je povečan uvoz ruskega plina v Azerbajdžan razlog za zaskrbljenost, ali lahko ta država nadomesti Rusijo kot dobaviteljico plina, saj bi lahko Baku, če ne bi mogel zadostiti evropskemu povpraševanju, namesto svojega plina na evropski trg prodajal kar ruskega; ker v Baltskem morju še vedno deluje flota v senci, ki vključuje okolju nevarne in nezavarovane ruske tankerje za prevoz nafte ter se tako izogiba sistemu sankcij;

M.ker je Rusija junija 2024 podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu s Severno Korejo, najbolj zlogalsnim totalitarnim režimom, s čimer je med državama vzpostavljeno vojaško zavezništvo; ker je Pjongjang v vojni vstopil na strani Rusije, saj je po različnih ocenah v vojno že poslal med 10.000 in 15.000 članov vojaškega osebja, vključno s 500 častniki in tremi generali;

N.ker Severna Koreja v zameno za dobavo streliva in vojakov od Rusije prejema prepotrebno hrano, nafto in denar ter pričakuje nadaljnjo pomoč pri razvoju znanja in izkušenj na področju jedrskega orožja in raketne tehnologije;

O.ker navedeni diktaturi ne upoštevata vrednosti človeških življenj;

P.ker sta Pjongjang in Moskva sprva zanikala, da so bile severnokorejske čete poslane v boj v konflikt med Rusijo in Ukrajino; ker so bili severnokorejskim vojakom, da bi prikrili njihovo prisotnost, izdani ponarejeni identifikacijski dokumenti, podobni tistim, ki jih imajo prebivalci iz Sibirskih regij Yakutija in Burja;

Q.ker se Putin z vključitvijo Severne Koreje v vojno poskuša izogniti politično nepriljubljeni splošni mobilizaciji in nadomestiti skoraj izčrpane vire ruskih zapornikov in etničnih manjšin Ruske federacije;

R.ker je Severna Koreja, katere oborožene sile imajo 1,3 milijona vojakov (z dodatnimi 560.000 v rezervi), pomemben dodaten vir osebja in alternativa ruskim nabornikom, ki niso pokazali visoke stopnje motivacije, saj so se med ofenzivo ukrajinskega Kurska množično predajali;

S.ker je Putin z vključitvijo Severne Koreje v vojno zmanjšal domača politična tveganja in znižal stroške vojaškega osebja s tem, da je dosegel napotitev vojakov, ki so se v zameno za osnovne dobrine pripravljeni boriti pod kakršnimi koli pogoji;

T.ker je Pjongjang od začetka leta 2024 opustil zamisel o mirni združitvi z Južno Korejo, ki je bila temelj severnokorejske ideologije, kar je še povečalo svetovno nestabilnost;

U.ker so ruski ultranacionalistični ideologi tudi na začetku ruske invazije na Ukrajino pozvali vlado Severne Koreje, naj razmisli o napotitvi svojih vojakov v vojno, med drugim zato, ker je treba pridobiti praktične izkušnje za prihodnjo vojno proti „zahodnim imperialistom“;

V.ker Rusija od leta 2012 izvaja strategijo obleganja trdnjave, se izolira od zunanjega sveta, omejuje demokracijo, spodbuja protizahodno razpoloženje, militarizira družbo in prehaja z razmeroma blagega avtoritarizma „suverene demokracije“ na rusko analogijo severnokorejske ideologije Juche;

1.povnovno najostreje obsoja nadaljevanje ruske vojaške agresije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja ter Ukrajini povrne škodo, povzročeno njenemu prebivalstvu, ozemljem, naravi in infrastrukturi;

