Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2025 o Evropski centralni banki – letno poročilo za leto 2024 ()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2023,
–ob upoštevanju povratnih informacij ECB z dne 18. aprila 2024 o prispevku Parlamenta v okviru njegove resolucije o letnem poročilu ECB za leto2022(1),
–ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB, zlasti členov2, 15 in 21,
–ob upoštevanju člena 119, člena 123(1), člena 125, člena 127(1) in (2), člena 130 ter členov 282(2) in 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
–ob upoštevanju členov3 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
–ob upoštevanju makroekonomske napovedi osebja Eurosistema za euroobmočje z dne 7.marca 2024, 6. junija 2024, 12. septembra 2024 in 12. decembra 2024,
–ob upoštevanju sklepov Sveta ECB z dne 25. januarja 2024, 7. marca 2024, 11. aprila 2024, 6. junija 2024, 18. julija 2024, 12. septembra 2024, 17. oktobra 2024 in 12.decembra 2024,
–ob upoštevanju ocene inflacije, ki jo je Eurostat podal 3. februarja 2025,
–ob upoštevanju jesenske gospodarske napovedi Komisije iz leta 2024, objavljene 26.novembra 2024,
–ob upoštevanju svetovnih gospodarskih obetov, kot jih je Mednarodni denarni sklad napovedal januarja 2025,
–ob upoštevanju monetarnih dialogov s predsednico ECB Christine Lagarde, ki so potekali 15. februarja 2024, 30.septembra 2024 in 4. decembra 2024,
–ob upoštevanju svojega sklepa z dne 1.junija2023 o dogovoru v obliki izmenjave pisem med Evropskim parlamentom in ECB o strukturiranju praks za sodelovanje na področju centralnega bančništva(2),
–ob upoštevanju, da je Svet ECB 21. julija 2022 odobril instrument za zaščito transmisije,
–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28.junija2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi digitalnega eura (),
–ob upoštevanju prvega in drugega poročila ECB o napredku v pripravljalni fazi za digitalni euro z dne 24. junija 2024 oziroma 2. decembra 2024,
–ob upoštevanju štirih poročil ECB o napredku v fazi preučevanja digitalnega eura z dne 13. julija 2023, 24. aprila 2023, 21. decembra 2022 in 29. septembra 2022,
–ob upoštevanju pregleda strategije ECB za monetarno politiko, ki se je začel 23.januarja 2020 in zaključil 8. julija 2021, ter prihodnje ocene strategije za monetarno politiko za leto 2025,
–ob upoštevanju pregleda operativnega okvira ECB, objavljenega 13. marca 2024,
–ob upoštevanju letnega poročila ECB o mednarodni vlogi eura iz junija 2024,
–ob upoštevanju rezultatov prvega stresnega testa ECB za kibernetsko odpornost z dne 26. julija 2024,
–ob upoštevanju pregleda finančne stabilnosti ECB, objavljenega 20. novembra 2024,
–ob upoštevanju, da sta bili 19. junija 2024 v Uradnem listu Evropske unije objavljeni revidirana uredba o kapitalskih zahtevah(3) (CRR III) in direktiva o kapitalskih zahtevah(4) (CRD VI),
–ob upoštevanju rezultatov stresnega testa ECB za podnebna tveganja z dne 8.julija2022,
–ob upoštevanju posodobitve okoljske izjave ECB iz leta 2024,
–ob upoštevanju načrta ECB za podnebje in naravo za obdobje 2024–2025,
–ob upoštevanju člena142(1) Poslovnika,
–ob upoštevanju člena55 Poslovnika,
–ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A10-0003/2025),
A.ker je po podatkih Eurostatainflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, decembra 2024 v euroobmočju dosegla 2,4%;
