Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2024 o nazadovanju demokracije in ogrožanju političnega pluralizma v Gruziji ()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji,
–ob upoštevanju izjave visokega predstavnika in komisarja za sosedstvo in širitev z dne 17.aprila 2024 o sprejetju zakona o preglednosti tujega vpliva,
–ob upoštevanju izjave visokega predstavnika o gruzijskem zakonu o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov z dne 18.septembra 2024,
–ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje z dne 4.aprila 2024 o predlogu zakona o preglednosti tujega vpliva,
–ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14.in 15.decembra 2023 ter 27.junija 2024,
–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8.novembra 2023 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2023 (),
–ob upoštevanju resolucije 2561 (2024) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z naslovom Challenges to democracy in Georgia (Izzivi za demokracijo v Gruziji),
–ob upoštevanju izjave iz Bukarešte, ki jo je parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) sprejela na enaintridesetem letnem zasedanju od 29.junija do 3.julija 2024,
–ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani(1),
–ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
–ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP),
–ob upoštevanju skupne izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve, predsednice delegacije za odnose z Južnim Kavkazom in stalnega poročevalca Evropskega parlamenta za Gruzijo z dne 18.aprila 2024 o ponovnih uvedbi predloga zakona o preglednosti tujega vpliva v Gruziji,
–ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,
A.ker je v zadnjih mesecih prišlo do obsežnih napadov na demokracijo v Gruziji, za katere je bilo značilno prenagljeno sprejetje protidemokratične zakonodaje, ki so jo kritizirali tako OZN kot Beneška komisija in EU, skupaj z napadi na civilno družbo in neodvisne medije, dolgotrajnimi množičnimi protesti in posledičnim nasilnim zatrtjem teh miroljubnih protestov ter globokimi političnimi in družbenimi napetostmi in polarizacijo;
B.ker so uresničevanje svobode mnenja, izražanja, združevanja in mirnega zbiranja temeljne pravice, zapisane v gruzijski ustavi;
C.ker se je Gruzija kot podpisnica Splošne deklaracije človekovih pravic in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala načelom demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic;
D.ker 78.člen gruzijske ustave določa, da ustavni organi sprejmejo vse ukrepe v okviru svojih pristojnosti za zagotovitev polne vključitve Gruzije v Evropsko unijo in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe;
E.ker EU od Gruzije pričakuje, da bo kot država kandidatka za pristop k EU v celoti spoštovala pridružitveni sporazum in svoje druge mednarodne zaveze, predvsem pa, da bo izpolnila pogoje in izvedla korake, navedene v priporočilu Komisije z dne 8.novembra 2023; ker je Evropski svet sklenil, da podeli status kandidatke Gruziji le pod pogojem, da bo izvedla te korake, med katerimi so boj proti dezinformacijam in vmešavanju v EU in njene vrednote, vključevanje opozicijskih strank in civilne družbe v upravljanje, zagotavljanje svobode zbiranja in izražanja ter poglobljeno posvetovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v zakonodajne postopke in postopke oblikovanja politik ter zagotavljanje njenega svobodnega delovanja;
F.ker je civilna družba v Gruziji tradicionalno zelo dinamična in aktivna ter je odigrala vodilno vlogo pri terjanju in spodbujanju demokratičnih sprememb v državi, pa tudi pri zaščiti in spremljanju uvajanja teh sprememb;
G.ker je gruzijski parlament 20.februarja 2024 sprejel spremembe volilnega zakonika, s katerimi je spremenil postopek za izvolitev predsednika in tako imenovanih poklicnih članov osrednje volilne komisije ter ukinil funkcijo namestnika predsednika, ki jo zaseda predstavnik opozicije;
H.ker je gruzijski parlament 4.aprila 2024, manj kot eno leto pred volitvami, sprejel spremembe volilnega zakonika, s katerimi so se spremenili temeljni vidiki volilne zakonodaje te države in so se odpravile obvezne parlamentarne kvote za ženske, v skladu s katerimi mora biti vsaj eden od štirih kandidatov na strankarski listi drugega spola kot večina;
I.ker je gruzijski parlament dne 28.maja 2024 kljub množičnim protestom gruzijskih državljanov in večkratnim pozivom evropskih partnerjev države, naj umakne osnutek zakona, ki je po duhu in vsebini v nasprotju z normami in vrednotami EU, sprejel tako imenovani zakon o preglednosti tujega vpliva, potem ko je preglasil veto predsednice Salome Zurabišvili; ker je sprejetje te zakonodaje dejansko zamrznilo proces pristopa in privedlo do začasne ustavitve finančne pomoči EU Gruziji;
J.ker je bil zakon sprejet po postopku, ki po navedbah Beneške komisije ni puščal prostora za pristno razpravo in smiselno posvetovanje, pri čemer se niso upoštevali pomisleki velikega dela gruzijskega prebivalstva; ker so omejitve pravice do svobode izražanja in svobode združevanja ter pravice do zasebnosti, ki jih ta zakon določa, nezdružljive s strogim preizkusom iz členov 8(2), 10(2) in 11(2) EKČP ter členov 17(2), 19(2) in 22(2) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, saj ne izpolnjujejo zahtev po zakonitosti, legitimnosti, nujnosti in sorazmernosti v demokratični družbi, pa tudi z načelom nediskriminacije iz člena 14 EKČP;
K.ker ta zakonodaja prihaja v času vse pogostejših in nenehnih napadov na civilno družbo v Gruziji z očitnimi prizadevanji za omejitev državljanskega prostora, tako da se neodvisnim skupinam odrekajo sredstva; ker ta zakonodaja temelji na ruskem zakonu o tujih agentih;
L.ker so ZDA zaradi sprejetja zakona o tujih agentih 6.junija 2024 uvedle vizumske omejitve za številne gruzijske državne uradnike;
M.ker je Evropski svet v sklepih z dne 27.junija 2024 gruzijske oblasti pozval, naj pojasnijo svoje namere in spremenijo trenutno ukrepanje, zaradi katerega je ogrožena pot države v EU in ki dejansko vodi v zaustavitev pristopnega procesa;
N.ker je odbor za zunanje zadeve kongresa ZDA 11.julija 2024 sprejel zakonodajo o sankcijah proti Gruziji, znano kot zakon Megobari, ki predvideva sankcije proti gruzijskim uradnikom, odgovornim za spodkopavanje njenega demokratičnega sistema;
O.ker je gruzijski parlament 17.septembra 2024 sprejel zakon o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov, katerega cilj je prepovedati zanesljive informacije o spolni usmerjenosti in spolni identiteti;
P.ker gruzijske oblasti niso upoštevale niti enega priporočila Beneške komisije v zvezi z razveljavitvijo ali spremembo zgoraj navedenih zakonov o preglednosti tujega vpliva ter o družinskih vrednotah in zaščiti otrok in mladoletnikov niti v zvezi z odpravo spolnih kvot na lokalnih in parlamentarnih volitvah ter ustanovitvijo osrednje volilne komisije;
Q.ker vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj krepi protizahodno in sovražno retoriko proti demokratičnim partnerjem države ter širi ruske dezinformacije, manipulacije in teorije zarot; ker je ta sovražna retorika uperjena tudi proti Ukrajini, saj vladajoča stranka uporablja nizkotne politične transparente, ki prikazujejo ukrajinska mesta, ki jih je uničila Rusija, in tako izkoriščajo trpljenje pogumnih Ukrajincev; ker si stranka Gruzijske sanje prizadeva za dojemanje Zahoda kot globalnega vojaškega akterja, ki želi Gruzijo ponovno potisniti v vojno z Rusijo;
R.ker vse več incidentov kaže na to, da v gruzijskem medijskem prostoru ni mogoče varno delovati, to pa ogroža demokracijo v državi; ker je organizacija Novinarji brez meja na svojem letnem indeksu svobode tiska Gruzijo med 180 državami umestila na 103.mesto, kar je 26 mest nižje kot leto prej;
S.ker je vodja stranke Gruzijske sanje Bidzina Ivanišvili 28.avgusta 2024 ob otvoritvi volilne kampanje svoje stranke izrazil željo po prepovedi demokratičnih opozicijskih strank; ker ga je podprl predsednik vlade Irakli Kobahidze, ki je izjavil, da bo, če bo stranka prejela večino v gruzijskem parlamentu, prepovedal nekatere opozicijske stranke, opozicijo pa je imenoval za „kriminalno politično silo“;
T.ker so voditelji vladajoče stranke pohvalili izjavo ruskega zunanjega ministra, v kateri je izrazil pripravljenost pomagati Gruziji pri normalizaciji odnosov s „sosednjima državama Abhazijo in Južno Osetijo“, kar dokazuje, da se gruzijska vlada oddaljuje od svoje politike nepriznavanja zasedenih gruzijskih regij;
U.ker bodo 26.oktobra 2024 v Gruziji potekale parlamentarne volitve; ker je zakon o preglednosti tujega vpliva dejansko blokiral zahtevo o domačih opazovalcih, katerih prisotnost bi v skladu z načeli Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice prispevala k večji preglednosti volilnega procesa in zaupanju vanj;
1.izraža globoko zaskrbljenost zaradi demokratičnega nazadovanja v Gruziji, ki se je v tem letu še stopnjevalo, zlasti pred parlamentarnimi volitvami 26.oktobra 2024; odločno obsoja sprejetje zakona o preglednosti tujega vpliva, zakona o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov ter spremembe volilnega zakonika; meni, da so to orodja, ki jih vlada uporablja za kršenje svobode izražanja, cenzuriranje medijev, omejevanje kritičnih glasov civilne družbe in nevladnih organizacij ter za diskriminacijo ranljivih ljudi; poudarja, da omenjeni zakoni in spremembe tudi niso združljivi z vrednotami in demokratičnimi načeli Unije, so v nasprotju z željami Gruzije glede članstva v Uniji, škodijo mednarodnemu ugledu države ter ogrožajo njeno evroatlantsko povezovanje; odločno poudarja, da brez razveljavitve te zakonodaje ne bo mogoče doseči napredka v odnosih med Gruzijo in Unijo; obžaluje, da demokracija v Gruziji, ki je bila zgled demokratičnega napredka in evroatlantskih teženj, že dalj časa nezadržno nazaduje;
2.poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo posledice demokratičnega nazadovanja, ki ga ti zakoni pomenijo za njihovo donatorsko vlogo v Gruziji, ter o tem morebitnem vplivu obvestijo gruzijsko vlado in parlament; poziva, naj se sredstva Unije za gruzijsko vlado zamrznejo, dokler ti nedemokratični zakoni ne bodo razveljavljeni, in naj se določijo strogi pogoji za izplačilo morebitnega prihodnjega financiranja gruzijski vladi;
3.je zaskrbljen zaradi sovražnega ozračja in ustrahovanja, ki ju s svojimi izjavami podžigajo predstavniki gruzijske vlade in politični voditelji, ter zaradi napadov vlade na politični pluralizem; obsoja izjave oligarha Bidzine Ivanišvilija in vodilnih predstavnikov vlade, ki grozijo s prepovedjo opozicijskih strank in opozicijo označujejo za „kriminalno politično silo“; ugotavlja, da takšno ustrahovanje resno ogroža politični proces in svobodo izražanja ter prispeva k ozračju strahu;
4.poziva k temeljiti preiskavi policijskega nasilja nad miroljubnimi protestniki med spomladanskimi protesti proti zakonu o preglednosti tujega vpliva v Gruziji;
5.ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma oceni, kako gruzijska zakona o preglednosti tujega vpliva ter o družinskih vrednotah in zaščiti otrok in mladoletnikov, odprava spolnih kvot in druge spremembe v njeni volilni zakonodaji, izvajanje priporočil Beneške komisije na splošno ter izvedba volitev v skladu s sprejetimi mednarodnimi standardi vplivajo na to, kako Gruzija stalno izpolnjuje merila za liberalizacijo vizumskega režima, zlasti merilo temeljnih pravic, ki je ključni element politike Unije za liberalizacijo vizumskega režima;
6.ponovno izraža neomajno podporo legitimnim evropskim težnjam Gruzijcev in njegovi želji, da bi živeli v uspešni državi brez korupcije, ki v celoti spoštuje temeljne svoboščine, varuje človekove pravice ter zagotavlja odprto družbo in neodvisne medije; poudarja, da je sklep, da se Gruziji podeli status države kandidatke za članstvo v Uniji, narekovala želja po priznanju dosežkov in demokratičnih prizadevanj gruzijske civilne družbe, pa tudi dejstvo, da velika večina njenih državljanov, in sicer dosledno več kot 80%, podpira pristop k Uniji; ceni prizadevanja gruzijske predsednice Salome Zurabišvili za vrnitev Gruzije na demokratično in proevropsko razvojno pot ter odločno obsoja prizadevanja stranke Gruzijske sanje, da bi predsednico utišala s postopki razrešitve iz neupravičenih razlogov;
7.obžaluje osebno vlogo edinega gruzijskega oligarha Bidzine Ivanišvilija, ki se je 30. decembra 2023 vrnil v aktivno politiko in postal „častni“ predsednik stranke Gruzijske sanje, v sedanji politični krizi in še enem poskusu, da bi spodkopal evroatlantsko usmeritev države in jo preusmeril proti Rusiji; ponovno poziva Svet in demokratične partnerje Unije, naj uvedejo takojšnje in ciljno usmerjene osebne sankcije proti Ivanišviliju zaradi njegove vloge pri slabšanju političnega procesa v Gruziji, pa tudi pri drugih dejavnostih, ki koristijo Ruski federaciji;
8.poziva Unijo in njene države članice, naj terjajo odgovornost od vseh odgovornih za spodkopavanje demokracije v Gruziji, ki so vpleteni v nasilje nad političnimi nasprotniki in miroljubnimi protestniki ter širijo protizahodne dezinformacije, in naj jim naložijo osebne sankcije; pozdravlja osebne sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti uslužbencem stranke Gruzijske sanje;
9.izraža zaskrbljenost, ker več nedavnih zakonodajnih predlogov stranke Gruzijske sanje, ki so bili z večino sprejeti v gruzijskem parlamentu, ni v skladu s težnjami velike večine Gruzijcev, da bi živeli v demokratični družbi, nadaljevali demokratične reforme in reforme pravne države, si prizadevali za tesno sodelovanje z evroatlantskimi partnerji in se zavezali poti k članstvu v Uniji;
10.poudarja, da so pravice do svobode izražanja, zbiranja in mirnih protestov temeljne svoboščine in jih je treba spoštovati v vseh okoliščinah, zlasti v državi, ki se želi pridružiti Uniji;
11.poudarja, da je v demokratični družbi vloga „javnega čuvaja“, ki jo imajo civilna družba in neodvisni mediji, bistvena in ključna za spodbujanje reform, povezanih s pristopom k Uniji, zato poziva gruzijske oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustvarile okoliščine za razcvet civilne družbe in neodvisnih medijev;
12.želi spomniti, da je Evropski svet 14. in 15. decembra 2023 Gruziji podelil status države kandidatke pod pogojem, da bo izvedla ustrezne korake iz priporočila Komisije z dne 8.novembra2023; poudarja, da je nedavno sprejeta zakonodaja očitno v nasprotju s to ambicijo in je dejansko ustavila vključevanje Gruzije v Unijo;
13.ponovno poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, komisarja za sosedstvo in širitev ter predsednico Komisije, naj gruzijsko vlado opozorijo na sprejete zaveze ter vrednote in načela, ki jih je prevzela, ko je zaprosila za članstvo v Uniji;
14.ponovno poudarja oprijemljive priložnosti, ki bi jih lahko Gruzija izkoristila po začetku pristopnih pogajanj, kot je predpristopna pomoč, ki bi izboljšala življenjski standard državljanov ter podprla institucije, infrastrukturo in socialne storitve;
15.poziva gruzijske oblasti, naj poskrbijo, da bodo prihodnje parlamentarne volitve oktobra 2024 izvedene ob spoštovanju najvišjih mednarodnih standardov ter ob zagotovitvi preglednega, svobodnega in pravičnega postopka, ki bo odražal demokratično voljo ljudi; poziva k odpravi zakoreninjene prakse zlorabe javnih sredstev in upravnih zmogljivosti v korist vladajoče stranke; poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo lahko vse ugledne organizacije civilne družbe, ki sodelujejo pri opazovanju volitev, te volitve opazovale brez ovir ali vmešavanja v njihovo delo;
16.se strinja s pomisleki Beneške komisije glede sprejetja sprememb pravnega okvira za volitve v Gruziji in volilnega zakonika ter se strinja, da bodo te spremembe močno vplivale na dojemanje in zaupanje deležnikov v nepristranskost in pravičnost volilne uprave;
17.je močno zaskrbljen zaradi odločitve, da bo kljub številnim pozivom gruzijske diaspore v tujini odprto le omejeno število volišč, zaradi česar bo večini Gruzijcev, ki živijo v tujini, odvzeta volilna pravica; je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da gruzijska vlada ovira koalicijo 30 nevladnih organizacij in organizacije Transparency International Georgia pri njihovem prizadevanju za izvedbo kampanje „pojdi na volitve in voli“; meni, da je to oviranje poskus spodkopavanja demokracije v državi;
18.ugotavlja, da je gruzijski predsednik vlade sprožil znatno mednarodno zgražanje in dvom v legitimnost prihodnjih volitev, ko je „priporočil“, naj urad za preprečevanje korupcije prekliče svoj sklep z dne 24. septembra 2024, s katerim je ocenil, da ima organizacija Transparency International Georgia „najavljene volilne cilje“, kar je omenjeni urad 2. oktobra 2024 tudi storil; opozarja, da bi prvotna odločitev, če bi bila izvršena in ne bi bila preklicana, eni od vodilnih gruzijskih organizacij civilne družbe odvzela dostop do tujega financiranja, kar bi resno oviralo njeno zmožnost za nadaljnje delovanje, vključno z opazovanjem volitev, ter vzbudilo pomisleke glede politične nevtralnosti urada za preprečevanje korupcije;
19.obsoja, da stranka Gruzijske sanje v svoji kampanji pred volitvami oktobra 2024 uporablja nasilne podobe vojne v Ukrajini za manipulacijo javnega mnenja in širjenje dezinformacij ter proruskih in protiukrajinskih stališč;
20.pričakuje, da bo stranka Gruzijske sanje spoštovala voljo in svobodno izbiro gruzijskega ljudstva na prihodnjih parlamentarnih volitvah ter zagotovila miren prenos oblasti; poziva stranko in njene voditelje, naj nemudoma ustavijo nasilje, ustrahovanje, sovražni govor, preganjanje in zatiranje, ki ga izvajajo proti opoziciji, civilni družbi in neodvisnim medijem;
21.je trdno prepričan, da bodo prihodnje volitve odločilne za prihodnji demokratični razvoj Gruzije in njeno geopolitično izbiro, pa tudi za njeno sposobnost napredovati pri statusu kandidatke za članstvo v Uniji; priznava, da je demokratično prihodnost Gruzije kot države kandidatke za članstvo v Uniji še vedno mogoče utrditi z mlado, angažirano generacijo voditeljev, kot je bilo razvidno iz spontanih protestov proti zakonu o tujih agentih, ki so potekali leta 2024;
22.izraža globoko zaskrbljenost zaradi večjega vpliva Rusije v Gruziji, večjega števila priseljencev iz Rusije, vse tesnejših trgovinskih vezi z Rusijo in pripravljenosti Gruzije, da nadaljuje spravo z Rusijo kljub ruski vojni v Ukrajini in njeni zasedbi petine gruzijskega suverenega ozemlja; poziva gruzijsko vlado, naj v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini uvede sankcije proti Rusiji, nadaljuje svojo prejšnjo politiko nepriznavanja zasedenih ozemelj in spoštuje svojo zavezo, da bo izvajala učinkovite ukrepe za preprečevanje izogibanja evropskim sankcijam; spodbuja Gruzijo, naj se v celoti uskladi z zunanjo politiko Unije in strategijo Unije do Rusije;
23.ponovno odločno poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija iz humanitarnih razlogov, da bi lahko poiskal zdravniško pomoč v tujini; poudarja, da je gruzijska vlada nedvomno v celoti odgovorna za življenje, zdravje, varnost in dobro počutje nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija ter da mora odgovarjati, če bi se mu kar koli zgodilo;
24.ugotavlja, da je gruzijska vlada dodatno poslabšala dostop do javnih informacij, vključno z arhivi iz sovjetskih časov, pri čemer je splošno uredbo EU o varstvu podatkov uporabila za lažno utemeljitev drakonskih omejitev dostopa do arhivov, in da so bili nekateri najpomembnejši arhivi iz časa Sovjetske zveze (tudi arhiv nekdanje KGB in nekdanjega centralnega komiteja komunistične partije) od oktobra 2023 popolnoma zaprti, ne da bi bila za to dana kakršna koli obrazložitev; opozarja na rusko manipulacijo in ponarejanje zgodovine, vključno s sovjetsko zgodovino, v okviru vojaške agresije proti Ukrajini in vojaških groženj drugim državam; obžaluje širjenje stalinističnega kulta in s tem povezanega porasta sovjetske nostalgije v Gruziji, ki ju podpira vladajoča vlada, kar kaže na njeno tesnejše povezovanje z Rusijo;
25.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsednici, vladi in parlamentu Gruzije.