2.izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim narodom, odločno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter poudarja, da je ta vojaška agresija očitna in nezaslišana kršitev ustanovne listine OZN in temeljnih načel mednarodnega prava; znova izraža podporo zavezam mednarodne skupnosti, vključno Nata, EU in njenih držav članic, da bodo na vse možne načine nudile humanitarno, gospodarsko in finančno pomoč ter vojaško in politično podporo, dokler Ukrajina ne zmaga in dokončno ne ustavi ruske vojaške agresije, osvobodi vseh svojih prebivalcev in dokler ne povrne popolnega nadzora znotraj svojih mednarodno priznanih mejah; poudarja, da končni cilj ostaja pravičen in trajen mir v Ukrajini pod pogoji, ki jih bo postavila, ter zagotavljanje varnosti in dostojanstva ukrajinskih prebivalcev v mirni in stabilni Evropi;

3.poziva EU in njene države članice, naj Ukrajini zagotovijo več orožja dolgega dosega, napredne sisteme zračne obrambe, vključno s Patrioti in SAMP/T, strelivo, pa tudi MANPADS, artilerijske sisteme in izstrelke, sisteme elektronskega vojskovanja v zadostnih količinah, tehnično opremo, brezpilotne zrakoplove in protidronske zmogljivosti;

4.poudarja, da je treba še naprej krepiti sodelovanje na področju zračne obrambe, vključno z uporabo sodobnih sistemov zračne obrambe, da bi prestregli ruske rakete in brezpilotne zrakoplove, usmerjene proti Ukrajini, in zagotovili zaščito pred grožnjami, ki segajo v zračni prostor EU in Nata; pozdravlja zavezo konzorcija evropskih držav, ki vključuje Belgijo, Dansko, Nizozemsko in Norveško, da bodo Ukrajini dobavljena bojna letala F-16 in se bo usposobilo ukrajinske pilote, kar je pomemben premik glede vojaške podpore Ukrajini in njenim zračnim silam zagotavlja stabilno izhodišče za izvajanje različnih nalog, vključno s prevlado v zraku, napadi na tleh in izvidništvom;

5.poziva države članice, naj Ukrajini nemudoma zagotovijo druga napredna letala četrte generacije ali boljša ter rakete dolgega dosega, kot je Taurus, vključno z zadostnimi sredstvi za njihovo vzdrževanje brez omejitev, da bi se okrepila prizadevanja Ukrajine na področju obrambe, strateški in operativni interesi ter dolgoročne zmogljivosti za odvračanje od ruske agresije;

6.pozdravlja odločitev ameriških, francoskih in britanskih oblasti, da odpravijo prepoved uporabe orožja dolgega dosega s strani Ukrajine proti zakonitim vojaškim ciljem na ruskem ozemlju, in poziva vse druge države, ki dobavljajo takšno orožje, naj temu sledijo;

7.odločno obsoja rusko uporabo spolnega nasilja, množičnih deportacij, prisilnih izginotij, mučenja in usmrtitev po hitrem postopku kot orožja za teror, vključno z nezakonito deportacijo in zaporno kaznijo ukrajinskih otrok, ter poziva, naj odgovorni prek mednarodnih mehanizmov odgovarjajo za svoja dejanja;

8.obsoja nepremišljeno stopnjevanje jedrske retorike Rusije, ki krši mednarodno pravo, spodkopava svetovne okvire za neširjenje orožja in ogroža mednarodno stabilnost, hkrati pa poziva vse države, naj zavrnejo normalizacijo jedrskega ustrahovanja;

9.podpira notranji načrt za odpornost Ukrajine, kot ga je predstavil predsednik Volodimir Zelenski in v katerem je opredeljenih deset strateških stebrov za krepitev obrambe, gospodarske stabilnosti in socialne odpornosti države, ter poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ciljno usmerjeno podporo za izvajanje tega načrta (ter načrta za zmago);

10.ponovno poudarja, da je EU zavezana evropskemu povezovanju Ukrajine, in poudarja, da je odpornost Ukrajine pri obrambi njene suverenosti in vrednot v skladu z načeli demokracije, pravne države in človekovih pravic, ki so osrednjega pomena za EU;