B.ker naj bi se pomakroekonomski napovedi osebja Eurosistema za euroobmočje iz decembra 2024 inflacija, merjena z indeksom HICP, leta 2025 znižala na 2,1%, leta 2026 pa na 1,9%, nato pa naj bi se leta 2027 zvišala na 2,1%(5); ker napovedi glede inflacije kažejo velike razlike v euroobmočju;
C.ker je poglavitni cilj ECB ohranjanje stabilnosti cen, kar zanjo pomeni, da inflacijo srednjeročno ohranja pri 2%;
D.ker bi morala ECB spodbujati splošne ekonomske politike v EU, saj s tem prispeva k doseganju ciljev EU, kot so določeni v členu 3 PEU;
E.ker je ECB politično neodvisna, kar pomeni, da niti institucije in agencije EU niti vlade držav članic ne bi smele skušati vplivati nanjo;
F.ker lahko ECB sprejema odločitve za izpolnitev svojega poglavitnega cilja ohranjanja stabilnosti cen brez političnega vmešavanja, razen glede prevzemanja odgovornosti za te odločitve;
G.ker politična neodvisnost za ECB pomeni, da se mora vzdržati sprejemanja političnih ukrepov;
H.ker člen123 PDEU ter člen21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke določata prepoved neposrednega monetarnega financiranja vlad; ker lahko ECB odkupi dolžniške vrednostne papirje na sekundarnem trgu, če je to potrebno za doseganje njenih ciljev;
I.ker Eurosistem temelji na načelu monetarne prevlade;
J.ker plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, niso več reinvestirana, plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, pa ne bodo več reinvestiranaod januarja 2025;
K.ker so bančne rezerve kreditnih institucij pri ECB decembra 2024 znašale 3bilijoneEUR;
L.ker je euro druga najpomembnejša valuta na svetu;
M.ker je ECB odgovorna Evropskemu parlamentu, ki kot institucija EU zastopa državljane EU; ker se z organizacijo rednih monetarnih dialogov, rednimi nastopi predsednice ECB na plenarnih zasedanjih Parlamentater različnimi obiski in srečanji med poslanci Parlamenta in člani upravnega odbora ECB odgovornost ohranja na najvišji ravni;
Splošni pregled
1.pozdravlja vlogo ECB pri ohranjanju monetarne in finančne stabilnosti, ki je nujen pogoj za rast in gospodarsko stabilnost; poudarja, da je ECB institucija, ki je v zvezi s tem odgovorna za ohranjanje stabilnosti cen v euroobmočju; želi spomniti, da ne glede na cilj cenovne stabilnosti ESCB podpira splošne ekonomske politike Unije, kot je določeno v členu 127 PDEU;
2.poudarja, da je statutarna neodvisnost ECB, kot je določena v temeljnih pogodbah, pogoj za izpolnjevanje njenega mandat, ki zajema ohranjanje stabilnosti cen v euroobmočju in s tem prispevanje h gospodarski rasti, konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest;
3.poudarja pomen politične neodvisnosti ECB, v katero se ne bi smelo posegati; poudarja, da ta neodvisnost za ECB pomeni, da se mora vzdržati sprejemanja političnih ukrepov; pozdravlja institucionalno sodelovanje in v zvezi s tem poudarja pomen ustrezne ravni odgovornosti do Parlamenta;
4.poziva ECB in Evropski parlament, naj v celoti izkoristita ureditev odgovornosti in preglednosti ter, kjer je to mogoče, to ureditev še izboljšata, ne da bi pri tem posegali v neodvisnost ECB;
5.priznava, da si ECB prizadeva inflacijo ponovno znižati na stopnjo, ki ustreza njenemu cilju, tj. da jo v srednjeročnem obdobju ohranja pri 2%;
6.poudarja, da bi morale biti monetarna politika ECB, ki mora izpolnjevati svoj mandat, in fiskalne politike bolj usklajene, da bodo v pomoč evropskim državljanom in gospodinjstvom ter malim podjetjem;
7.je seznanjen, da imajo države članice različne stopnje inflacije, ki so bodisi višje ali nižje od 2-odstotnega cilja ECB; poudarja, da inflacija zmanjšuje kupno moč fiksnih dohodkov, prihrankov in pokojnin ter izkrivlja signalno funkcijo cen, ki zagotavlja učinkovito razporejanje virov, s čimer negativno vpliva tudi na stabilnost gospodarstva;
8.poudarja, da so se državljani EU zaradi inflacije znašli v krizi življenjskih stroškov; zato poudarja, da je treba inflacijo nujno zmanjšati na ciljno stopnjo 2%; ugotavlja, da visoka stopnja inflacije nesorazmerno prizadene gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki večji delež svojega proračuna porabijo za nujne potrebščine; zato poudarja, da je znižanje skupne inflacije na ciljno raven pomembno tudi za ohranjanje socialne kohezije;
9.obžaluje, da je osnovna inflacija v euroobmočju še vedno visoka (2,7 % decembra 2024), saj so le tri države članice euroobmočja decembra 2024 poročale o stopnji osnovne inflacije pod 2 %; opozarja, da te razmere ustvarjajo gospodarsko negotovost, odvračajo od varčevanja in povečujejo življenjske stroške državljanov, zlasti tistih s fiksnimi in omejenimi dohodki;
10.poudarja, da bi lahko ohranjanje obrestnih mer na previsoki ravni škodilo gospodarski rasti; poziva ECB, naj obrestnih mer ne zniža prehitro, saj bi se lahko stopnja inflacije, ki že sedaj presega 2%, začela ponovno zviševati; poudarja, kako zelo pomembna so inflacijska pričakovanja, in dejstvo, da lahko prevelika nestanovitnost stopenj inflacije ta pričakovanja izkrivlja; poziva ECB, naj oceni učinek sprememb obrestnih mer na različne gospodarske sektorje, med drugim na kapitalsko intenzivne sektorje;
11.priznava, da so odločitve o monetarni politiki, ki jih je Svet ECB sprejel po inflacijski krizi zaradi povečanja cen energije, inflacijo usmerile na pot, ki je združljiva z doseganjem cilja stabilnosti cen, pri čemer se je treba izogniti resnemu poslabšanju gospodarske dejavnosti ali zmanjšanju zaposlovanja;
12.želi spomniti, da Eurosistem temelji na načelu monetarne prevlade ter da ekonomska in monetarna unija terja trdne fiskalne politike v državah članicah, da se lahko odzove na zunanje pretrese; opozarja, da je treba novi fiskalni okvir ustrezno izvajati, da bodo fiskalne politike na ravni ekonomske in monetarne unije verodostojne; je seznanjen, da zadosten fiskalni manevrski prostor državam članicam omogoča tudi odzivanje na zunanje pretrese; je seznanjen s prožnostjo, ki jo v zvezi s tem zagotavljajo nova fiskalna pravila; poudarja, da lahko države članice s fiskalnimi ukrepi in reformami, ki spodbujajo rast, povečajo svojo odpornost na zunanje pretrese;
13.želi spomniti, da lahko preudarne fiskalne politike držav članic dopolnjujejo prizadevanja ECB za ohranjanje nizke stopnje inflacije in s tem zaščitijo dohodke; poudarja, da je treba rešiti problem čezmernega javnega primanjkljaja in ravni dolga, saj bo le tako mogoče ohranjati stabilno gospodarstvo in trajnostno rast ter vladam zagotoviti politični manevrski prostor za odzivanje na negativne pretrese; je v zvezi s tem seznanjen z nedavnimi ugotovitvami pregleda finančne stabilnosti glede visokih ravni nacionalnega dolga;
14.je seznanjen s tem, da se za monetarne politike ECB, namenjene izpolnjevanju njenega mandata, opravi ocena sorazmernosti; ugotavlja, da se pri tej oceni upošteva učinek ukrepov monetarne politike na širše gospodarstvo in ekonomske politike;
Monetarna politika
15.toplo pozdravlja dejstvo, da se je skupna inflacija znižala z najvišje stopnje 10,6% v oktobru 2022 na 2,4% v decembru 2024;
16.pozdravlja znižanje osnovne inflacije z najvišje stopnje 7,6% v marcu 2023 na 2,7% v decembru 2024, vendar je zaskrbljen zaradi pretekle in dolgotrajne visoke stopnje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi lahko visoka osnovna inflacija povzročila višjo skupno inflacijo;
17.ugotavlja, da je ECB potrebovala več kot tri leta, da je dosegla stopnjo inflacije, ki ustreza njenemu cilju 2%; želi v zvezi s tem spomniti, da je ECB napačno ocenila, da naj bi bil dvig inflacije le začasne narave;
18.poudarja, da so bili med ključnimi razlogi za porast inflacije pretresi na strani ponudbe, predvsem iz zunanjih virov; priznava, da monetarna politika bolj neposredno vpliva na stopnjo inflacije, kadar izhaja predvsem iz povpraševanja in ne iz ponudbe;
19.pozdravlja prizadevanja ECB za redno posodabljanje svojih modelov; poziva ECB, naj glede na podpovprečno uspešnost modelov v zadnjih letih še naprej pregleduje in posodablja svoje modele in njihovo vlogo pri oblikovanju politik, da bi se lahko učili iz izkušenj iz preteklih kriz, zlasti pa za to, da bi lažje razločevali med viri inflacije na strani povpraševanja in viri inflacije na strani ponudbe; poudarja, da lahko do gospodarskih pretresov na strani ponudbe pride zaradi številnih razlogov, med drugim zaradi geopolitičnih dogodkov, podnebnih ali naravnih nesreč in kibernetskih napadov;
20.poudarja, da bi bilo v harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin tako z vidika reprezentativnosti kot z vidika primerljivosti med državami euroobmočja dobro vključiti stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki; da bi bili podatki o stanovanjskih nepremičninah, v katerih bivajo lastniki, hitro vključeni v harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, poziva, naj se izvajanje časovnega načrta pospeši; pozdravlja, da se je Svet ECB zavezal, da bo tako v svojih ocenah monetarne politike kot pri svojih odločitvah v zvezi z njo upošteval tudi razpoložljiva inflacijska merila v zvezi s četrtletnim samostojnim indeksom stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki;
21.podpira odločitev ECB, da zmanjša obseg svojih programov nakupa vrednostnih papirjev, da bi likvidnostne razmere, ki jih zaznamuje presežna likvidnost trga, uskladila s stopnjo inflacije, ki se je znižala; pozdravlja dejstvo, da se portfelj vrednostnih papirjev v okviru programov ECB za nakup vrednostnih papirjev od leta 2023 zmanjšuje;
22.poudarja, da je Eurosistem kreditnim institucijam zaradi obresti na imetje bančnih rezerv poslovnih bank leta2023 plačal za120 milijard EUR obresti, kar ustreza vsaj0,8% BDP-ja euroobmočja; meni, da to pomeni znatno subvencijo bančnemu sektorju; poziva ECB, naj ta problem ublaži;
23.poudarja, da so programi ECB za nakup vrednostnih papirjev nekonvencionalni ukrepi monetarne politike, ki se uporabljajo le v času krize in utegnejo biti v nasprotju s prepovedjo monetarnega financiranja iz člena 123(1) PDEU, če se ne izvajajo skrbno; poziva ECB, naj bo še naprej pozorna, da bo postopno zmanjševala svojo bilanco stanja, da bi omejila morebitne dolgotrajne destabilizacijske učinke v euroobmočju, hkrati pa naj spremlja rast in konkurenčnost gospodarstva EU; poziva ECB, naj deli spoznanja o tem, kako programi nakupa vrednostnih papirjev vplivajo na delovanje finančnih trgov, med drugim na pokojninske sklade in sodelovanje na področju pokojninskega zavarovanja;
24.poudarja, da je enotna transmisija monetarne politike bistvenega pomena, če naj ECB izpolni svoj mandat glede ohranjanja stabilnosti cen; poudarja, da prevelike razlike v donosnosti državnih obveznic ustvarjajo kreditne pogoje, ki onemogočajo enotno transmisijo monetarne politike, in skrajno otežujejo zmanjševanje javnega dolga; je seznanjen, da je bil julija 2022 kot orodje v podporo učinkoviti transmisiji monetarne politike oblikovan instrument za zaščito transmisije;
25.poudarja, da so razlike v obrestnih merah v euroobmočju, kadar ni resnih finančnih motenj, na splošno posledica različnih premij za tveganje za državne obveznice, ki so med drugim odraz različnih pristopov k fiskalni politiki; ugotavlja, da lahko ukrepi v sklopu instrumenta za zaščito transmisije prikrijejo temeljne fiskalne izzive; poudarja, da bi bilo treba instrument za zaščito transmisije pod pogoji, ki jih določi ECB, uporabljati le za spopadanje s pretresi na finančnem trgu, ki niso ekonomskega izvora; poziva države članice, naj izvajajo odgovorne fiskalne politike in poskrbijo, da bo njihova raven dolga vzdržna, da bodo tako odporne proti aktualnim in prihodnjim pretresom;
Digitalni euro
26.je seznanjen z napredkom ECB pri projektu digitalnega eura in pozdravlja njen stalni dialog s Parlamentom; poudarja, da bi moral kateri koli digitalni euro evropskim državljanom prinesti jasno dodano vrednost, med drugim večjo strateško avtonomijo pri plačilih, večjo konkurenco na trgu plačil malih vrednosti, potencial za spodbujanje inovacij na področju plačil in financ, večjo finančno vključenost in zanesljiv nespletni rezervni plačilni sistem; poziva ECB, naj jasno dokaže te prednosti, preden se bosta sozakonodajalca EU odločila, ali se bo uvedel digitalni euro, ki bo imel pravo ravnovesje, med drugim glede omejitev imetja digitalnega eura, pomislekov v zvezi z zasebnostjo, konkurence z zasebnimi plačilnimi rešitvami in uporabnosti v poslovnem okolju;
27.zahteva, da o morebitni izdaji digitalnega eura ne odloča izključno Svet ECB; nasprotno meni, da je odločitev o tem, ali naj se digitalni euro uvede ali ne, v končni fazi politična odločitev, ki jo morata sprejeti zakonodajalca EU, saj utegne taka odločitev močno vplivati na številna področja EU, vključno z zasebnostjo, varstvom potrošnikov, finančno stabilnostjo, finančno politiko in drugimi področji, ki – strogo gledano – presegajo okvir monetarne politike;
28.meni, da bo digitalni euro postal zgodba o uspehu le, če bo evropskim državljanom prinesel oprijemljivo dodano vrednost, ki jo bodo lahko razumeli; ugotavlja, da mnogi evropski državljani doslej še niso slišali za projekt digitalnega eura ali pa so glede njega še vedno skeptični;
29.ponavlja, da bi morala biti gotovina še naprej široko in stalno dostopna, saj bo tako zagotovljena raznolikost plačilnih sredstev; v zvezi s tem pozdravlja predlog uredbe o uporabi eurogotovine kot zakonitega plačilnega sredstva;
30.poudarja, da je treba za bančni sektor, ki je zadolžen za to, da projekt digitalnega eura izvede v praksi, uvesti model nadomestil, ki bo temeljil na stroških; želi spomniti, da je treba pri tem modelu nadomestil poskrbeti, da bo euro njegovim uporabnikom na voljo brezplačno;
31.poziva ECB, naj ustrezno upošteva pomisleke v zvezi s finančno stabilnostjo in morebitne spremembe v strukturi finančnega sektorja zaradi uvedbe digitalnega eura; želi spomniti, kako pomembno je omejiti imetje digitalnega eura, da ne bi ustvarjali dodatnih tveganj za bilance stanja bank, zlasti v času kriz;
32.poziva ECB, naj da prednost trdnim zaščitnim ukrepom za varstvo zasebnosti in jih postavi za zlati standard na področju zasebnosti za centralnobančne digitalne valute, da bi pridobila zaupanje javnosti in odpravila pomisleke, ki jih imajo državljani v zvezi z varstvom podatkov in avtonomijo;
Sekundarni cilji
33.poudarja, da so sekundarni cilji EU, kot so aktualno opredeljeni v temeljnih pogodbah, nejasni; ugotavlja, da so sekundarni cilji ECB podporne narave in dopolnjujejo njen glavni mandat; v skladu s temeljnima pogodbama je cilj EU spodbujati mir, njene vrednote in blaginjo njenih narodov, ustvariti uravnoteženo gospodarsko rast in stabilnost cen, visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja;
34.želi spomniti, da mora ECB v skladu s temeljnima pogodbama – brez poseganja v njen glavni mandat – podpirati splošne ekonomske politike Unije; poziva ECB, naj pri razlagi ali izvajanju sekundarnih ciljev upošteva svoj mandat; poudarja, da bi prekoračitev tega mandata spodkopala neodvisnost ECB; meni, da se z ohranjanjem stabilnosti cen in stabilnih makroekonomskih pogojev prispeva k temu, da se lahko ustvarijo pravi pogoji za izvajanje splošnih ciljev ekonomske politike EU;
35.poudarja, da bo lahko ECB svoje sekundarne cilje najlažje dosegla, če bo delovala v stabilnem makroekonomskem okolju, ki bo temeljilo na predvidljivih ravneh cen in bo spodbujalo naložbe; poziva ECB, naj v svoje letno poročilo vključi posebno poglavje, v katerem bo pojasnila, kako razlaga in izvaja svoje sekundarne cilje;
36.poudarja, da bi morala ECB preprečiti izkrivljanje signalne funkcije cen, ki omogoča učinkovito razporejanje virov; poziva ECB, naj podrobneje oceni, v kolikšni meri podnebne spremembe vplivajo na njeno zmožnost ohranjanja stabilnosti cen;
37.poziva ECB, naj pri svojih monetarnih operacijah spoštuje načelo tržne nevtralnosti, hkrati pa ugotavlja, da ECB priznava, da je tržna nevtralnost operativno orodje, ne pa pravna zahteva;
38.ugotavlja, da se ECB pri ukrepih za razogljičenje svojega imetja podjetniških obveznic ni dosledno ravnala po načelu tržne nevtralnosti;
39.poziva ECB, naj pregleda svoje politike, da bodo ti ukrepi res spodbujali konkurenčnost EU, pri čemer nikakor ne smejo ogroziti glavnega cilja ECB;
40.poziva ECB, naj uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo, da bi poskrbela, da bodo banke vsa finančna in zunanja tveganja, vključno s podnebnimi in geopolitičnimi tveganji, jemale resno; pozdravlja dejavnosti, s katerimi skuša ECB še izboljšati orodja in zmogljivosti Eurosistema za oceno tveganja, da bi bila bolje zajeta tveganja, povezana s podnebjem in okoljem, predvsem zato, ker bi lahko podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi povzročili večjo nestanovitnost cen, zlasti v agroživilskem sektorju; poziva ECB, naj nadaljuje svoje delo v zvezi s stresnimi testi za podnebna tveganja, ki so bili razviti, da bi lahko ocenili odpornost bank in podjetij proti tveganjem, povezanim s podnebnim prehodom;
41.je seznanjen z načrtom za podnebje in naravo za obdobje2024–2025; poziva ECB, naj pripravi geopolitični načrt za obdobje2025–2030, da bi bolje razumeli, kako vojne in konflikti vplivajo na stabilnost cen, ter da bi vse morebitne vire zunanjih pretresov obravnavali enako;
Drugi vidiki
42.poudarja, da bi se z večjo mednarodno vlogo eura obrestne mere v euroobmočju znižale, status EU na mednarodnem prizorišču izboljšal, makroekonomska stabilnost pa povečala; želi spomniti, da bi povečanje mednarodne vloge eura prispevalo k povečanju strateške avtonomije EU;
43.poziva ECB, naj preuči, kako bi lahko povečala mednarodno vlogo eura, da bi postal bolj privlačen kot rezervna valuta, in naj podpre tržno usmerjene premike v tej smeri; ugotavlja, da bi lahko dokončanje ekonomske in monetarne unije prispevalo k povečanju mednarodne vloge eura;
44.je seznanjen, da ECB podpira vzpostavitev polno delujočega evropskega sistema jamstva za vloge; priznava, da sta delitev tveganja in njegovo zmanjševanje prepletena;
45.pozdravlja, da v ECB namenjajo pozornost tveganjem kibernetskih napadov; poziva ECB, naj, zlasti glede na aktualno geopolitično dogajanje, poskrbi, da bodo lahko uporabniki monetarni sistem uporabljali na varen in zanesljiv način;
46.meni, da je finančna stabilnost pogoj za učinkovito monetarno politiko in odporen finančni sistem; pozdravlja, da je bil okvir BaselIII dokončan in da se je začel s1.januarjem2025 izvajati, saj se lahko z njim poveča odpornost bančnega sektorja s tega vidika; a hkrati ugotavlja, da v nekaterih drugih jurisdikcijah pri začetku njegovega izvajanja prihaja do zamud in da v zvezi z njegovim izvajanjem obstajajo nejasnosti, zaradi česar so konkurenčni pogoji na svetovni ravni neenaki;
47.je seznanjen, da je ECB zaskrbljena zaradi vzpona bančnega sektorja v senci in zaradi tveganja, ki ga utegne pomeniti za finančno stabilnost;
48.spodbuja, da se v sodelovanju z državami članicami in nacionalnimi centralnimi bankami pripravijo programi finančne pismenosti, da bi posameznikom in podjetjem tako omogočili sprejemanje informiranih finančnih odločitev;
49.obžaluje, da sta med člani izvršilnega odbora ECB in Sveta ECB samo dve ženski; ponavlja, da bi morala biti zastopanost spolov pri imenovanjih v izvršilni odbor uravnotežena, pri čemer bi bilo treba Parlamentu predložiti ožji seznam kandidatov; poziva države članice euroobmočja, naj v svojih postopkih imenovanja bolje uporabljajo načela enakosti spolov, da bosta imela oba spola enake možnosti zasesti položaj guvernerja oziroma guvernerke svoje nacionalne centralne banke;
50.ponavlja, da bi morala imenovanja v ECB temeljiti na objektivnih postopkih ocenjevanja odlik in sposobnosti;
51.podpira cilj ECB, da poveča zastopanost žensk, tako da jih spodbuja k temu, da se odločijo za poklicno pot na tem področju; zato pozdravlja pobude, kot je štipendija ECB Women in Economics (Ženske v ekonomiji);
52.poudarja, da je ECB v zadnjem pregledu finančne stabilnosti, ki ga je objavila novembra2024, izrazila zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do prenapihnjenih cen premoženja, povezanega z umetno inteligenco, saj je dostop do njene uporabe skoncentriran v rokah peščice velikih podjetij, dejavnih na tem področju;
53.poziva, naj se notranji okvir ECB za prijavljanje nepravilnosti še izboljša, da bi ga uskladili z direktivo EU o zaščiti žvižgačev;
54.poziva Evropski sistem centralnih bank, naj nadaljuje in okrepi dialog z nacionalnimi parlamenti, saj meni, da bi se s tem povečala njegova legitimnost in okrepile njegove politike;
55.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski centralni banki.