11.želi spomniti, da je ruska vojaška agresija proti Ukrajini del širšega sklopa ciljev zoper Zahod, mednarodni pravni red in njeovo demokracijo, varnost, interese in vrednote, kot je nekaj tednov pred obsežno invazijo javno izjavil Putin; ponovno izraža prepričanje, da je pot Ukrajine k članstvu v EU in Natu nepovratna; poudarja, da vojaška pomoč Zahoda ni dovolj odločna in obsežna, kar je za Rusijo znak, da lahko nadaljuje agresijo; ugotavlja, da je ruski napad jasno pokazal vlogo Nata kot glavnega poroka za evropsko varnost; poudarja, da po pristopu Švedske in Finske samo štiri članice EU niso zaveznice Nata, in sicer Avstrija, Ciper, Irska in Malta;

12.ponovno izraža trdno prepričanje, da mora Rusija izplačati finančno nadomestilo za ogromno škodo, ki jo je povzročila v Ukrajini; zato pozdravlja nedavno odločitev Sveta, da izredne prihodke, ustvarjene z zaseženimi ruskimi sredstvi, nameni v podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem; pozdravlja tudi odločitev skupine G7, da Ukrajini ponudi posojilo v višini 50 milijard USD, zavarovano z zaseženimi ruskimi državnimi sredstvi; poziva EU, naj s podobno mislečimi partnerji vzpostavi trdno pravno ureditev za zaplembo ruskega državnega premoženja, ki ga je zamrznila; prav tako poziva k oblikovanju mehanizma, v skladu s katerim bi morala Rusija Ukrajini plačevati dolgoročne odškodnine;

13.poziva Svet, naj ohrani in razširi politiko sankcij proti Rusiji in Belorusiji, obenem pa naj spremlja, pregleduje in povečuje njeno učinkovitost in učinek; poziva Svet, naj sistematično obravnava problem, ko se podjetja s sedežem v EU, tretje osebe in države nečlanice EU izogibajo sankcijam, ter sprejme in dosledno izvaja omejevalne ukrepe proti vsem subjektom, ki to izogibanje sankcijam omogočajo ter ruskemu vojaškemu kompleksu dobavljajo vojaške tehnologije in opremo ter tehnologijo in opremo z dvojno rabo; poudarja, da je treba preprečiti, da bi kritične komponente, proizvedene v državah EU, prišle v rusko vojaško industrijo; meni, da je nujno okrepiti nadzor nad izvozom in vzdrževanjem visokotehnološke opreme, proizvedene v EU, pa tudi okrepiti ukrepe za izvajanje kazenskega pregona in sodelovanje, da bi preprečili izogibanje sankcijam; poziva Svet in države članice, naj obravnavajo zlasti vprašanje na zahodu oblikovanih sestavnih delov, ki se uporabljajo v ruskem orožju; poziva k nadaljnjim omejitvam dostopa ruskih državljanov do EU, zlasti s strožjimi varnostnimi preverjanji, kar vključuje predložitev dokazila o služenju vojaškega roka v okviru postopka za pridobitev schengenskega vizuma;

14.poziva k nadaljnjim sankcijam proti sektorjem posebnega gospodarskega pomena za Rusijo (metalurški, jedrski, kemični in kmetijski sektor) in ruskim surovinam, kot so aluminij, jekleni izdelki, uran, titan in nikelj, ter k popolnemu embargu na utekočinjeni zemeljski plin in sankcijam proti Gazpromu in ruskim naftnim podjetjem; poudarja, da je treba prekiniti vsakršno sodelovanje z Rusijo v sektorju jedrske energije; poudarja, da Rusija prihodkom od izvoza plina dodaja prihodke od gnojil, pridobljenih iz plina, ki so pomemben vir prihodkov v tuji valuti in neposredno poganjajo ruski vojni stroj, hkrati pa ogrožajo gospodarstva EU in prehransko varnost; poziva EU, naj ta izziv obravnava ustrezno in nujno ter z močnimi in odločnimi ukrepi;

15.poudarja, da kaznivo dejanje agresije ne sme ostati nekaznovano in da bi bilo treba pobudnike in storilce vojaške agresije proti Ukrajini – predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina, predsednika Belorusije Aleksandra Lukašenka, zunanjega ministra Ruske federacije Sergeja Lavrova, nekdanjega ministra za obrambo Ruske federacije Sergeja Šojguja in sedanjega ministra za obrambo Ruske federacije Andreja Belousova – ter vse, ki so vpleteni v načrtovanje, pripravo, začetek ali vodenje vojne proti Ukrajini, privesti pred mednarodno sodišče in ne bi smeli biti upravičeni do osebne imunitete; poziva, naj se sankcije uporabijo tudi za tiste države, ki prostovoljno omogočajo delovanje ruskega vojnega stroja, dobavljajo opremo in strelivo napadalcu ali mu omogočajo izogibanje sankcijam;

16.obsoja stalno vojaško podporo, ki jo Rusiji zagotavlja Iran, vključno z dostavo balističnih izstrelkov, in poziva k okrepitvi omejevalnih ukrepov proti Iranu in vsem, ki sodelujejo v iranskem raketnem programu;

17.odločno obsoja vse večje vojaško sodelovanje med Severno Korejo in Rusijo ter meni, da napotitev severnokorejskih vojakov, skupaj z dobavo milijonov artilerijskih izstrelkov, balističnih izstrelkov KN-23 in napotitev na tisoče enot posebnih sil iz 11. korpusa ljudske vojske Koreje na ukrajinsko fronto pomeni kršitev več resolucij Varnostnega sveta OZN in podporo ruske agresije;

18.poudarja, da poglabljanje vojaško-tehničnega sodelovanja med Rusijo, Severno Korejo in Iranom predstavlja resne varnostne grožnje ne le za Ukrajino in Evropo, temveč tudi za Korejski polotok in Bližnji vzhod;

19.meni, da sodelovanje severnokorejskih vojakov pri ruski invaziji na Ukrajino pomeni internacionalizacijo vojne in njeno širitev prek meja obeh držav;

20.meni, da je novo vojaško zavezništvo avtokracij resen izziv za mednarodni red, ki temelji na pravilih, in zahteva odločen in jasen odziv zahodnega sveta; poziva k tesnejšemu sodelovanju s podobno mislečimi državami, zlasti ZDA, Japonsko in Južno Korejo, da bi povečali pomoč Ukrajini in poostrili sankcije proti zloglasnima režimoma v Moskvi in Pjongjangu ter ponovno ocenili njuna strateška položaja, vključno z dostopom Severne Koreje do ruske vojaške tehnologije;

21.poziva k tesnejšemu sodelovanju z zaveznicami, zlasti Japonsko in Južno Korejo, ter poudarja, da je treba okrepiti dialog s podobno mislečimi partnerji v indijsko-pacifiški regiji;

22.Poziva Kitajsko, naj izvaja pritisk na Severno Korejo, ki je od nje odvisna, da umakne svoje čete;

23.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Rusija dejavno novači posameznike iz oddaljenih regij, vključno z Afriko, Bližnjim vzhodom in Latinsko Ameriko, pri čemer jih z uporabo prevare oziroma sile pošilja v boj v vojno proti ukrajinskemu ljudstvu; poziva OZN, Afriško unijo in države, katerih prebivalstvo je tarča Moskve, naj dejavno ukrepajo proti temu novačenju;

24.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu, Organizaciji združenih narodov, vladi in kongresu ZDA, Natu, Združenju držav jugovzhodne Azije, Afriški uniji in Kitajski.

Zadnja posodobitev: 27. november 2024
Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov