Ϸվ

Kazalo
Sprejeta besedila
Sreda, 12. februar 2020-Strasbourg
Sklenitev Sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom ***
Sklenitev Sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom (resolucija)
Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom ***
Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom (resolucija)
Nasprotovanje v skladu s členom 112 Poslovnika: svinec in njegove spojine
Strategija EU za odpravo pohabljanja ženskih spolovil po svetu
Avtomatizirano sprejemanje odločitev: zagotavljanje varstva potrošnikov ter prostega pretoka blaga in storitev
Predlagani mandat za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
Evropska centralna banka – letno poročilo za leto 2018
Nezakonita trgovina s hišnimi živalmi v EU

Sklenitev Sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom ***
PDF115kWORD41k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam (06050/2019 – C9-0023/2019 – )
P9_TA(2020)0026A9-0003/2020

(Odobritev)

Evropski parlament,

–ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06050/2019),

–ob upoštevanju osnutka sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam (06051/2019),

–ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 91(1) in 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0023/2019),

–ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2020(1) o osnutku sklepa,

–ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

–ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj in Odbora za ribištvo,

–ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0003/2020),

1.odobri sklenitev sporazuma;

2.naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Socialistične republike Vietnam.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0027.


Sklenitev Sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom (resolucija)
PDF167kWORD58k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam (06050/2019 – C9-0023/2019 – )
P9_TA(2020)0027A9-0017/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06050/2019),

–ob upoštevanju osnutka Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam (06051/2019),

–ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (5931/2019),

–ob upoštevanju prošnje za privolitev, ki jo je Svet vložil v skladu s členoma 91(1) in 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C9-0023/2019),

–ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani, ki je bil podpisan 27. junija 2012 v Bruslju in je začel veljati oktobra2016(1),

–ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, podpisanega 17.oktobra2019, ki bo olajšal sodelovanje Vietnama v civilnih in vojaških operacijah pod vodstvom Evropske unije, kar kaže na to, da sta obe strani močno zavezani večstranskemu in na pravilih temelječemu pristopu k mednarodnemu miru in varnosti,

–ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne16.maja2017 v postopku 2/15(2) na podlagi člena 218(11)PDEU, za katerega je 10.julija2015 zaprosila Komisija,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5.julija2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(3),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“,

–ob upoštevanju odločitve Sveta z dne 22.decembra2009 o začetku dvostranskih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini s posameznimi državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–ob upoštevanju pogajalskih smernic z dne 23.aprila 2007 za medregionalni sporazum o prosti trgovini z državami članicami združenja ASEAN,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9.junija2016 o Vietnamu(4),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2017 o svobodi izražanja v Vietnamu, zlasti primeru Nguyen Van Hoaja(5),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15.novembra2018 o Vietnamu, zlasti položaju političnih zapornikov(6),

–ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 26.februarja2016 v primeru 1409/2014/MHZ o tem, da Evropska komisija ni vnaprej ocenila učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice(7),

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti naslovaV o zunanjepolitičnem delovanju Unije,

–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 91, 100 in 168 ter člena 207 v povezavi s členom 218(6)(a)(v),

–ob upoštevanju sklepov Sveta o delu otrok z dne 20.junija2016,

–ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 20.junija 2016,

–ob upoštevanju gospodarskega učinka Sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom(8),

–ob upoštevanju splošnega rednega pregleda Vietnama, ki je bil izveden leta 2019 pred svetom OZN za človekove pravice,

–ob upoštevanju sklepov, sprejetih po misiji za ugotavljanje dejstev, ki je potekala med 28.oktobrom in 1.novembrom2018 v Vietnamu, in ocene Komisije iz maja2018 o napredku te države pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, po tem ko je Komisija 23.oktobra2017 uradno sporočila, da bo uporabila postopek „rumenega kartona“,

–ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2020(9) o osnutku sklepa,

–ob upoštevanju člena 105(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za ribištvo,

–ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0017/2020),

A.ker je Vietnam strateški partner Evropske unije in ker si obe strani prizadevata spodbuditi rast in zaposlovanje, povečati konkurenčnost, odpraviti revščino in uresničiti cilje trajnostnega razvoja, prav tako pa sta močno zavezani odprti, na pravilih temelječi trgovini in večstranskemu trgovinskemu sistemu;

B.ker je to drugi dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z državo članico združenja ASEAN, in pomemben korak k medregionalnemu sporazumu o prosti trgovini; ker se bo sporazum skupaj s sporazumom o prosti trgovini med EU in Republiko Singapur, ki ga je Parlament odobril 13.februarja2019, uporabljal tudi kot merilo za sporazume, o katerih se EU trenutno pogaja s številnimi drugimi državami združenja ASEAN;

C.ker naj bi se 90 % prihodnje svetovne gospodarske rasti ustvarilo zunaj Evrope, precejšen del v Aziji;

D.ker se je Vietnam leta2007 pridružil STO in je zdaj odprto, prosti trgovini naklonjeno gospodarstvo, o čemer priča 16 trgovinskih sporazumov, ki jih je sklenil s 56 državami;

E.ker je Vietnam ustanovni član celostnega in naprednega sporazuma za čezpacifiško partnerstvo ter je bil udeležen v pred kratkim zaključenih pogajanjih o celovitem regionalnem gospodarskem partnerstvu;

F.ker je Vietnam cvetoče, konkurenčno in povezano gospodarstvo s skoraj 100 milijoni državljanov, rastočim srednjim razredom ter mlado in dinamično delovno silo, a ostaja gospodarstvo z nižjim srednjim dohodkom, ki se sooča s posebnimi razvojnimi izzivi, kakor je razvidno iz indeksa človekovega razvoja v okviru razvojnega programa OZN, kjer Vietnam trenutno med 189 državami zaseda 116. mesto;

G.ker je tudi ena najhitreje rastočih držav združenja ASEAN s povprečno 6,51-odstotno rastjo BDP v obdobju 2000–2018; ker se ocenjuje, da bo rast Vietnama tudi v prihodnjih letih podobno hitra;

H.ker je EU trenutno tretja največja trgovinska partnerica Vietnama, takoj za Kitajsko in Južno Korejo, ter drugi največji izvozni trg, takoj za ZDA; ker se je izvoz iz EU v Vietnam v zadnjem desetletju po ocenah v povprečju povečeval za 5 do 7 % letno; ker je Komisija v oceni gospodarskega učinka evropskim podjetjem napovedala „prihodke iz izvoza v višini 8 milijard EUR do leta 2035“, izvoz Vietnama v EU pa se bo „predvidoma povečal za 15 milijard EUR“; ker je pomembno, da se v čim večji meri izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja ta sporazum, in sicer na najbolj vključujoč način za podjetja, predvsem MSP;

I.ker je Svet poudaril, da je v interesu EU ohraniti vodilno vlogo pri skladnem, celovitem in učinkovitem izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, saj gre za glavno prednostno nalogo EU, to pa bi koristilo njenim državljanom in še naprej zagotavljalo njeno verodostojnost v Evropi in po svetu; ker je novoizvoljena predsednica Ursula Von der Leyen v poslanici, ki so jo prejeli vsi kandidati za komisarje, vztrajala, da morajo vsi komisarji na svojem področju politike uresničevati cilje trajnostnega razvoja OZN;

J.ker se Vietnam še vedno sooča z izzivi na področju trajnostnega razvoja, človekovih, političnih in državljanskih pravic, predvsem ko gre za položaj manjšin, temeljnih svoboščin, svobode veroizpovedi in tiska, izkoriščanja naravnih virov (npr. pesek, ribištvo in les), ravnanja z odpadki ter onesnaževanja; obžaluje, da imata EU in Vietnam še vedno različno stališče v zvezi s priporočili mednarodnih organov za človekove pravice o Vietnamu in v zvezi z njihovim izvajanjem, na primer tistimi, ki se nanašajo na Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; ker je prisilno delo zapornikov v Vietnamu še vedno razlog za zaskrbljenost;

K.ker Vietnam kljub gospodarskim in političnim reformam, ki so se začele izvajati leta 1986, ostaja enostrankarska država, ki ne priznava temeljnih svoboščin, kot so svoboda združevanja, govora, veroizpovedi ali tiska; ker je Evropska služba za zunanje delovanje v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018 opisala represivno naravno režima ter resne in sistematične kršitve človekovih pravic v Vietnamu, pri tem pa opozorila predvsem na vse več političnih zapornikov v državi;

L.ker je Parlament v resoluciji z dne 15.novembra2018 pozval „vietnamske oblasti, naj razveljavijo, pregledajo ali spremenijo vse represivne zakone, zlasti kazenski zakonik“; ker se država na poziv ni odzvala; ker Vietnam ni sprejel nobenega priporočila iz zadnjega splošnega rednega pregleda marca 2019 v zvezi s tem, da bi spremenil ali razveljavil določbe v kazenskem zakoniku, ki pomenijo zlorabo;

M.ker se v sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom priznava pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja živih morskih virov in morskih ekosistemov ter spodbujanja trajnostne akvakulture, v členu13.9 pa predvideva sodelovanje v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

N.ker nekateri proizvodi ribjega izvora, kot so proizvodi z oznakama KN16041421 in 16041426, zaradi svoje občutljive narave z vidika Evropske unije v okviru sporazuma o prosti trgovini niso vključeni v brezcarinski režim;

O.ker se priznava, da gre pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu za organizirani kriminal na morju, ki ima katastrofalne okoljske in socialno-ekonomske posledice po vsem svetu ter ustvarja nelojalno konkurenco za evropsko ribiško industrijo;

P.ker je Vietnam četrti največji svetovni proizvajalec rib, ki mu sledi Evropska unija, in četrti največji proizvajalec proizvodov iz akvakulture;

Q.ker je EU v smislu vrednosti največja svetovna sila na področju trgovanja z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture, saj je leta2017 njen obseg trgovanja znašal več kot 2,3milijardeEUR; ker EU več kot 65% ribiških proizvodov, ki jih porabi, uvozi in je ena največjih tujih vlagateljic v Vietnamu;

R.ker je Vietnamu v okviru shem kakovosti EU doslej uspelo kot zaščiteno označbo porekla zaščititi en proizvod z geografsko označbo – Phú Quốc, vrsto ribje omake; ker bo v skladu s sporazumom o prosti trgovini zaščitenih 169geografskih označb EU za vina, žgane pijače in živilske proizvode v Vietnamu ter v zameno 39vietnamskih geografskih označb v EU;

S.ker ima Vietnam trg s 95milijoni ljudi z dolgoletno tradicijo uživanja rib in proizvodov iz akvakulture ter je drugi največji trgovinski partner EU v regiji Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN); ker bi lahko imelo ribištvo velik potencial za rast evropskih malih in srednjih podjetij ter jim prineslo občutne koristi; ker je ta sektor izjemno pomemben za evropsko blaginjo in inovacije;

1.poudarja, da je sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom najbolj sodoben, ambiciozen in celovit sporazum, ki ga je EU kdaj sklenila s katero od držav v razvoju, in bi se moral uporabljati kot referenčno merilo za sodelovanje EU z državami v razvoju, zlasti v regiji ASEAN; opozarja, da bo Vietnam v dveletnem prehodnem obdobju po začetku veljavnosti sporazuma o prosti trgovini še naprej veljal za državo upravičenko do GSP;

2.ugotavlja, da so se pogajanja začela junija2012 in po 14 pogajalskih krogih končala decembra2015, in obžaluje, da je nato prišlo do zamud pri podpisu in ratifikaciji sporazuma, predvsem ker Svet ni zaprosil Evropskega parlamenta za privolitev pravočasno pred evropskimi volitvami;

3.opozarja na gospodarski in strateški pomen tega sporazuma, saj imata EU in Vietnam skupne cilje – spodbuditi rast in zaposlovanje, povečati konkurenčnost, zmanjšati revščino, okrepiti na pravilih temelječ večstranski trgovinski sistem, uresničiti cilje trajnostnega razvoja ter podpreti pravice in temeljne svoboščine delavcev; izpostavlja geopolitične pomisleke, zaradi katerih so partnerji EU na Daljnem vzhodu osrednji akterji, s katerimi je treba v kompleksnem lokalnem geoekonomskem okolju sodelovati;

4.ugotavlja, da člen21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da delovanje Unije na mednarodnem prizorišču vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava; poudarja, da je treba spoštovati načelo usklajenosti politik s cilji razvojnega sodelovanja, kot je določeno v členu208 PDEU;

5.poudarja, kako pomemben je sporazum za konkurenčnost podjetij EU v regiji; ugotavlja, da se evropska podjetja soočajo z večjo konkurenco iz držav, s katerimi je Vietnam že sklenil sporazume o prosti trgovini, predvsem Celostni in napredni sporazum za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP);

6.upa, da bo sporazum skupaj s Sporazumom o prosti trgovini med EU in Singapurjem prispeval k sprejetju strogih standardov in pravil v regiji ASEAN ter utrl pot za nove medregionalne sporazume o trgovini in naložbah; poudarja, da je sporazum tudi jasno sporočilo v prid proste, pravične in vzajemne trgovine v času protekcionističnih teženj in resnih izzivov za večstransko in na pravilih temelječo trgovino; poudarja, da bo EU s pomočjo sporazuma okrepila prisotnost v regiji ASEAN, pri čemer je treba upoštevati nedavne zaključke iz celovitega regionalnega gospodarskega partnerstva (RCEP) ter začetek veljavnosti Celostnega in naprednega sporazuma za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP); poudarja tudi, da lahko EU po zaslugi sporazuma spodbuja standarde in vrednote v regiji; znova poudarja, da v celoti podpira večstranskost, in se zaveda, kako pomembno je sprejeti trajnostno in ambiciozno reformo STO, s katero bi zagotovili na pravilih temelječo mednarodno trgovino;

7.poudarja, da bo sporazum odpravil 99% vseh carinskih tarif(10); ugotavlja, da bo Vietnam liberaliziral 65% izvoza iz EU, ko bo sporazum začel veljati, preostanek carin pa bo odpravil postopoma v desetih letih; ugotavlja tudi, da bo EU ob začetku veljavnosti sprostila 71% svojega uvoza, po sedmih letih pa bodo carine odpravljene za 99% uvoza; poudarja, da bo sporazum vseboval tudi posebne določbe za odpravo netarifnih ovir za izvoz iz EU, ki za mala in srednja podjetja pogosto pomenijo precejšnjo prepreko; meni, da bi lahko sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom pomagal pri odpravljanju trgovinskega primanjkljaja EU z Vietnamom, pri tem pa izkoristil potencial za rast te države združenja ASEAN v prihodnjih letih;

8.poudarja, kako pomembno je zagotoviti učinkovit in zanesljiv nadzor, tudi z okrepljenim carinskim sodelovanjem v Evropi, da bi preprečili zlorabo sporazuma kot prehoda za vstop blaga iz drugih držav v Evropo;

9.ugotavlja, da se bo s tem sporazumom izboljšal dostop do vietnamskih javnih naročil v skladu s sporazumom o javnih naročilih, ki ga Vietnam še ni podpisal; poudarja, da poglavje o javnih naročilih v sporazumu o prosti trgovini zagotavlja podobno preglednost in postopkovno pravičnost kot drugi sporazumi o prosti trgovini, ki jih je EU podpisala z razvitimi državami in bolj naprednimi državami v razvoju; poudarja, da sporazum ne sme omejevati domačih pravil za javna naročila ali manevrskega prostora, ko gre za določanje zahtev v zvezi s tem, kaj se bo naročalo, in zahtev na področjih, kot so okolje ter delovni in zaposlitveni pogoji;

10.pozdravlja, da določbe v zvezi s pravili o poreklu v sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom sledijo pristopu EU in da so njihove glavne značilnosti enake tistim iz splošnega sistema preferencialov EU in trgovinskega sporazuma s Singapurjem; poziva Komisijo, naj spremlja pravilno in zanesljivo izvajanje teh pravil, pri čemer naj bo posebej pozorna na nacionalno vsebino, prav tako pa naj okrepi ukrepe proti vsakršni manipulaciji in zlorabam, kot je vnovično pakiranje proizvodov iz tretjih držav;

11.ugotavlja, da Vietnam ne bo več mogel uporabljati kumulacije z drugimi trgovinskimi partnericami, ki so upravičenke do GSP, da bo izpolnjeval pravila o poreklu; poudarja, da pravila o poreklu v sporazumih o prosti trgovini ne bi smela po nepotrebnem prekinjati obstoječih vrednostnih verig, zlasti z državami, ki so trenutno upravičenke v shemah GSP, GSP+ ali EBA;

12.poudarja, da bo na vietnamskem trgu priznanih in zaščitenih 169 evropskih geografskih označb, in sicer na podobni ravni, kot jo zagotavlja zakonodaja EU, saj je Vietnam pomemben azijski izvozni trg za hrano in pijačo iz EU; meni, da bi bilo treba ta seznam v bližnji prihodnosti razširiti; poudarja tudi, da bi lahko določbe sporazuma o prosti trgovini negativno vplivale na nekatere kmetijske sektorje v EU, med drugim na sektor riža; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nenehno spremlja tok uvoza občutljivih izdelkov in v celoti izkoristi določbe uredbe o zaščitnih klavzulah, kadar so izpolnjeni pravni in gospodarski pogoji, da bi preprečila morebitne negativne posledice za kmetijske sektorje EU zaradi izvajanja sporazuma o prosti trgovini;

13.pozdravlja ambiciozno poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, s katerim se bo za odobritev izvoza živilskih proizvodov iz EU v Vietnam vzpostavil enoten in pregleden postopek, posledično pa pospešila odobritev vlog za izvoz iz EU in preprečila nepravična obravnava; želi pohvaliti zavezo Vietnama, da bo uvedel enake zahteve za uvoz podobnih proizvodov iz vseh držav članic EU;

14.spominja, da je Vietnam s tem sporazumom na področju storitev presegel obveznosti, ki jih ima v STO, in omogočil boljši dostop v številnih poslovnih podsektorjih, odprl pa je tudi nove sektorje, kot so pakiranje, trgovinski sejmi in razstave ter najem in zakup; poudarja, da je na visokošolskem področju prvič dovolil čezmejne storitve; pozdravlja uporabo pozitivnega seznama v časovnem razporedu storitev;

15.opozarja, da bi lahko hitra ratifikacija sporazuma o prosti trgovini Vietnamu pomagala dodatno izboljšati zaščito pravic intelektualne lastnine ter potrošnikom zagotovila najvišje standarde proizvodnje in najvišjo kakovost; opozarja, da bo Vietnam pristopil k pogodbama o internetu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki določata standarde za preprečevanje nedovoljenega spletnega dostopa do ustvarjalnih del in njihove uporabe ter zaščito pravic lastnikov, obravnavata pa tudi izzive, ki jih za te pravice prinašajo nove tehnologije in načini komunikacije; poudarja strateški pomen zmogljivosti za določanje standardov v regiji, ki je priča težnjam po ločitvi normativne ravni od ravni za določanje standardov; znova poudarja, da bi se lahko, če ne bo močnih regulativnih okvirov, začelo tekmovanje v zniževanju standardov in vzpostavila negativna konkurenca v zvezi s pomembnimi pravnimi določbami; poudarja, da je spodbujanje dostopa do zdravil še vedno izjemno pomemben steber politike EU in da so določbe o pravicah intelektualne lastnine v zvezi s farmacevtskimi izdelki v sporazumu posebej prilagojene stopnji razvoja, veljavnemu regulativnemu okviru in pomislekom glede javnega zdravja v Vietnamu;

16.obžaluje, da sporazum ne vsebuje posebnega poglavja o MSP, a ugotavlja, da več njegovih delov vseeno vključuje različne določbe o MSP; poudarja, da bo izvedbena faza bistvena za uvedbo akcijskega načrta, s katerim bi MSP pomagali pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja sporazum, začenši z večjo preglednostjo in razširjanjem vseh pomembnih informacij, saj je ta gospodarski sektor izjemno pomemben za blaginjo in inovacije v Evropi; meni, da bi morala Komisija pri morebitni reviziji sporazuma preučiti možnost uvedbe poglavja o MSP;

17.pozdravlja določbe o sodelovanju na področju dobrobiti živali, vključno s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti za razvoj visokih standardov v zvezi s tem, in poziva podpisnici, naj jih v celoti izkoristita; poziva podpisnici, naj čim prej oblikujeta akcijski načrt za sodelovanje na področju dobrobiti živali, vključno s programom za usposabljanje, vzpostavljanje zmogljivosti in pomoč v okviru tega sporazuma, da bi ohranili dobrobit živali v času usmrtitve ter bolje zaščitili živali na kmetijah in med prevozom v Vietnamu;

18.poudarja, da je s sporazumom opredeljena pravica EU, da za vse blago in storitve, ki so naprodaj v Uniji, uporablja svoje standarde, pri čemer opozarja na previdnostno načelo; poudarja, da visoki standardi EU, tudi v nacionalnih zakonih, predpisih in kolektivnih pogodbah, ne bi smeli v nobenem primeru veljati za trgovinsko oviro;

19.obžaluje, da sporazum ne vključuje določbe o čezmejnih prenosih podatkov; meni, da bi bilo treba v prihodnjo revizijo sporazuma vključiti določbo, ki bo spoštovala zakonodajo EU o varstvu podatkov in varstvo zasebnosti, ter poudarja, da mora Parlament odobriti vse prihodnje dogovore; v zvezi s tem ugotavlja, da je splošna uredba o varstvu podatkov povsem skladna s splošnimi izjemami iz sporazuma GATS;

20.poudarja, da sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom vsebuje obsežno in zavezujoče poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ki obravnava vprašanja o delu in okolju na podlagi splošno sprejetih večstranskih konvencij in norm; poudarja, da bi lahko občutno izboljšali izvršljivost poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, če bi na primer kot metodo izvrševanja, h kateri bi se zatekli v skrajni sili, upoštevali tudi mehanizem, temelječ na sankcijah, in če bi izvedli reformo sistema notranje svetovalne skupine, kakor je Parlament že večkrat zahteval, zahtevo pa navedel tudi v poslanici novega komisarja EU za trgovino; poudarja, da je poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju namenjeno razširitvi ciljev politike EU, zlasti na področju vključujoče rasti, boja proti podnebnim spremembam, spodbujanja človekovih pravic, vključno s pravicami delavcev, in – v splošnem – spoštovanju vrednot EU; poudarja, da je sporazum obenem tudi instrument za razvoj in socialni napredek v Vietnamu, z njim pa bi to državo podprli pri prizadevanjih za povečanje pravic delavcev ter izboljšanje varstva pri delu in varstva okolja; poziva k hitri ustanovitvi in začetku delovanja številčnih in neodvisnih notranjih svetovalnih skupin, Komisijo pa poziva, naj tesno sodeluje z vietnamskimi organi in jim zagotavlja potrebno podporo; poziva skupni odbor, naj začne nemudoma izboljševati izvrševanje določb o trgovini in trajnostnem razvoju;

21.poziva, naj se ustanovi skupni odbor vietnamske narodne skupščine in Evropskega parlamenta, da bi izboljšali usklajevanje in pregled ukrepov iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, pa tudi izvajanje sporazuma kot celote; pozdravlja pozitivno stališče predsednika narodne skupščine Vietnama v zvezi s tem pozivom in poziva parlamenta, naj hitro izpogajata memorandum o soglasju;

22.pozdravlja konkretne korake, ki jih je doslej naredila vietnamska vlada, med drugim spremembo delovne zakonodaje in pravnega okvira za minimalno starost za delo, da bi odpravila delo otrok ter se zavezala nediskriminaciji in enakosti spolov na delovnem mestu; pričakuje, da bodo novo zakonodajo dopolnili izvedbeni odloki in da jo bodo začeli vietnamski organi čim prej v celoti uveljavljati;

23.priznava, da se je delo otrok v Vietnamu v zadnjih letih zmanjšalo, in spominja, da je Vietnam kot prva država v Aziji in druga v svetu ratificirala Konvencijo ZN o otrokovih pravicah; prav tako poziva vietnamsko vlado, naj pripravi ambiciozen načrt za odpravo dela otrok do leta 2025 ter do leta 2030 odpravi prisilno delo, sodobno suženjstvo in trgovino z ljudmi; z veseljem pričakuje oceno, ki jo bo Mednarodna organizacija dela posredovala pravočasno pred ratifikacijo sporazuma; poziva EU in Vietnam, naj sodelujeta pri pripravi akcijskega načrta za boj proti delu otrok, ki bi ga spremljali razpoložljivi programi EU za boj proti delu otrok, vključno s potrebnim okvirom za podjetja;

24.poudarja pa, da so kljub napredku pred podpisnicama še pomembni izzivi, zato poziva vietnamske oblasti, naj se s konkretnimi ukrepi odločneje posvetijo progresivnemu načrtu za pravice delavcev, ter v zvezi s tem pozdravlja, da je bil 20.novembra2019 sprejet spremenjen delovni zakonik; pozdravlja tudi, da je vietnamska vlada 14.junija2019 ratificirala temeljno konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 98 (kolektivna pogajanja) in da namerava ratificirati tudi preostali dve temeljni konvenciji, namreč št. 105 (odprava prisilnega dela) leta 2020 in št. 87 (svoboda združevanja) leta 2023, pri čemer jo poziva, naj predloži verodostojen načrt ratifikacije; poudarja osrednjo vlogo izvedbenih odlokov pri izvajanju spremenjenega delovnega zakonika in ratificiranih konvencij Mednarodne organizacije dela, zato meni, da je treba z izvedbenimi odloki v kazenski zakonik vključiti načela konvencij Mednarodne organizacije dela št. 105 in 87; poudarja, da je pripravljen v zvezi s tem začeti dejaven dialog; poziva vietnamsko vlado, naj EU nenehno obvešča o napredku pri ratifikaciji in začetku izvajanja teh konvencij; opozarja, kako pomembne so takšne zaveze, ki prikazujejo resnično pozitivne trende v državi v razvoju, obenem pa poudarja, da ima učinkovito izvajanje določb o človekovih pravicah, konvencij Mednarodne organizacije dela in določb o varstvu okolja izjemno pomembno vlogo; poudarja, da posebna merila, vključena v izvedbeno zakonodajo, kot so mejne vrednosti in formalnosti pri registraciji, ne bi smele privesti do tega, da bi bilo neodvisnim organizacijam dejansko onemogočeno konkurirati z organizacijami pod vodstvom države; poudarja tudi, da bi bilo treba kazensko zakonodajo uskladiti z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela; poudarja, da bi bilo treba obveznosti, ki jih ima Vietnam v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in pred kratkim spremenjenim kazenskim zakonikom, uveljavljati na način, ki ne bo tako rekoč onemogočal izvajanja svoboščin, zlasti ko gre za svobodo združevanja neodvisnih sindikatov; želi pohvaliti pristop s pogojevanjem pred ratifikacijo, ki ga je sprejela EU;

25. pozdravlja predvideno sodelovanje pri trgovinskih vidikih agende MOD za dostojno delo, zlasti povezavo med trgovino ter polno in produktivno zaposlitvijo za vse, tudi mlade, ženske in invalide; poziva k hitremu in smiselnemu začetku sodelovanja;

26.ugotavlja, da je Vietnam med državami, ki so najbolj občutljive na posledice podnebnih sprememb, zlasti ekstremne vremenske dogodke, kot so nevihte in poplave; poziva vietnamsko vlado, naj uvede učinkovite prilagoditvene ukrepe in zagotovi učinkovito izvajanje zakonodaje v zvezi z varstvom okolja in zaščito biotske raznovrstnosti;

27.pozdravlja zavezanost učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah, pa tudi ukrepanju v korist ohranjanja prostoživečih vrst, biotske raznovrstnosti in gozdov ter trajnostnega gospodarjenja z njimi; opozarja, da je Vietnam, ko gre za izražanje zavezanosti agendi Pariškega sporazuma, ena najbolj dejavnih držav v širši regiji ASEAN; poudarja, da se bo s hitro ratifikacijo sporazuma o prosti trgovini ter polnim spoštovanjem in učinkovitim izvajanjem Pariškega sporazuma prispevalo k zagotavljanju najvišjih mogočih standardov varstva okolja v regiji;

28.poudarja strateški pomen, ki ga ima Vietnam kot ključni partner EU v jugovzhodni Aziji in med državami združenja ASEAN, med drugim v zvezi s pogajanji o podnebnih spremembah, dobrim upravljanjem, trajnostnim razvojem, gospodarskim in socialnim napredkom ter bojem proti terorizmu; poudarja, da mora Vietnam postati partner pri spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform; ugotavlja, da bo Vietnam leta2020 predsedoval združenju ASEAN; poudarja, da morata EU in Vietnam v celoti spoštovati in izvajati Pariški sporazum;

29.pozdravlja sporazum med EU in vietnamsko vlado, podpisan 17. oktobra 2019, o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Vietnama v operacijah EU za krizno upravljanje; poudarja, da je Vietnam druga partnerska država v Aziji, ki bo z EU podpisala okvirni sporazum o sodelovanju; poudarja, da je sporazum pomemben korak naprej v odnosih med EU in Vietnamom;

30.opominja, da sporazum predvideva posebne ukrepe za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter za spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribiškega sektorja, vključno z ribogojstvom; se v zvezi s tem zaveda, da si Vietnam prizadeva obravnavati nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, saj je zaprosil za polnopravno članstvo v Komisiji za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC), postal uradni član sporazuma o ukrepih države pristanišča (PSMA), leta 2017 sprejel spremenjeni zakon o ribištvu, ki upošteva mednarodne in regionalne obveznosti, sporazume in priporočila Komisije, ter začel izvajati nacionalni akcijski načrt za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

31.vseeno priznava, da se vietnamske oblasti še vedno soočajo s precejšnjimi izzivi v zvezi s presežno zmogljivostjo zelo razdrobljenega ribiškega ladjevja države in prekomernim izkoriščanjem morskih virov, pri tem pa opominja na „rumeni karton“, ki ga je prejel Vietnam, in že sprejete ukrepe, s katerimi skuša izboljšati razmere; poziva, naj se v skladu z ugotovitvami pregledovalne misije novembra 2019 sprejmejo dodatni ukrepi ter nenehno spremljajo in skrbno preverjajo prizadevanja Vietnama, da bi zagotovil napredek pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter poskrbel za popolno sledljivost ribiških proizvodov, ki prihajajo na trg Unije, s čimer bi preprečili nezakonit uvoz; opozarja tudi, naj se postopek „rumenega kartona“ prekliče samo, če bodo vsa priporočila EU iz leta2017 v celoti in učinkovito izvedena; poziva Komisijo, naj v prihodnjih sporazumih predvidi zaščitne ukrepe za ribiške proizvode, kot je na primer možnost opustitve preferenčnih tarif, dokler ne bo preklican „rumeni karton“ zaradi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

32.priznava, da skuša Vietnam s sklenitvijo prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med EU in Vietnamom o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov rešiti vprašanje nezakonite sečnje in krčenja gozdov; ugotavlja, da ta sporazum velja od 1.junija2019 in za uvoznike uvaja obveznosti glede potrebne skrbnosti; pozdravlja, da vsi ustrezni deležniki v Vietnamu odprto in konstruktivno sodelujejo v tem procesu;

33.poudarja, kako pomembno je začeti učinkovito izvajati vse določbe in poglavja sporazuma, od dostopa do trga pa do trajnostnega razvoja in uresničevanja vseh zavez; meni, da bi bilo treba vse določbe o trgovini in trajnostnem razvoju razumeti kot pravne obveznosti v mednarodnem pravu in sporazumu o prosti trgovini; v zvezi s tem opominja na novo mesto glavnega uradnika za trgovino, ki bo deloval neposredno pod vodstvom komisarja za trgovino, in zavezo Odbora za mednarodno trgovino, da bo prevzel dejavno vlogo pri spremljanju uresničevanja zavez v okviru sporazuma o prosti trgovini; prav tako poudarja, da bi bilo treba spodbujati evropska podjetja, zlasti MSP, naj v celoti izkoristijo prednosti sporazuma, in da bi bilo treba nemudoma odpraviti vse ovire, ki se pojavijo pri izvajanju;

34.poudarja, da se bodo z začetkom veljavnosti sporazuma ustvarili pogoji za obsežno in plodno sodelovanje med podpisnicama, v okviru katerega se bo zagotovilo učinkovito izvajanje določb o trajnostnem razvoju, ki bi lahko izboljšale politične razmere in stanje na področju človekovih pravic v državi; poudarja, da se lahko Vietnam z ustreznim izvajanjem sporazuma o prosti trgovini približa tudi evropskim standardom na področju okolja, človekovih pravic, dobrega upravljanja in družbene odgovornosti gospodarskih družb; v zvezi s tem pozdravlja zavezo Vietnama, da bo predstavil nacionalni izvedbeni načrt za uskladitev z določbami sporazuma o prosti trgovini;

35.opozarja, da izkušnje iz preteklosti kažejo, da lahko pravilno izvajanje sporazumov o prosti trgovini in navzočnost podjetij iz EU na terenu pripomoreta k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic, družbene odgovornosti gospodarskih družb in okoljskih standardov; poziva podjetja iz EU, naj še naprej pomembno prispevajo k uveljavljanju standardov in primerov dobre prakse, da bi s sporazumom o prosti trgovini v Vietnamu ustvarili kar najbolj primerno in trajnostno poslovno okolje;

36.meni, da je treba natančno in dosledno spremljati sporazum in si v sodelovanju s trgovinskim partnerjem prizadevati za hitro odpravljanje pomanjkljivosti; poziva, naj EU podpira potrebne ukrepe za vzpostavljanje zmogljivosti ter zagotovi posebno tehnično pomoč, da bi s projekti in strokovnim znanjem Vietnamu olajšali začetek izvajanja nekaterih zavez, predvsem povezanih z okoljskimi in delovnimi določbami; spominja Komisijo, da je zavezana poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju sporazuma o prosti trgovini;

37.poudarja, da je sodelovanje neodvisne civilne družbe in socialnih partnerjev pri izvajanju sporazuma bistvenega pomena, in poziva, naj se po začetku veljavnosti sporazuma hitro pripravijo in oblikujejo notranje svetovalne skupine, v njih pa zagotovi obsežna in uravnotežena zastopanost neodvisnih, svobodnih in raznolikih organizacij civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic in neodvisnimi vietnamskimi organizacijami, ki se zavzemajo za pravice delavcev in okolje; podpira prizadevanja organizacij civilne družbe v Vietnamu za pripravo predlogov v zvezi s tem in namerava podpreti ukrepe za vzpostavljanje zmogljivosti;

38.opozarja, da odnos med EU in Vietnamom temelji na sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki zajema negospodarska področja, vključno s političnim dialogom, človekovimi pravicami, izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo, pravosodjem in azilom ter migracijami;

39.se zaveda, da sta sporazum o prosti trgovini in sporazum o partnerstvu in sodelovanju z institucionalnega in pravnega vidika povezana, s čimer se zagotavlja, da so človekove pravice v samem središču odnosov med EU in Vietnamom; poudarja pomen resnično pozitivnih trendov na področju človekovih pravic za hitro ratifikacijo tega sporazuma in poziva vietnamske oblasti, naj kot znak svoje zavezanosti sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje razmer; opozarja na svojo zahtevo z dne 15.novembra2018, zlasti v zvezi z reformo kazenske zakonodaje, uporabo smrtne kazni, političnimi zaporniki in temeljnimi svoboščinami; poziva pogodbenice, naj v celoti izkoristijo sporazume, da bi izboljšale pereče razmere na področju človekovih pravic v Vietnamu, in poudarja pomen ambicioznega dialoga o človekovih pravicah med EU in Vietnamom; poudarja, da člen 1 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju vsebuje standardno klavzulo o človekovih pravicah, na podlagi katere se lahko uvedejo ustrezni ukrepi, v skrajnem primeru tudi takojšnjo prekinitev izvajanja sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ali njegovih delov, posledično pa tudi Sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom;

40.obžaluje, da Komisija ni že vnaprej opravila celovite ocene učinka sporazuma o prosti trgovini na človekove pravice; poziva Komisijo, naj to oceno opravi; poziva jo, naj v ocene učinka sistematično vključuje človekove pravice, kar velja tudi za trgovinske sporazume, ki imajo občutne ekonomske, družbene in okoljske posledice; poudarja, da se je Komisija nadalje zavezala, da bo opravila naknadno oceno gospodarskega, socialnega in okoljskega učinka;

41.poziva EU in Vietnam, naj vzpostavita neodvisen mehanizem za spremljanje na področju človekovih pravic in neodvisen pritožbeni mehanizem, ki bo zadevnim državljanom in lokalnim deležnikom omogočal učinkovito uporabo pravnega sredstva, hkrati pa bo tudi orodje za spoprijemanje z morebitnimi negativnimi učinki za človekove pravice, zlasti z uporabo mehanizma za reševanje sporov med državami v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju;

42.izraža zaskrbljenost glede izvajanja novega zakona o kibernetski varnosti, zlasti kar zadeva zahteve za lokalizacijo in razkrivanje informacij, spletni nadzor in kontrolo ter ukrepe za varstvo osebnih podatkov, ki niso v skladu s trgovinsko agendo EU, ki temelji na vrednotah in se zavzema za liberalizacijo; pozdravlja pripravljenost za vzpostavitev poglobljenega dialoga, vključno z zavezo predsednika narodne skupščine Vietnama, da bo v razpravo in odločanje o izvedbenih predpisih vključil oba parlamenta; prav tako poziva vietnamske oblasti, naj sprejmejo konkretne ukrepe, in pozdravlja pomoč EU v zvezi s tem;

43.opozarja, da člen8 PDEU določa, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakost ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami; pozdravlja, da sta Vietnam in EU podpisala deklaracijo Svetovne trgovinske organizacije iz Buenos Airesa o ženskah in trgovini, ter podpisnici poziva, naj okrepita svoje zaveze glede enakosti spolov in trgovine iz tega sporazumu; poziva, naj se izboljša položaj žensk, da bodo lahko izkoristile prednosti tega sporazuma, tudi z vzpostavljanjem zmogljivosti zanje pri delu in poslovanju, spodbujanjem zastopanosti žensk na položajih odločanja in oblasti ter izboljšanjem njihovega dostopa, udeležbe in vodenja na področju znanosti, tehnologije in inovacij; opozarja na zavezo Komisije, da bo poglavja o spolu vključila v prihodnje trgovinske sporazume EU, tudi tiste, ki bodo sklenjeni pozneje kot ta sporazum; poziva EU in Vietnam, naj se zavežeta, da bosta ocenila izvajanje sporazuma in v prihodnji pregled vključila posebno poglavje o enakosti spolov in trgovini;

44.zahteva takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov in članov civilne družbe, kot so blogerji ali neodvisni sindikalisti, ki so trenutno pridržani ali obsojeni, zlasti tiste, ki jih je Parlament imenoval v resolucijah z dne 14.decembra 2017 in 15.novembra 2018;

45.poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu uradno poročata o predanosti Vietnama pri tem, da bi pri številnih vprašanjih na področju človekovih pravic dosegel napredek, kot je navedeno v resoluciji Parlamenta z dne17.decembra2015(11);

46.poudarja, da so se na podlagi sporazuma že začele dogajati spremembe z dialogom na številnih področjih, in meni, da lahko služi kot podlaga za nadaljnji dialog, s katerim bi izboljšali življenje ljudi;

47.pozdravlja sporazum, ki bo ustvaril več priložnosti za svobodno in pravično trgovino med EU in Vietnamom; meni, da je odobritev Parlamenta upravičena, saj Vietnam sprejema ukrepe, s katerimi želi izboljšati razmere na področju državljanskih in delavskih pravic, da bi se približal danim zavezam;

48. poziva Svet, naj hitro sprejme sporazum;

49.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Socialistične republike Vietnam.

(1) UL L 329, 3.12.2016, str. 8.
(2) Mnenje Sodišča z dne 16.maja 2017, 2/15, ECLI:EU:C: 2017:376.
(3) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(4) UL C86, 6.3.2018, str.122.
(5) UL C369, 11.10.2018, str.73.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0459.
(7) https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/en/64308
(8) Glej: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2019/february/tradoc_157686.pdf
(9) Sprejeta besedila, P9_TA (2020)0026.
(10) Izvoz iz EU v Vietnam: 65% carin bo odpravljenih ob začetku veljavnosti sporazuma, preostanek pa postopoma v desetih letih (da bi vietnamski avtomobilski sektor zaščitili pred evropsko konkurenco, bodo carine za avtomobile ostale v veljavi vseh deset let); Izvoz Vietnama v EU: 71% carin bo odpravljenih ob začetku veljavnosti, preostanek pa postopoma v sedmih letih.
(11) Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani v imenu Evropske unije (UL C 399, 24.11.2017, str.141).


Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom ***
PDF115kWORD41k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (05931/2019 – C9-0020/2019 – )
P9_TA(2020)0028A9-0002/2020

(Odobritev)

Evropski parlament,

–ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05931/2019),

–ob upoštevanju osnutka Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (05932/2019),

–ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena207(4) in točko(a)(v) drugega pododstavka člena218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0020/2019),

–ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2020(1) o osnutku sklepa,

–ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

–ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj,

–ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0002/2020),

1.odobri sklenitev sporazuma;

2.naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Socialistične republike Vietnam.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0029.


Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom (resolucija)
PDF141kWORD50k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o zaščiti naložb med unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (05931/2019 – C9-0020/2019 – )
P9_TA(2020)0029A9-0014/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05931/2019),

–ob upoštevanju osnutka o sklenitvi Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (05932/2019),

–ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C9-0020/2019),

–ob upoštevanju pogajalskih smernic z dne 23. aprila 2007 za sporazum o prosti trgovini z državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki so bile dopolnjene oktobra 2013, tako da zdaj vsebujejo tudi zaščito naložb,

–ob upoštevanju sklepa z dne 22. decembra 2009 o začetku dvostranskih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini s posameznimi državami združenja ASEAN,

–ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani, ki je bil podpisan 27. junija 2012 v Bruslju in je začel veljati oktobra2016(1),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki(2),

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1219/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami(3),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5.julija2016 o novi, v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(4),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14.oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (),

–ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne16.maja2017 v postopku 2/15(5) na podlagi člena 218(11)PDEU, za katerega je 10.julija2015 zaprosila Evropska komisija,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9.junija2016 o Vietnamu(6),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2017 o svobodi izražanja v Vietnamu, zlasti primeru Nguyen Van Hoaja(7),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15.novembra2018 o Vietnamu, zlasti položaju političnih zapornikov(8),

–ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 26.februarja2016 v primeru 1409/2014/MHZ o tem, da Evropska komisija ni vnaprej ocenila učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice(9),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2018 o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami(10),

–ob upoštevanju pravil Komisije OZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) o preglednosti pri reševanju sporov med vlagatelji in državo na pogodbeni podlagi(11),

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti njenega naslovaV o zunanjepolitičnem delovanju Unije,

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o delu otrok, v katerih je Komisijo spodbudil, naj še naprej išče načine za učinkovitejšo uporabo trgovinskih instrumentov EU, tudi sporazumov o prosti trgovini, za boj proti delu otrok,

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o podjetništvu in človekovih pravicah, v katerih je zapisano, da se „EU (...) zaveda, da sta spoštovanje človekovih pravic v podjetništvu in umeščenost teh pravic v poslovanje podjetij ter vrednostno in dobavno verigo nepogrešljiva za trajnostni razvoj in doseganje ciljev takšnega razvoja“, in da bi morala „vsa partnerstva pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (...) temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in odgovornem poslovnem ravnanju“, v njih pa se tudi spodbujajo podjetja iz EU, „naj vzpostavijo pritožbene mehanizme v okviru poslovanja ali oblikujejo skupne pobude za takšne mehanizme med podjetji“,

–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti naslovov I, II in V dela 5 ter predvsem člena 207 v povezavi s členom 218(6)(a)(v),

–ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2020(12) o predlogu sklepa Sveta,

–ob upoštevanju člena 105(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj,

–ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0014/2020),

A.ker je EU največja prejemnica in največji vir tujih neposrednih naložb na svetu;

B.ker je EU na petem mestu med 80 neposrednimi tujimi vlagatelji v Vietnamu;

C.ker je Vietnam cvetoče gospodarstvo z najhitreje rastočim srednjim razredom v združenju ASEAN ter se ponaša z mlado in dinamično delovno silo, visoko ravnjo pismenosti in izobrazbe, razmeroma nizkimi plačami, dobro prometno povezanostjo in osrednjo lokacijo znotraj držav ASEAN;

D.ker potrebe Vietnama po infrastrukturi in naložbah močno presegajo znesek javnega financiranja, ki je trenutno na voljo;

E.ker je Vietnam v letu2017 prejel neposredne tuje naložbe v višini 8% svojega BDP, kar je dvakrat več kot gospodarstva podobne velikosti v tej regiji;

F.pozdravlja dejstvo, da se je trgovinsko, poslovno in naložbeno okolje v Vietnamu v zadnjih nekaj desetletjih občutno izboljšalo;

G.ker je trenutno v veljavi več kot 3000 mednarodnih pogodb o naložbah, države članice EU pa so pogodbenice približno 1400 od njih;

H.ker gre za drugi samostojni sporazum o zaščiti naložb (po sporazumu o zaščiti naložb med EU in Singapurjem), ki ga je EU sklenila s tretjo državo po razpravah med evropskimi institucijami o novi strukturi prostotrgovinskih sporazumov EU na podlagi mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16.maja 2017 in se bo uporabljal kot referenca za prihodnje sodelovanje EU s trgovinskimi partnerji;

I.ker bo sporazum nadomestil obstoječe dvostranske pogodbe o naložbah med 21 državami članicami EU in Vietnamom, ki niso vključevale novega pristopa EU k zaščiti naložb in mehanizma za izvrševanje, tj. javnega sistema sodišč za naložbe (ICS);

J.ker je bil sistem sodišč za naložbe vključen v že finaliziran sporazum CETA, ki ga je Parlament ratificiral 15. februarja 2017 ter čaka na ratifikacijo več držav članic, in bo nadomestil sistem reševanja sporov med vlagatelji in državo;

K.ker je Sodišče Evropske unije 30.aprila2019 odločilo, da je mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami, ki ga določa CETA, združljiv s pravom EU(13);

L.ker sta se pogodbenici zavezali, da si bosta prizadevali za ustanovitev večstranskega sodišča za naložbe, to pobudo pa Parlament odločno in nenehno podpira;

M.ker je Svet 20. marca 2018 sprejel pogajalske smernice, s katerimi je pooblastil Komisijo, da se v imenu EU pogaja o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za naložbe; ker so bile te pogajalske smernice objavljene;

1.pozdravlja novi pristop EU do zaščite naložb in mehanizem za njeno uveljavljanje (ICS), s katerim je bil prenovljen mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo ter izboljšana kakovost posameznih pristopov v dvostranskih sporazumih o naložbah, ki so jih sklenile države članice EU; pozdravlja dejstvo, da je ICS sodoben, inovativen in prenovljen mehanizem za reševanje naložbenih sporov, kar zadeva postopkovne pomanjkljivosti mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo; je poleg tega seznanjen s korenito spremembo v ravni zaščite, ki jo ponuja vlagateljem, in načinu reševanja sporov med njimi in državo; izraža zaskrbljenost, ker področje uporabe nekoliko presega zgolj nediskriminacijo med tujimi in domačimi vlagatelji; opozarja, da bi z ustanovitvijo neodvisnega večstranskega sodišča za naložbe vsem stranem zagotovili večjo pravno varnost; pozdravlja močno zavezanost Vietnama večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih;

2.ugotavlja, da bo sporazum zagotovil visoko raven zaščite naložb in pravne varnosti, obenem pa varoval pravico pogodbenic do zakonodajnega urejanja in uresničevanja legitimnih ciljev javnih politik, na primer javnega zdravja, javnih storitev in okolja; poudarja, da bo zagotovil tudi preglednost in odgovornost; poziva Komisijo, naj dodatno upošteva boj proti podnebnim spremembam in spoštovanje Pariškega sporazuma pri zaščiti pravice pogodbenic do regulacije, kot je to storila v primeru sporazuma CETA; vztraja, da je treba redno spremljati, kako evropski vlagatelji to določbo izvajajo, in o tem poročati Evropskemu parlamentu;

3.poudarja, da sporazum jamči za pravično in enakopravno obravnavo vlagateljev iz EU v Vietnamu, kar pomeni višji standard zaščite, kot bi veljal po nacionalnih predpisih; ugotavlja, da vlagatelje iz EU ustrezno ščiti tudi pred nezakonito razlastitvijo; meni, da bi bilo treba to pospremiti z odgovornostjo vlagateljev, da ravnajo s potrebno skrbnostjo, kar zadeva trajnostne poslovne prakse, v skladu s konvencijami o človekovih pravicah in mednarodnimi konvencijami o delu ter okoljskimi standardi;

4.poudarja, da sta gospodarski razvoj in multilateralizem pomembni orodji za izboljšanje življenja ljudi; opozarja, da je eden od ciljev sporazuma o zaščiti naložb okrepiti gospodarske, trgovinske in naložbene odnose med EU in Vietnamom v skladu s ciljem trajnostnega razvoja ter spodbujati trgovino in naložbe ob polnem spoštovanju mednarodno priznanih standardov in sporazumov s področij človekovih pravic, okolja in pravic delavcev;

5.želi spomniti, da je Vietnam država v razvoju; poudarja, da morajo naložbe prispevati k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, podpirati lokalno gospodarstvo in v celoti izpolnjevati nacionalne predpise, vključno z davčnimi zahtevami, da bi prispevale k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 1 o izkoreninjenju revščine, cilja 8 o dostojnem delu in cilja 10 o zmanjšanju neenakosti;

6.opozarja, da sistem ICS predvideva ustanovitev prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, katerih člani bodo morali imeti podobne kvalifikacije kot sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča, vključno s strokovnim znanjem na področju mednarodnega javnega prava in ne samo gospodarskega prava, izpolnjevati pa bodo morali stroga pravila glede neodvisnosti, nepristranskosti, integritete in etičnega ravnanja na podlagi zavezujočega kodeksa ravnanja, s čimer se bodo preprečevala posredna in neposredna navzkrižja interesov; poudarja, da Sodišče Evropske unije meni, da je ICS povsem skladen s pravom EU, kot je navedlo v svojem mnenju 1/17;

7.pozdravlja pravila o preglednosti, ki se bodo uporabljala za postopke pred sodiščema, vključno z določbami, ki zagotavljajo, da bo dokumentacija o zadevah na voljo javnosti, da bodo obravnave javne in da bodo lahko zainteresirane strani posredovale svoja stališča; meni, da se bo z večjo preglednostjo izboljšalo zaupanje javnosti v sistem in zagotovilo, da bodo naložbena sodišča ustrezno upoštevala vse vidike človekovih pravic in trajnostnega razvoja; poleg tega pozdravlja, da so jasni razlogi, na podlagi katerih se lahko vlagatelj pritoži, kar zagotavlja preglednejši in bolj pošten postopek;

8.poudarja, da lahko tretje osebe, kot so organizacije delojemalcev in okoljevarstvene organizacije, sodelujejo v postopkih sodišč za naložbe prek dopisov amicus curiae;

9.poudarja, da ne bo mogoče iskati najugodnejše jurisdikcije in začeti več postopkov ali vzporednih postopkov;

10.opozarja, da sporazum prinaša napredek v primerjavi z zaščito naložb iz sporazuma CETA, saj vsebuje določbe o obveznostih nekdanjih sodnikov, kodeks ravnanja za preprečevanje navzkrižij interesov in že ob sklenitvi sporazuma povsem delujoče pritožbeno sodišče;

11.meni, da bi z ustanovitvijo pritožbenega sodišča v primerjavi s sedanjim stanjem izboljšali kakovost in doslednost odločitev;

12.ugotavlja, da sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom ne vsebuje posebnega poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, saj se to naložbeno področje obravnava v okviru dostopa do trga naložb v sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom; poudarja, da sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom vsebuje tudi določbo, ki vzpostavlja institucionalno in pravno povezavo z okvirnim sporazumom o obsežnem partnerstvu in sodelovanju, v preambuli pa se tudi posebej sklicuje na vrednote in načela trgovine in trajnostnega razvoja, kakor so zapisane v sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom, in na Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, s čimer zagotavlja, da so človekove pravice umeščene v osrčje odnosov med EU in Vietnamom; poudarja, da morajo podpisnici in vlagatelji spoštovati vse ustrezne mednarodne standarde in obveznosti na področju človekovih pravic; poudarja odgovornost vlagateljev v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja in vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poleg tega poudarja, da je treba določbe sporazuma o zaščiti naložb ter sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom izvajati tako, da se dopolnjujejo, zlasti kar zadeva človekove, okoljske in socialne pravice ter trajnostni razvoj, kadar se uporabljajo v okviru pravice pogodbenic do zakonskega urejanja; poudarja tudi, da je treba zagotoviti skladnost s cilji razvojnega sodelovanja iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

13.poudarja pomen resnično pozitivnih trendov na področju človekovih pravic za hitro ratifikacijo tega sporazuma in poziva vietnamske oblasti, naj kot znak svoje zavezanosti pripravijo konkretne ukrepe za izboljšanje razmer; opozarja na svoje zahteve v zvezi z reformo kazenske zakonodaje, uporabo smrtne kazni, političnimi zaporniki in temeljnimi svoboščinami; poziva pogodbenice, naj v celoti izkoristijo sporazume, da bi izboljšale razmere na področju človekovih pravic v Vietnamu, in poudarja pomen ambicioznega dialoga o človekovih pravicah med EU in Vietnamom; poudarja, da člen 1 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju vsebuje standardno klavzulo o človekovih pravicah, na podlagi katere se lahko uvedejo ustrezni ukrepi, v skrajnem primeru tudi takojšnja začasna prekinitev izvajanja sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter po analogiji sporazuma o zaščiti naložb ali njegovih delov;

14.ponavlja, da člen35 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter člen13 sporazuma o prosti trgovini v povezavi s sistemom rednega ocenjevanja nudita orodje za obravnavo pomislekov s področja človekovih pravic, povezanih z izvajanjem sporazuma o zaščiti naložb, vendar jih je treba pospremiti z nadzorom EU in njenih držav članic ter neodvisnim mehanizmom za spremljanje in pritožbe, ki bo prizadetim državljanom in deležnikom zagotavljal učinkovito uporabo pravnih sredstev in orodje za obravnavo morebitnih negativnih posledic za človekove pravice;

15.izraža zaskrbljenost glede izvajanja novega zakona o kibernetski varnosti, zlasti kar zadeva zahteve po lokalizaciji in razkrivanju informacij, spletni nadzor in kontrolo ter ukrepe za varstvo osebnih podatkov, ki niso v skladu s trgovinsko agendo EU, ki temelji na vrednotah in se zavzema za liberalizacijo; pozdravlja pripravljenost za vzpostavitev poglobljenega dialoga, vključno z zavezo predsednika narodne skupščine Vietnama, da bo v razpravo in odločanje o izvedbenih aktih vključil oba parlamenta; poziva vietnamske oblasti, naj sprejmejo konkretne ukrepe, in pozdravlja pomoč EU v zvezi s tem;

16.opozarja, da člen8 PDEU določa, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami; pozdravlja, da sta Vietnam in EU podpisala deklaracijo Svetovne trgovinske organizacije iz Buenos Airesa o ženskah in trgovini, ter poziva pogodbenice, naj okrepijo svoje zaveze glede enakosti spolov in trgovine iz tega sporazuma; poziva, naj se izboljša položaj žensk, da bodo lahko izkoristile prednosti tega sporazuma, tudi z vzpostavljanjem zmogljivosti zanje pri delu in poslovanju, spodbujanjem njihove zastopanosti na položajih odločanja in oblasti ter izboljšanjem njihovega dostopa, udeležbe in vodenja na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

17.poziva EU in Vietnam, naj sodelujeta pri pripravi akcijskega načrta za boj proti delu otrok, vključno s potrebnim okvirom za podjetja;

18.pozdravlja odločitev Sveta, da objavi pogajalske smernice z dne 20.marca 2018 o večstranskem sodišču za naložbe, in ga poziva, naj objavi tudi vse predhodne pogajalske smernice za trgovinske in naložbene sporazume;

19.poudarja, da bo sporazum nadomestil enaindvajset obstoječih dvostranskih pogodb o naložbah med državami članicami EU in Vietnamom; meni, da je to pomemben korak k večji legitimnosti in sprejemljivosti ureditve mednarodnih naložb;

20.poziva Komisijo, naj sprejme spremljevalne ukrepe za mala in srednja podjetja (MSP), da bo sporazum pregleden in dostopen; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi s povečanjem dostopnosti sistema sodišč za naložbe (ICS) za mala in srednja podjetja; izpostavlja potencial za rast in velike koristi, ki jih prinaša evropskim malim in srednjim podjetjem, ki so bistvenega pomena za blaginjo in inovacije v Evropi;

21.poudarja pomen, ki ga utegne imeti sporazum o zaščiti naložb s prispevanjem k dvigu življenjskega standarda, spodbujanjem blaginje in stabilnosti ter podpiranjem utrjevanja načela pravne države, dobrega upravljanja, trajnostnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic v Vietnamu, hkrati pa bi EU omogočal, da podpira mir in stabilnost v regiji, kar je njen cilj; poudarja, da je dosledno spoštovanje teh univerzalnih vrednot pogoj za kakršen koli sporazum med EU in tretjo državo;

22.meni, da bo ta sporazum, če bo odobren, dobro zaščitil vlagatelje in njihove naložbe na obeh straneh, pri tem pa ohranil pravico vlad do reguliranja, ustvaril pa bo tudi več priložnosti za prosto in pravično trgovino med EU in Vietnamom; poziva države članice, naj nemudoma ratificirajo sporazum, da ga bodo lahko vsi deležniki čim prej izkoristili, pri tem pa naj upoštevajo prizadevanja Vietnama za izboljšanje stanja na področju državljanskih in delavskih pravic v skladu z zavezami;

23.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Socialistične republike Vietnam.

(1) UL L 329, 3.12.2016, str. 8.
(2) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34.
(3) UL L 351, 20.12.2012, str. 40.
(4) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(5) Mnenje Sodišča z dne 16.maja2017, 2/15, ECLI:EU:C:2017:376.
(6) UL C 86, 6.3.2018, str. 122.
(7) UL C 369, 11.10.2018, str. 73.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0459.
(9) https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/en/64308
(10) UL C 11, 13.1.2020, str. 36.
(11) https://www.uncitral.org/pdf/english/texts/arbitration/rules-on-transparency/Rules-on-Transparency-E.pdf
(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0028.
(13) Mnenje Sodišča z dne 30. aprila 2019, 1/17.


Nasprotovanje v skladu s členom 112 Poslovnika: svinec in njegove spojine
PDF151kWORD52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinca in njegovih spojin (D063675/03 – )
P9_TA(2020)0030B9-0089/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinca in njegovih spojin (D063675/03),

–ob upoštevanju Uredbe (ES) št.1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št.793/93 in Uredbe Komisije (ES) št.1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH)(1) in zlasti njenega člena 68(1),

–ob upoštevanju Sklepa št.1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(2),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. aprila 2001 o zeleni knjigi Komisije o okoljskih vprašanjih zaradi polivinilklorida(3),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9.julija2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(4),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25.novembra2015 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije XXX o dodelitvi avtorizacije za uporabo bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št.1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih(6),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(7),

–ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča z dne7.marca2019 v zadeviT-837/16(8),

–ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9),

–ob upoštevanju člena 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.ker je namen osnutka uredbe Komisije omejiti koncentracijo svinca kot stabilizatorja v polimerih ali kopolimerih vinilklorida (PVC);

B.ker je svinec strupena snov, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave, vključno z nepopravljivimi poškodbami živčevja, celo pri majhnih odmerkih(10); ker za svinec ni varne koncentracije(11),(12); ker svinec škoduje tudi okolju: je zelo strupen za vodne organizme(13) in obstojen v okolju(14);

C.ker je Komisija že v zeleni knjigi z dne 26. julija 2000 o okoljskih vprašanjih zaradi polivinilklorida(15) opozorila na težave zaradi uporabe svinčevih stabilizatorjev za polivinilklorid;

D.ker se je Komisija v zeleni knjigi zavzela za zmanjšanje uporabe svinčevih stabilizatorjev v izdelkih iz polivinilklorida, za kar je predvidela številne ukrepe, vključno z zakonsko postopno odpravo, na koncu pa je pristala na to, da se je industrija na tem področju prostovoljno zavezala, da bo do leta 2015 prenehala uporabljati svinec kot stabilizator polivinilklorida(16);

E.ker je bilo to v nasprotju s stališčem Parlamenta, ki je v odgovor na zeleno knjigo Komisijo pozval, naj prepove uporabo svinčevih stabilizatorjev polivinilklorida(17);

F.ker je bilo zaradi takratnega neukrepanja Komisije od leta 2000 do 2015 proizvedenih več milijonov ton polivinilklorida, ki je bil stabiliziran z več sto tisoč tonami svinca(18); ker izdelki iz polivinilklorida, ki vsebuje svinec, sčasoma postanejo odpadki;

G.ker je Komisija po izpolnitvi prostovoljne zaveze industrije leta 2015 ugotovila, da je pri uvoženih izdelkih iz polivinilklorida še vedno uporabljen svinec; ker je zato Evropsko agencijo za kemikalije prosila, naj pripravi osnutek Priloge XV Poročila o omejitvi;

H.ker je agencija potrdila primarni pomen omejitve za uvožene izdelke iz polivinilklorida in menila, da je mogoče približno 90 % po ocenah sproščenega svinca v letu 2016 pripisati uvoženim izdelkom iz polivinilklorida, saj je evropska industrija že začela opuščati uporabo svinčevih spojin kot stabilizatorjev(19);

I.ker je v osnutku uredbe Komisije predlagana omejitev uporabe in vsebnosti svinca in svinčevih spojin v izdelkih iz polivinilklorida in določena mejna koncentracija svinca v višini 0,1 mas. % materiala iz polivinilklorida(20);

J.ker to temelji na ugotovitvi, da tveganje za ljudi zaradi svinčevih stabilizatorjev v izdelkih iz polivinilklorida v Uniji ni ustrezno nadzorovano(21); ker se pri opredelitvi tveganja svinca v predlogu za omejitev tveganja(22) ni upoštevala nevarnost za okolje;

K.ker je bila ta mejna koncentracija uporabljena na podlagi naslednje utemeljitve: „Glede na to, da svinčeve spojine ne morejo učinkovito stabilizirati PVC v koncentracijah pod približno 0,5 mas. %, bi morala mejna koncentracija v višini 0,1 %, ki jo predlaga Agencija, zagotoviti, da se namerno dodajanje svinčevih spojin kot stabilizatorjev med sestavo PVC v Uniji ne pojavlja več“(23);

L.ker se je treba zavedati, da mejna koncentracija v višini 0,1 % ne pomeni varnega praga, temveč gre za upravni prag, ki je bil določen zato, da se svinec sploh ne bi uporabljal kot stabilizator polivinilklorida;

M.ker sta v osnutku uredbe Komisije določeni dve odstopanji za predelani material iz polivinilklorida za obdobje 15 let, ki dopuščata koncentracijo svinca do 2 mas. % rigidnega polivinilklorida(24) in koncentracijo svinca do 1 mas. % prožnega/mehkega polivinilklorida(25);

N.ker koncentracija svinca, ki znaša 1 ali 2 mas. %, prav gotovo ne pomeni varnega praga, temveč ta mejna vrednost omogoča, da industrija še naprej optimizira finančne koristi recikliranja odpadkov iz polivinilklorida, ki vsebuje svinec(26);

O.ker se bo v primeru tega odstopanja ta snov iz preteklosti zaradi izdelkov iz predelanega polivinilklorida še naprej uporabljala, čeprav Komisija izrecno priznava, da so na voljo ustrezne nadomestne rešitve(27);

P.ker je odstopanje v nasprotju z dolgoletnim stališčem Parlamenta, ki ga je izrazil v številnih resolucijah, nazadnje 15. januarja 2020; ker je Parlament že leta 2001 izrecno poudaril, da se zaradi recikliranja polivinilklorida ne sme nadaljevati problematika težkih kovin(28); ker je v svoji resoluciji z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov in prehodu na krožno gospodarstvo poudaril, da recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi v prihodnosti(29); ker je leta 2015 temu ustrezno ravnal in je nasprotoval odobritvi DEHP (še ena snov iz preteklosti) za recikliranje polivinilklorida(30), ker je leta 2018 ponovil, da je v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki preprečevanje pomembnejše od recikliranja in da zato recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi, ki so se uporabljale v preteklosti(31); ker je 15. januarja 2020 v resoluciji o evropskem zelenem dogovoru izrecno navedel, da prepovedane snovi ne bi smele ponovno priti na trg prek recikliranih proizvodov;

Q.ker je odstopanje za predelani polivinilklorid v osnutku uredbe Komisije utemeljeno z oceno, da bi alternativa recikliranju izdelkov iz predelanega polivinilklorida, tj. odstranjevanje odpadkov z njihovim odlaganjem in sežiganjem, povečala emisije v okolje in ne bi zmanjšala tveganja(32);

R.ker utemeljitev v osnutku uredbe Komisije ne upošteva, da recikliranje v resnici ni alternativa odlaganju ali sežiganju, saj polivinilklorida ni mogoče reciklirati v nedogled, kar pomeni, da se končno odlaganje polivinilklorida, ki vsebuje svinec, in sproščanje te kovine v okolje zgolj odložita, poleg tega da med recikliranjem in nadaljnjih fazah prihaja do dodatnih emisij;

S.ker naj bi se na podlagi osnutka uredbe Komisije pravzaprav po eni strani omejil uvoz približno 1 000 do 4 000 ton svinca prek uvoženih izdelkov iz polivinilklorida, po drugi strani pa bi se prek predelanega polivinilklorida (ponovno) dalo na trg 2 500 do 10000 ton svinca(33);

T.ker bi z osnutkom uredbe Komisije torej omejili uvoz svinca v izdelkih iz polivinilklorida, vendar bi imela ta omejitev manjši učinek, saj bi z izdelki iz predelanega polivinilklorida spet dali na trg dvakrat toliko svinca;

U.ker je torej odstopanje za predelani polivinilklorid v osnutku uredbe Komisije v nasprotju z glavnim ciljem uredbe REACH, tj. zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in okolja(34);

V.ker to odstopanje tudi krši zaveze na podlagi sedmega okoljskega akcijskega programa, sprejetega leta 2013, v katerem se izrecno poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da bodo lahko reciklirani odpadki pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo(35);

W.ker bi tovrstna odstopanja privedla do trga z dvema ravnema kakovosti, in sicer za izdelke iz novega polivinilklorida, ki ne vsebuje svinca, ter za izdelke iz predelanega polivinilklorida z veliko količino svinca; ker dopuščanje svinca v izdelkih iz predelanega polivinilklorida vzbuja dvom v predelavo izdelkov;

X.ker ni primerno, da se reševanje težav v zvezi z okolju primernim ravnanjem z odpadki iz polivinilklorida prelaga v prihodnost, še manj primerno pa bi bilo, da bi se svinec prenašal v naslednjo generacijo izdelkov;

Y.ker so odstopanja za predelani polivinilklorid v osnutku uredbe Komisije omejena na nekatere vrste uporabe, uvaja pa se tudi zahteva o zaprtju svinca v plast novo proizvedenega polivinilklorida v skupini zadevnih izdelkov, ki naj bi za prožni polivinilklorid začela veljati pet let pozneje;

Z.ker se z omejitvijo odstopanj ne reši vprašanje emisij svinca pri končnem odstranjevanju odpadkov, ki predstavlja 95 % emisij svinca;

AA.ker je treba na podlagi osnutka uredbe Komisije izdelke iz polivinilklorida, ki vsebujejo predelani polivinilklorid, označiti z izrecno navedbo, da vsebujejo predelani polivinilklorid; ker je Odbor za oceno tveganja dejal, da samo ta oznaka ni dovolj, saj ne omogoča razlikovanja med recikliranimi materiali brez svinca in tistimi, ki vsebujejo svinec(36);

AB.ker je tako trženje zavajajoče, saj ima navedba o predelanem materialu pozitivno konotacijo, v tem primeru pa dejansko pomeni, da ta izdelek vsebuje precej svinca v primerjavi z izdelki iz novega polivinilklorida brez te kovine;

AC.ker je zavajajoče promocijsko označevanje izdelkov iz predelanega polivinilklorida v nasprotju s ciljem uredbe REACH, tj. zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in okolja;

AD.ker osnutek uredbe Komisije predvideva tudi sistem za izdajanje potrdil za utemeljitev trditev o predelanem poreklu polivinilklorida, da bo mogoče razlikovati izdelke iz novega polivinilklorida, za katerega veljajo drugačne mejne vrednosti;

AE.ker zanašanje na dodatna potrdila vzbuja dvome o izvedljivosti te določbe in je torej v nasprotju z določbami Priloge XV k uredbi REACH, na podlagi katerih mora biti omejitev izvedljiva, izvršljiva in obvladljiva;

AF.ker sta dva svinčeva pigmenta v osnutku uredbe Komisije izvzeta iz omejitve, saj se avtorizirata v skladu z uredbo REACH;

AG.ker je Odbor za oceno tveganja izrecno priznal, da so svinčeve spojine, ki se ne uporabljajo kot stabilizatorji, prav tako nevarne(37);

AH.ker je težko natančno določiti, katere svinčeve spojine so v polivinilkloridu in kakšna je njihova funkcija, kot izrecno priznava Odbor za oceno tveganja(38);

AI.ker je zaradi tega izvzetja težko izvrševati omejitev, kar je v nasprotju z določbami v Prilogi XV uredbe REACH, na podlagi katerih mora biti omejitev izvedljiva, izvršljiva in obvladljiva;

AJ.ker se pri izvzetju teh svinčevih pigmentov ni upoštevala sodba v zadevi T-837/16, v kateri je Sodišče avtorizacijo teh pigmentov razglasilo za nično;

AK.ker se v osnutku uredbe Komisije predvideva obdobje 24 mesecev, v katerem naj bi gospodarski subjekti med drugim odprodali zaloge(39);

AL.ker je dovoljenje, da se izdelki iz polivinilklorida, ki vsebujejo več tisoč ton svinca, prodajajo še 24 mesecev, medtem ko se tovrstni izdelki v Uniji ne proizvajajo več, v nasprotju s ciljem uredbe REACH o zagotovitvi visoke ravni zaščite zdravja ljudi in okolja;

AM.ker je Parlament leta 2001 menil, da je treba nadaljevati tehnološke raziskave, zlasti na področju kemijskega recikliranja, pri katerem bo mogoče klor ločiti od težkih kovin, da se bo povečal delež recikliranih odpadkov iz polivinilklorida(40);

AN.ker agencija in Komisija nista ocenili, ali je kemijsko recikliranje odpadkov iz polivinilklorida, pri katerem bi bilo mogoče svinec izločiti in ga varno odstraniti, izvedljivo; ker so po podatkih industrije za to že na voljo ustrezne tehnologije(41),(42);

AO.ker se Evropsko združenje kemijske industrije zavzema za kemijsko recikliranje kot rešitev za problematične snovi(43);

AP.ker skratka osnutek uredbe Komisije zamuja 18 let in vsebuje več elementov, ki niso združljivi z namenom ali vsebino uredbe REACH, kot so odstopanja za predelani polivinilklorid in njegovo pozitivno označevanje, čeprav vsebuje svinec, izvzetje svinčevih pigmentov iz omejitve in predolgo prehodno obdobje;

AQ.ker je Komisija osnutek uredbe predložila več kot leto dni po roku, določenem v uredbi REACH(44);

1.nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije;

2.meni, da osnutek uredbe Komisije ni združljiv s ciljem in vsebino uredbe REACH;

3.poziva Komisijo, naj umakne osnutek uredbe in odboru nemudoma predloži novega;

4.meni, da predelava odpadnega polivinilklorida nikakor ne sme povzročiti prenosa svinčevih spojin v novo generacijo izdelkov;

5.poziva Komisijo, naj spremeni prilogo k osnutku uredbe ter črta točki (a) in (b) odstavka 14 ter odstavke 15, 16, 17 in 19, poleg tega naj obdobje odloga v odstavku 13 skrajša na največ 6 mesecev, tako da lahko začne omejitev veljati prej, kot je določeno v osnutku uredbe;

6.poziva Komisijo, naj spoštuje roke iz uredbe REACH;

7.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) ULL396, 30.12.2006, str.1.
(2) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(3) UL C 21 E, 24.1.2002, str. 112.
(4) UL C 265, 11.8.2017, str. 65.
(5) ULC366, 27.10.2017, str.96,
(6) UL C 433, 23.12.2019, str. 146.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(8) Sodba Splošnega sodišča z dne 7.marca 2019, Švedska proti Komisiji, T-837/16, ECLI:EU:T:2019:144, http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=3DE9187FAF56F2A2616EA9541DE1D2B2?text=&docid=211428&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=5232553.
(9) ULL184, 17.7.1999, str.23.
(10) Glej Prilogo XV Poročila Evropske agencije za kemikalije o omejitvah z dne 16. decembra 2016 (dokumentacija iz Priloge XV), str. 3, V prilogi je navedeno, da je bilo potrjeno, da lahko svinec celo v nizkih odmerkih povzroči hude nevrovedenjske in nevrorazvojne posledice, pa tudi da velja za nevrotoksično snov brez mejnih vrednosti in škodljivo vpliva na razvoj centralnega živčnega sistema pri otrocih in da sta lahko hišni prah in tla po mnenju Evropske agencije za varnost hrane vira za izpostavljenost otrok svincu. Poleg tega se priporoča nadaljnje prizadevanje za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi svincu iz prehranskih in neprehranskih virov. https://echa.europa.eu/documents/10162/f639cc6f-7403-63de-9407-135544f33d86
(11) Glej zgornjo navedbo iz Priloge XV o tem, da je svinec snov brez mejne vrednosti.
(12) Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije ni stopnje izpostavljenosti svincu, ki ne bi bila škodljiva. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/lead-poisoning-and-health.
(13) Dokumentacija iz Priloge XV, str. 11.
(14) https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/329953/WHO-CED-PHE-EPE-19.4.7-eng.pdf?ua=1
(15) .
(16) https://vinylplus.eu/uploads/Modules/Documents/vc2001_en.pdf
(17) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2001 o zeleni knjigi Komisije o okoljskih vprašanjih zaradi polivinilklorida (UL C 21 E, 24.1.2002, str. 112).
(18) Po podatkih iz zelene knjige je leta 1998 letna domača proizvodnja polivinilklorida znašala 5,5 milijona ton, za kar se je uporabilo 112000 ton svinca kot stabilizatorja.
(19) Dokumentacija iz Priloge XV, str. 4.
(20) Odstavka 11 in 12 priloge k osnutku uredbe Komisije.
(21) Dokumentacija iz Priloge XV, str. 4. in uvodna izjava 1 osnutka uredbe Komisije.
(22) Mnenje Odbora za oceno tveganja z dne 5. decembra 2017 in mnenje Odbora za socialno-ekonomsko analizo z dne 15. marca 2018 o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu omejitev za proizvodnjo snovi, njihovo dajanje na trg in uporabo v EU, str. 10, https://echa.europa.eu/documents/10162/bf4394ef-7b75-99ec-13c1-134ba7ed713d.
(23) Uvodna izjava 4 osnutka uredbe Komisije.
(24) Točka (a) odstavka 14 priloge k osnutku uredbe Komisije.
(25) Točka (b) odstavka 14 priloge k osnutku uredbe Komisije.
(26) V dokumentaciji iz Priloge XV, str. 35, je razlaga, da bi bilo treba zaradi količine svinca, ki jo dandanes vsebujejo odpadki iz polivinilklorida, za reciklirani polivinilklorid določiti višjo mejno koncentracijo svinca, tj. 1 mas. % (namesto splošnega 0,1 mas. %) in da so izvajalci recikliranja/predelave polivinilklorida opozorili, da bi lahko iz recikliranega polivinilklorida izdelali le 10 % izdelkov, če bi morali upoštevati mejno koncentracijo 0,1 %, kar pomeni, da recikliranje ne bi bilo več ekonomsko vzdržno in bi ga morali (zaradi fiksnih in spremenljivih stroškov za soprocese in upravljanje ekstrudorjev) opustiti.
(27) Uvodna izjava 6 osnutka uredbe Komisije.
(28) UL C 21 E, 24.1.2002, str. 112.
(29) UL C 265, 11.8.2017, str. 65.
(30) ULC366, 27.10.2017, str.96.
(31) UL C 433, 23.12.2019, str. 146.
(32) Uvodna izjava 7 osnutka uredbe Komisije.
(33) Izračun temelji na podatku o 500000 tonah polivinilklorida z vsebnostjo svinca od 0,5 do 2%.
(34) Člen 1 in uvodna izjava 1 uredbe REACH.
(35) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(36) Mnenje Odbora za oceno tveganja z dne 5. decembra 2017 in mnenje Odbora za socialno-ekonomsko analizo z dne 15. marca 2018 o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu omejitev za proizvodnjo snovi, njihovo dajanje na trg in uporabo v EU, str. 48.
(37) Mnenje Odbora za oceno tveganja z dne 5. decembra 2017 in mnenje Odbora za socialno-ekonomsko analizo z dne 15. marca 2018 o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu omejitev za proizvodnjo snovi, njihovo dajanje na trg in uporabo v EU, str. 6.
(38) Mnenje Odbora za oceno tveganja z dne 5. decembra 2017 in mnenje Odbora za socialno-ekonomsko analizo z dne 15. marca 2018 o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu omejitev za proizvodnjo snovi, njihovo dajanje na trg in uporabo v EU, str. 9. Odbor ugotavlja, da je lahko v polivinilkloridu prisoten tudi svinec, ki ni uporabljen kot stabilizator (na primer za uporabo dveh svinčevih kromatov kot pigmentov je bila podeljena avtorizacija v skladu z uredbo REACH). Omejitev vsega svinca, ki je prisoten v polivinilkloridu (ne glede na njegovo funkcijo), bi pripomogla k obravnavi tveganj, opredeljenih v predlogu. Poleg tega morda ni očitno, zakaj je svinec prisoten v izdelku, zato bi utegnila biti natančna navedba posamezne uporabe v pomoč pri izvrševanju (forum za izvrševanje je v svojem mnenju navedel, da bi bilo omejitev enostavneje izvrševati, če izvršnim organom ne bi bilo treba dokazovati, kakšna je funkcija ugotovljenega svinca v polivinilkloridu nad ustrezno mejno koncentracijo).
(39) Glej uvodno izjava 17 osnutka uredbe Komisije.
(40) UL C 21 E, 24.1.2002, str. 112.
(41) https://vinylplus.eu/uploads/Modules/Documents/ok_brochure_pvc_14-03-2014.pdf
(42) https://vinylplus.eu/uploads/Modules/Documents/pe_recovery_options.pdf
(43) Cefic, ‘Molecule Managers’, 2019,str. 33: Če bodo pogoji ustrezni, bo industrija vlagala v kemijsko recikliranje v Evropi, pri katerem lahko pridobimo veliko dragocenih materialov, ki se sedaj zavržejo, vključno s plastiko in polimeri. Te materiale lahko pretvorimo nazaj v ogljikovodikove surovine in se obenem znebimo problematičnih snovi, https://cefic.org/app/uploads/2019/06/Cefic_Mid-Century-Vision-Molecule-Managers-Brochure.pdf.
(44) Če so izpolnjeni pogoji iz člena 68 uredbe REACH, Komisija v skladu s členom 73 te uredbe pripravi osnutek sprememb Priloge XVII v treh mesecih po prejemu mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo. Ta odbor je mnenje sprejel 15. marca 2018, Komisija pa je osnutek spremembe odboru REACH posredovala šele septembra 2019.


Strategija EU za odpravo pohabljanja ženskih spolovil po svetu
PDF137kWORD50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o strategiji EU za odpravo pohabljanja ženskih spolovil po svetu ()
P9_TA(2020)0031B9-0090/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju členov 8 in 9 Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (direktiva o pravicah žrtev)(1), katerih določbe veljajo tudi za žrtve pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju členov 11 in 21 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (direktiva o pogojih za sprejem)(2), ki med kategorijami ranljivih oseb, ki bi morale med postopkom za pridobitev azila prejeti ustrezno zdravstveno oskrbo, izrecno omenja žrtve pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju člena 20 Direktive2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite(3), ki težje oblike psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kamor se uvršča tudi pohabljanje ženskih spolovil, šteje med razloge za dodelitev mednarodne zaščite,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov(4), v kateri je pozval h končanju te prakse po vsem svetu s preprečevanjem, zaščitnimi ukrepi in zakonodajo,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6.februarja2014 o sporočilu Komisije z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“(5),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o ničelni strpnosti do pohabljanja ženskih spolovil(6),

–ob upoštevanju letnih poročilEU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter zlasti svoje resolucije z dne 15. januarja 2020(7),

–ob upoštevanju sklepov Sveta iz junija2014 o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, tudi pohabljanja ženskih spolovil, in boju proti njim,

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. marca 2010 o odpravi nasilja nad ženskami v Evropski uniji,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2013 z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“(),

–ob upoštevanju skupne izjave z dne 6. februarja 2013 ob mednarodnem dnevu boja proti pohabljanju ženskih spolovil, v kateri so podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in pet komisarjev ponovno potrdili zavezo EU k boju proti pohabljanju ženskih spolovil v njenih zunanjih odnosih,

–ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, zlasti cilja 14(b), ki izrecno omenja pohabljanje ženskih spolovil, upoštevajoč pa tudi, da trenutno potekajo pregled akcijskega načrta in pogajanja za njegovo obnovitev,

–ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z izvajanjem strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov v obdobju 2016–2019 in z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v akcijskem načrtu, ki je bil del sporočila Komisije z dne 25. novembra 2013,

–ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja 5.3 o odpravi vseh škodljivih praks, kot so poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke ter pohabljanje ženskih spolovil,

–ob upoštevanju mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu in njenega akcijskega programa, rezultatov poznejših konferenc o pregledu, zlasti 25. konference o prebivalstvu in razvoju na vrhunskem srečanju v Nairobiju, ter njihove zaveze k odpravi pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje in rezultatov poznejših konferenc o njihovem pregledu,

–ob upoštevanju akcijskega načrta za enakost spolov za obdobje 2016–2020, zlasti tematske prednostne naloge B, ki ima poseben kazalnik za pohabljanje ženskih spolovil, upoštevajoč pa tudi, da trenutno potekajo pregled akcijskega načrta in pogajanja za njegovo obnovitev,

–ob upoštevanju zaveze predsednice Komisije, da bo sprejela ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami, kot je navedeno v njenih političnih smernicah,

–ob upoštevanju pričakovane nove strategije EU za enakost spolov,

–ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) iz leta 2013 o pohabljanju ženskih spolovil v Evropski uniji in na Hrvaškem ter dveh poznejših poročil z naslovom „Ocena števila deklic v Evropski uniji, ki jim grozi pohabljenje spolovil“, prvega iz leta 2015 o Irski, Portugalski in Švedski, drugega pa iz leta 2018 o Belgiji, Grčiji, Franciji, Italiji, Cipru in Malti,

–ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), v 38. členu katere je predpisana inkriminacija pohabljanja ženskih spolovil v vseh državah pogodbenicah,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12.septembra2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima ( – )(8),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28.novembra2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola(9),

–ob upoštevanju Deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope z dne 13. septembra 2017 o tem, da je treba okrepiti prizadevanja za preprečevanje pohabljanja ženskih spolovil in prisilnih porok v Evropi ter boj proti njim,

–ob upoštevanju smernic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za upravljanje zdravstvenih zapletov zaradi pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 5. julija 2018 o odpravi pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 27. julija 2018 o okrepitvi mednarodnih prizadevanj za odpravo pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 14. novembra 2018 o okrepitvi mednarodnih prizadevanj za odpravo pohabljanja ženskih spolovil,

–ob upoštevanju cotonoujskega sporazuma in njegovega pregleda, ki trenutno poteka,

–ob upoštevanju nove pobude EU in OZN iz septembra 2017, imenovane Spotlight, o odpravi nasilja nad ženskami in dekleti,

–ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.ker se pohabljanje ženskih spolovil po vsem svetu obravnava kot huda in sistematična kršitev človekovih pravic, kot oblika nasilja nad ženskami in dekleti ter kot oblika neenakosti spolov, ki ni povezana z nobeno vero ali kulturo, in se zdaj priznava kot globalno vprašanje, ki po statističnih poročilih Unicefa, Sklada OZN za prebivalstvo (UNFPA) in WHO zadeva vsaj 200 milijonov žensk in deklet v 30 državah; ker obstajajo dokazi, da je pohabljanje ženskih spolovil prisotno v več kot 90 državah na vseh celinah;

B.ker bo po podatkih UNFPA iz leta 2018 zaradi pohabljanja ženskih spolovil do leta 2030 ogroženih 68 milijonov deklet po vsem svetu, če se bo prebivalstvo razvijalo v skladu s sedanjimi trendi, kar pomeni, da je bilo v letu 2019 ogroženih 4,1 milijona deklet, v letu 2030 pa bo ogroženih že 4,6 milijona deklet;

C.ker se po najnovejših podatkih iz posameznih držav po vsej Evropi ocenjuje, da v Evropi živi okrog 600 000 žensk in deklet z vseživljenjskimi fizičnimi in psihološkimi posledicami pohabljanja ženskih spolovil, medtem ko je nadaljnjih 180 000 deklet v 13 evropskih državah v veliki nevarnosti, da bodo podvržene tovrstnemu pohabljanju;

D.ker pohabljanje ženskih spolovil zajema vse postopke, ki vključujejo delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolovil, kot so klitoridektomija, izrezovanje, infibulacija in drugi škodljivi postopki, in ki namerno spreminjajo ali poškodujejo ženska spolovila iz nezdravstvenih razlogov, kar povzroča fizične, spolne in psihološke zdravstvene zaplete, ki lahko vodijo tudi v smrt;

E.ker se pohabljanje ženskih spolovil večinoma izvaja na mladih dekletih do 15 let starosti; ker je lahko poleg tega dekle ali ženska tovrstnemu pohabljanju izpostavljena večkrat v svojem življenju, recimo tik pred poroko ali pred odhodom na potovanje v tujino;

F.ker se je po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) iz leta 2018 nedavno povečal delež žensk in deklet, ki so potencialno že bile podvržene tovrstnemu pohabljanju, kar pomeni, da je pomembnost tega vprašanja čedalje večja, število prizadetih ali ogroženih pa se še naprej povečuje; ker je po podatkih UNHCR samo v zadnjih petih letih v Evropo prišlo več kot 100000 prosilk za azil, ki bi lahko bile izpostavljene pohabljanju ženskih spolovil;

G.ker je bil po navedbah Unicefa dosežen napredek, saj je danes grožnja, da bodo dekletom pohabljena spolovila, za tretjino manjša, kot je bila pred 30 leti; glede na vse razpoložljive podatke in na dejstvo, da je do leta 2030 še deset let, pa je jasno, da smo še daleč od izpolnitve cilja trajnostnega razvoja 5.3 o odpravi pohabljanja ženskih spolovil; ker je, prav nasprotno, videti, da se absolutno število prizadetih žensk in deklet povečuje in se bo povečevalo še naprej, razen če se nujno sprejmejo močno okrepljeni ukrepi, da bi to preprečili;

H.ker je za pospešitev sprememb in dosego cilja odprave pohabljanja ženskih spolovil po vsem svetu do leta 2030 nujno treba okrepiti in uskladiti obstoječa prizadevanja, da bi to prakso odpravili na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, da bi izkoristili ta prizadevanja in z učinkovitimi in celovitimi strategijami dosegli večje in trajne spremembe;

I.ker je pohabljanje ženskih spolovil oblika nasilja na podlagi spola, zato je obravnava temeljnih vzrokov neenakosti spolov na ravni skupnosti, vključno s spolnimi stereotipi in škodljivimi družbenimi normami, bistvenega pomena za odpravo takšnega pohabljanja;

J.ker je tovrstno pohabljanje pogosto neločljivo povezano z drugimi vprašanji neenakosti spolov in je le ena od številnih kršitev pravic žensk, kot so pomanjkanje dostopa deklet do izobraževanja, vključno s celovito spolno vzgojo, pomanjkanje zaposlitev za ženske, nezmožnost posedovanja ali dedovanja lastnine, prisilne ali zgodnje poroke otrok, spolno in fizično nasilje ter pomanjkanje kakovostnega zdravstvenega varstva, vključno s storitvami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic;

K.ker je medikalizacija pohabljanja ženskih spolovil praksa pohabljanja, ki ga izvaja zdravstveni delavec oziroma ki se izvaja v bolnišnici ali zdravstvenem objektu; ker je medikalizacija pohabljanja nevaren poskus legitimizacije prakse pohabljanja ženskih spolovil in celo morebitnega iskanja dobička;

1.ponovno poudarja, da je zavezan k odpravi prakse pohabljanja ženskih spolovil po vsem svetu, saj gre za nasilje na podlagi spola, ki ima za ženske in dekleta dolgotrajne psihološke in fizične posledice v nekaterih primerih pa lahko povzroči celo smrt;

2.ugotavlja, da je vključitev skupine „The Restorers“ na seznam finalistov za nagrado Saharova pomemben korak v tej smeri in v boju proti pohabljanju ženskih spolovil; nadalje priznava pomembno vlogo, ki jo imajo mladi pri krepitvi lastne vloge in vloge drugih tako, da postanejo vzor v svojih skupnostih;

3.poudarja, da mora biti glavni cilj vsakega ukrepa v zvezi s tovrstnim pohabljanjem preprečevanje s trajnostnimi družbenimi spremembami in krepitvijo vloge skupnosti, še zlasti žensk in deklet v teh skupnostih, z izobraževanjem in obveščanjem ter ustvarjanjem pogojev za krepitev gospodarske vloge žensk in deklet; poudarja, da mora biti zaščita in nadaljnja oskrba preživelih žrtev pohabljanja ženskih spolovil prednostna naloga, ki jo je treba doseči s povečanjem sredstev za ustrezno zaščito in informacije ter dostop do strokovne in ustrezne telesne, psihološke, zdravstvene in seksološke oskrbe ter podpore za preživele;

4.poudarja, da je vključevanje moških in dečkov v proces preoblikovanja odnosov med spoloma, sprememb vedenja ter podpiranja večje vloge žensk in deklet prav tako bistvenega pomena za odpravo te škodljive prakse; nadalje poudarja, da je zelo pomembno, da so v odpravljanje tovrstnega pohabljanja vključeni tudi voditelji skupnosti, saj se praksa prenaša prek običajev in kulture, pri tem pa uporabljajo obrezovalce, ki imajo pogosto vplivno vlogo v skupnosti, in različne vere, ki služijo kot opravičilo za izvajanje in ohranjanje te prakse;

5.poudarja, da je treba pohabljanje ženskih spolovil obravnavati celostno in presečno, se pri reševanju osredotočiti na odpravljanje temeljnih vzrokov za neenakost spolov, na katerih temeljijo vse oblike nasilja na podlagi spola nad ženskami in dekleti, vključno s kršitvami njihovih človekovih pravic, telesne nedotakljivosti ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, še zlasti pa s povezovanjem tovrstnega pohabljanja z drugimi škodljivimi praksami, kot so zgodnje in prisilne poroke, likanje prsi, himenoplastika in preverjanje devištva;

6.je zaskrbljen zaradi vse bolj razširjenega pojava medikalizacije“ pohabljanja ženskih spolovil v nekaterih državah, tudi v tistih, v katerih je takšno pohabljanje nezakonito, ter zaradi čedalje večje vključenosti zdravstvenih delavcev v to prakso; vztraja, da je to nesprejemljiv pristop k odpravljanju temeljnih vzrokov za takšno pohabljanje, kar sta ugotovili tudi OZN in WHO; poziva zadevne države, naj izrecno prepovedo medikalizacijo tovrstnega pohabljanja ter povečajo ozaveščenost zdravstvenega osebja o tem problemu z več informacijami in usposabljanjem ter ustreznim nadzorom in izvrševanjem;

7.poudarja, da so države članice po 38. členu Istanbulske konvencije obvezane, da inkriminirajo pohabljanje ženskih spolovil, pa tudi spodbujanje, prisilo in vplivanje na deklico, da se mu podvrže, in da ta konvencija varuje ne samo dekleta in ženske, ki jim grozi nevarnost pohabljanja, temveč tudi tiste, ki vse življenje trpijo njegove posledice; z veseljem opaža, da kazensko pravo v vseh državah članicah varuje dekleta in ženske pred pohabljanjem spolovil, je pa izredno zaskrbljen zaradi njegove očitne neučinkovitosti, saj smo bili v EU priča zgolj peščici primerov, ki jim je uspelo priti do faze sodne obravnave;

8.ugotavlja, da je v mnogih državah članicah EU mogoče preganjati tudi pohabljanje ženskih spolovil, ki je bilo opravljeno v tujini, v skladu z načelom ekstrateritorialnosti, ki torej prepoveduje tudi vodenje otrok v tretje države, da bi tam izvajali tovrstno pohabljanje; ugotavlja, da morajo inkriminacijo spremljati tudi kazenski pregon in preiskave; poudarja, da je treba vedno najprej upoštevati največjo korist otroka in da je treba pri pregonu in obsodbi družinskih članov, ki izvajajo takšno pohabljanje, zagotoviti tudi, da deklice in otroci zaradi tega ne bodo izpostavljeni nadaljnjemu tveganju;

9.poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo prihodnji proračun EU tako znotraj kot zunaj EU še naprej podpiral trajnost sodelovanja skupnosti v projektih in programih z ustreznim financiranjem, ki bo upoštevalo operativno realnost organizacij, ki temeljijo na skupnosti, ter organizacij in pobud, ki jih vodijo preživeli in mladi; v ta namen poziva Komisijo in Svet, naj v proračunskih razpravah o naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovita prožno, dostopno in trajno financiranje na podlagi dolgoročne strukturne finančne podpore;

10.pozdravlja že opravljeno delo v programu za pravice, enakost in državljanstvo ter poziva Komisijo in države članice, naj v prihodnjem proračunu EU upoštevajo potrebo po večji prožnosti in sinergijah med programi notranjega in zunanjega financiranja, da bi dobili proračun, ki bo upošteval kompleksnost tega vprašanja, ter celovitejše nadnacionalne in čezmejne ukrepe, da bi dosegli izkoreninjenje pohabljanja ženskih spolovil po vsem svetu;

11.spodbuja Komisijo in države članice, naj še okrepijo svoje sodelovanje z evropskimi in nacionalnimi mrežami strokovnjakov, tudi na področju zdravstva, socialnega varstva, kazenskega pregona in civilne družbe, ter zagotovijo, da bo financiranje EU namenjeno projektom, katerih namen je usposabljanje in ozaveščanje strokovnih delavcev o tem, kako učinkovito preprečiti, odkrivati in se odzivati na primere pohabljanja ženskih spolovil ter nasilja nad ženskami in dekleti;

12.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse države članice direktivo o pravicah žrtev prenesle v nacionalno zakonodajo in jo v celoti izvajale, tako da bodo imele preživele žrtve pohabljanja v nujnih situacijah v EU dostop do zaupnih specialističnih podpornih storitev, vključno s pomočjo in svetovanjem po travmatični izkušnji, pa tudi do zatočišč;

13.ugotavlja, da mora biti glede na najnovejše podatke UNHCR dostop prosilk za azil in begunk, ki so preživele žrtve pohabljanja spolovil, do specialističnih zdravstvenih storitev, vključno s psihološko oskrbo, prioriteta tako na ravni EU kot na ravni držav članic;

14.poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bodo pri reformi skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) po vsej EU enotno uporabljali najvišji standardi mednarodne zaščite glede kvalifikacij, pogojev za sprejem in procesnih pravic, kar bo olajšalo tesno sodelovanje med državami članicami, zlasti zadevajoč ranljive prosilke za azil, ki so bile žrtve pohabljanja in drugih oblik nasilja na podlagi spola ali pa jim grozi tovrstno pohabljanje in nasilje;

15.poziva Komisijo, naj glede na povečanje števila žensk in deklet, prizadetih zaradi pohabljanja spolovil, opravi pregled sporočila iz leta 2013 z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“, da bi po vsem svetu okrepili ukrepe proti tej praksi in da bi si prizadevali odpraviti razlike v zakonodaji, politikah in zagotavljanju storitev med državami članicami, tako da bi imele ženske in dekleta, ki so prizadete ali izpostavljene tveganju pohabljanja spolovil, dostop do enakih standardov obravnave po vsej EU;

16.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prihodnja strategija za enakost spolov vključevala ukrepe za odpravo pohabljanja ženskih spolovil in zagotovila oskrbe preživelih žrtev, da bo vsebovala vključujoč jezik, trdne zaveze in jasne kazalnike na vseh področjih pristojnosti EU, skupaj z rednim poročanjem in močnim mehanizmom za spremljanje, tako da bo zagotovila odgovornost vseh institucij EU in držav članic;

17.poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo sodelovanje s tretjimi državami, da bi jih spodbudili k sprejetju nacionalne zakonodaje, ki bo prepovedovala pohabljanje ženskih spolovil, ter k podpiranju organov kazenskega pregona pri zagotavljanju izvajanja te zakonodaje, in naj prednostno obravnavajo pohabljanje ženskih spolovil in drugih praks, ki škodijo ženskam in dekletom, v politiki človekovih pravic v zunanjih zadevah, zlasti v svojih dvostranskih in večstranskih dialogih o človekovih pravicah in v drugih oblikah diplomatskih prizadevanj; poudarja, da lahko EU pomaga izkoreniniti tovrstno pohabljanje po vsem svetu z opredelitvijo in spodbujanjem dobre prakse na tem področju v EU;

18.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prihodnji akcijski načrt za enakost spolov (GAP III) med ključnimi ukrepi obdržal odpravo pohabljanja ženskih spolovil ter oskrbo preživelih žrtev kot del boja proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti, in sicer s konkretnimi in sledljivimi kazalniki;

19.poziva Komisijo, tudi Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi, da bo prihodnji akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo med svojimi cilji obdržal odpravo pohabljanja ženskih spolovil in oskrbo preživelih žrtev;

20.ponovno poziva Svet, naj nujno zaključi ratifikacijo Istanbulske konvencije v imenu EU na podlagi širokega pristopa brez omejitev ter naj vse države članice poziva k njeni ratifikaciji; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita popolno vključitev konvencije v zakonodajni in politični okvir EU, da bi tako zagotovili preprečevanje pohabljanja ženskih spolovil, zaščito žensk in pregon storilcev kaznivih dejanj ter ustrezno izvajanje storitev v odziv na tovrstno pohabljanje v vseh državah pogodbenicah;

21.ponovno poziva Komisijo in države članice, naj vključijo preprečevanje pohabljanja ženskih spolovil na vsa področja, zlasti pa področje zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami, na področje socialnega dela, azila, izobraževanja, vključno s spolno vzgojo, zaposlovanja, kazenskega pregona, sodstva, zaščite otrok ter medijev, tehnologije in komuniciranja; poziva k vzpostavitvi forumov z več deležniki med različnimi sektorji za boljše usklajevanje tovrstnega sodelovanja;

22.pozdravlja prizadevanja Komisije in njeno dejavno spodbujanje odprave pohabljanja ženskih spolovil z notranjimi razpravami s civilno družbo in zunanjimi politikami v dialogih s partnerskimi državami, pa tudi njeno zavezanost k letni oceni boja EU proti takšnemu pohabljanju;

23.poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vzpostavljeni ustrezni in strukturirani mehanizmi za smiselno sodelovanje s predstavniki skupnosti, ki so prizadete zaradi pohabljanja ženskih spolovil, ter z lokalnimi organizacijami žensk, tudi organizacijami, ki jih vodijo preživele žrtve, pri sprejemanju politik in odločanju;

24.poziva Komisijo, naj z vključitvijo klavzul o človekovih pravicah zagotovi, da bodo pogajanja in pregledi sporazumov EU o sodelovanju in trgovinskih sporazumih s tretjimi državami potekali glede na njihovo skladnost z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, vključno z odpravo pohabljanja ženskih spolovil kot sistematičnega kršenja človekovih pravic in obliko nasilja, ki ovira popoln razvoj žensk in deklet;

25.pozdravlja posodobljeno metodologijo iz dokumenta „Ocena deklic, ki jim grozi pohabljanje spolovil v Evropski uniji: podrobni vodič (2. izdaja)“, ki ga je objavil EIGE in ki je namenjen zbiranju natančnejših in zanesljivejših podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj posodobijo ustrezne podatke in obravnavajo pomanjkanje zanesljivih primerljivih statističnih podatkov na ravni EU o razširjenosti pohabljanja ženskih spolovil in o vrstah tovrstnega pohabljanja, k sodelovanju na področju zbiranja podatkov in raziskav pa vključijo akademike, skupnosti, ki izvajajo tovrstno pohabljanje, in preživele žrtve, in sicer s participativnim pristopom, ki temelji na skupnosti; poziva organizacije, vlade in institucije EU, naj sodelujejo pri pridobivanju natančnejših kvalitativnih in kvantitativnih podatkov o pohabljanju ženskih spolovil ter naj jih dajo na voljo širši javnosti; poleg tega spodbuja izmenjavo dobre prakse in sodelovanje ustreznih organov (policija in tožilstvo), vključno z mednarodnimi razpisi ukrepov;

26.poziva Komisijo, naj vloži več trajnih sredstev v raziskave pohabljanja ženskih spolovil, saj so poglobljene kvalitativne in kvantitativne raziskave edini način za spodbujanje boljšega razumevanja tega pojava ter za zagotavljanje njegove prilagojene in učinkovite obravnave;

27.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) ULL315, 14.11.2012, str.57.
(2) ULL180, 29.6.2013, str.96.
(3) ULL337, 20.12.2011, str.9.
(4) ULC332 E, 15.11.2013, str.87.
(5) UL C 93, 24.3.2017, str.142.
(6) ULC463, 21.12.2018, str.26.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0007.
(8) ULC337, 20.9.2018, str.167.
(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080.


Avtomatizirano sprejemanje odločitev: zagotavljanje varstva potrošnikov ter prostega pretoka blaga in storitev
PDF151kWORD48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o avtomatiziranem sprejemanju odločitev: zagotavljanje varstva potrošnikov ter prostega pretoka blaga in storitev ()
P9_TA(2020)0032B9-0094/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12.februarja2019 o celoviti evropski industrijski politiki na področju umetne inteligence in robotike(1),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16.februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki(2),

–ob upoštevanju poročila strokovne skupine Komisije za odgovornost in nove tehnologije o odgovornosti v zvezi z umetno inteligenco in drugimi novimi digitalnimi tehnologijami, objavljenega 21. novembra 2019,

–ob upoštevanju poročila strokovne skupine Komisije na visoki ravni za umetno inteligenco o politiki in naložbenih priporočilih za zaupanja vredno umetno inteligenco, objavljenega 26. junija 2019,

–ob upoštevanju dokumenta strokovne skupine Komisije na visoki ravni za umetno inteligenco o etičnih smernicah za zaupanja vredno umetno inteligenco, objavljenega 8. aprila 2019, ter ocenjevalnega seznama za zaupanja vredno umetno inteligenco,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8.aprila2019 o krepitvi zaupanja v umetno inteligenco, osredotočeno na človeka (),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7.decembra 2018 o usklajenem načrtu za umetno inteligenco (),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25.aprila 2018 o umetni inteligenci za Evropo (),

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o avtomatiziranem sprejemanju odločitev: zagotavljanje varstva potrošnikov in prostega pretoka blaga in storitev (O-000008/2020 – B9-0007/2020),

–ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.ker je tehnološki napredek na področju umetne inteligence, strojnega učenja, kompleksnih algoritemskih sistemov in avtomatiziranega sprejemanja odločitev zelo hiter in ker so uporaba, priložnosti in izzivi, ki jih prinašajo te tehnologije, številni in vplivajo na skoraj vse sektorje notranjega trga;

B.ker naj bi razvoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev znatno prispeval h gospodarstvu, ki temelji na znanju, in koristi družbi, med drugim z izboljšanimi javnimi storitvami, potrošnikom z inovativnimi proizvodi in storitvami ter podjetjem z optimizirano zmogljivostjo;

C.ker uporaba in razvoj umetne inteligence in avtomatiziranega sprejemanja odločitev predstavljata tudi izzive za zaupanje potrošnikov in blaginjo, zlasti v smislu omogočanja potrošnikom, da te postopke prepoznajo, da razumejo, kako delujejo, da so pred sprejemanjem odločitev o njihovi uporabi ustrezno obveščeni in da se lahko odločijo, da jih ne uporabljajo;

D.ker so etične smernice, kot so načela, ki jih je sprejela strokovna skupina Komisije na visoki ravni za umetno inteligenco, izhodišče; ker je treba pregledati sedanji pravni okvir EU, vključno s potrošniško zakonodajo ter zakonodajo o varnosti proizvodov in nadzoru trga, da bi preverili, ali se lahko odzove na pojav umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja ter zagotovi visoko raven varstva potrošnikov, kot je določeno v členu 38 Listine EU o temeljnih pravicah;

E.ker bo skupni pristop EU k razvoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev pomagal zagotoviti koristi teh postopkov in zmanjšal tveganja po vsej EU, preprečil razdrobljenost notranjega trga ter EU omogočil, da bo bolje spodbujala svoj pristop in svoje vrednote po svetu;

Izbira, zaupanje in blaginja potrošnikov

1.pozdravlja potencial, ki ga ima avtomatizirano odločanje za zagotavljanje inovativnih in izboljšanih storitev potrošnikom, vključno z novimi digitalnimi storitvami, kot so virtualni pomočniki in digitalni asistenti; kljub temu meni, da bi morali biti potrošniki pri delu s sistemom, ki avtomatizira odločanje, ustrezno obveščeni o tem, kako deluje, kako vzpostaviti stik s človekom, pooblaščenim za sprejemanje odločitev, in kako preveriti in popraviti odločitve sistema;

2.poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje novih pravil v skladu z direktivo o boljšem izvrševanju(3), ki od trgovcev zahteva, da potrošnike obvestijo, ko so cene blaga ali storitev prilagojene na podlagi avtomatiziranega odločanja in profiliranja vedenja potrošnikov, kar trgovcem omogoča, da ocenijo kupno moč potrošnika;

3.poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje uredbe o geografskem blokiranju(4), da se avtomatizirano odločanje ne bo uporabljalo za diskriminacijo potrošnikov na podlagi njihovega državljanstva, prebivališča ali začasne lokacije;

4.spodbuja Komisijo, naj spremlja, ali obveznosti trgovcev omogočajo učinkovito izbiro za potrošnike in zagotavljajo zadostno varstvo potrošnikov; poziva Komisijo, naj preveri, ali obstajajo morebitne regulativne vrzeli, in preuči, ali so potrebni dodatni ukrepi, da bi zagotovili močan sklop pravic za varstvo potrošnikov v okviru umetne inteligence in pri avtomatiziranem odločanju;

5.ugotavlja, da se sistemi avtomatiziranega odločanja uporabljajo v alternativnih mehanizmih za reševanje sporov na različnih digitalnih platformah za reševanje sporov med potrošniki in trgovci; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se pri vsakem prihodnjem pregledu Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov(5) in Uredbe (EU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov(6) upošteva uporaba avtomatiziranega odločanja in zagotovi, da se ohrani nadzor človeka;

Okvir za varnost in odgovornost za proizvode

6.poudarja, da morajo podjetja v skladu z okvirom EU za varnost proizvodov zagotoviti, da se na trg dajo le varni in skladni proizvodi; priznava, da pojav izdelkov z zmogljivostmi za avtomatizirano odločanje predstavlja nove izzive, saj se takšni proizvodi lahko razvijajo in delujejo na načine, ki pri dajanju na trg niso predvideni; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za prilagoditev varnostnih predpisov EU za proizvode, ki so zajeti v posebni zakonodaji EU, ki določa usklajene zahteve, vključno z direktivo o strojih(7), direktivo o varnosti igrač(8), direktivo o radijski opremi(9) in direktivo o nizki napetosti(10), ter za „neusklajene proizvode“, ki jih zajema direktiva o splošni varnosti proizvodov(11), da se zagotovi, da nova pravila ustrezajo svojemu namenu, da so uporabniki in potrošniki zaščiteni pred škodo, da so proizvajalci jasno seznanjeni s svojimi obveznostmi in da so uporabniki jasno seznanjeni s tem, kako uporabljati proizvode, ki so zmožni avtomatizirano sprejemati odločitve;

7.poudarja, da je potreben pristop k ureditvi, ki temelji na tveganju, ob upoštevanju raznolike narave in kompleksnosti izzivov, ki nastanejo zaradi različnih vrst in načinov uporabe umetne inteligence in sistemov avtomatiziranega odločanja; poziva Komisijo, naj razvije sistem za oceno tveganja za umetno inteligenco in avtomatizirano sprejemanje odločitev, da bi zagotovila skladen pristop k izvrševanju zakonodaje o varnosti proizvodov na notranjem trgu; da morajo države članice v nacionalnih strategijah za nadzor trga razviti usklajene strategije obvladovanja tveganja za umetno inteligenco;

8.ugotavlja, da direktiva o odgovornosti za proizvode(12) že več kot 30 let zagotavlja dragoceno varnostno mrežo za zaščito potrošnikov pred škodo, ki nastane zaradi proizvodov z napako; priznava izziv, ki ga predstavlja določanje odgovornosti, kadar je potrošnik oškodovan zaradi avtomatiziranega sprejemanja odločitev; poziva Komisijo, naj pregleda to direktivo in razmisli o prilagoditvi pojmov, kot so „proizvod“, „škoda“ in „napaka“, in o prilagoditvi pravil v zvezi z dokaznim bremenom; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za posodobitev teh pojmov in pravil, če je to potrebno;

Regulativni okvir za storitve

9.opozarja, da sedanji regulativni okvir o storitvah, ki je sestavljen iz direktive o storitvah(13), direktive o poklicnih kvalifikacijah(14), direktive o preskusu sorazmernosti(15), direktive o elektronskem poslovanju(16) in splošne uredbe o varstvu podatkov (17), že zajema številne vidike politike, pomembne za storitve, ki vključujejo avtomatizirano sprejemanje odločitev, vključno s pravili o varstvu potrošnikov, etiki in odgovornosti; ugotavlja, da bi se morala ta pravila uporabljati tako za tradicionalne storitve kot za storitve, ki vključujejo avtomatizirano sprejemanje odločitev;

10.poudarja, da čeprav lahko avtomatizirano sprejemanje odločitev izboljša učinkovitost in natančnost storitev, morajo imeti končno odgovornost za odločitve, sprejete v okviru strokovnih storitev na področju zdravstvenih, pravnih in računovodskih poklicev ter bančnega sektorja, vedno ljudje, ki morajo tudi imeti možnost te odločitve razveljaviti; opozarja na pomen kontrole ali neodvisnega nadzora, ki ga v primerih avtomatiziranega sprejemanja odločitev, kadar gre za legitimne javne interese, opravljajo usposobljeni strokovnjaki;

11.poudarja, da je v skladu z direktivo o preskusu sorazmernosti pomembno, da se pred avtomatizacijo poklicnih storitev ustrezno ocenijo tveganja; poziva pristojne organe držav članic, naj zagotovijo, da bo strokovno usposabljanje upoštevalo znanstveni napredek na področju avtomatiziranega sprejemanja odločitev;

Kakovost in preglednost upravljanja podatkov

12.ugotavlja, da se sistemi avtomatiziranega odločanja zanašajo na zbiranje velikih količin podatkov, in meni, da bo uredba o prostem pretoku neosebnih podatkov(18) prispevala, da bo na voljo več podatkov v EU, kar bo omogočilo oblikovanje inovativnih storitev, ki temeljijo na podatkih; v zvezi s tem priznava potencial izmenjave podatkov tako iz javnih kot iz zasebnih virov, hkrati pa poudarja, da je treba nujno varovati osebne podatke v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov; poudarja, da je pomembno uporabljati le visokokakovostne in nepristranske podatkovne sklope, da bi izboljšali rezultate algoritemskih sistemov ter okrepili zaupanje potrošnikov in njihovo sprejemanje;

13.poudarja, da je glede na velik vpliv, ki ga lahko imajo sistemi avtomatiziranega odločanja na potrošnike, zlasti tiste v ranljivem položaju, pomembno, da ti sistemi uporabljajo visokokakovostne in nepristranske podatkovne sklope pa tudi nepristranske algoritme, ki jih je mogoče razložiti; meni, da so v okviru poslovnih procesov potrebne strukture za pregled, da bi odpravili morebitne napake pri avtomatiziranih odločitvah, potrošniki pa bi morali imeti možnost zahtevati, da avtomatizirane odločitve, ki so dokončne in trajne, pregleda človek in popravi krivice pri njih;

14.poudarja, da je za oceno, ali so proizvodi z zmožnostjo avtomatiziranega odločanja v skladu z ustreznimi varnostnimi pravili, bistvenega pomena, da so algoritmi za temi zmogljivostmi ustrezno pregledni in da jih je mogoče pojasniti organom za nadzor trga; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba organom za nadzor trga v zvezi s tem dodeliti dodatne pristojnosti;

15.poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje uredbe o razmerjih med platformami in podjetji(19), zlasti pravil o preglednosti razvrščanja, ki vključujejo uporabo avtomatiziranega sprejemanja odločitev;

o
oo

16.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0081.
(2) UL C 252, 18.7.2018, str. 239.
(3) Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov (UL L 328, 18.12.2019, str. 7).
(4) Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 60 I, 2.3.2018, str. 1).
(5) UL L 165, 18.6.2013, str. 63.
(6) UL L 165, 18.6.2013, str. 1.
(7) Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (preoblikovano), UL L 157, 9.6.2006, str. 24.
(8) Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.junija 2009 o varnosti igrač (UL L170, 30.6.2009, str.1).
(9) Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).
(10) Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).
(11) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).
(12) Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25.julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L210, 7.8.1985, str.29).
(13) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(14) Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 354, 28.12.2013, str. 132).
(15) Direktiva (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (UL L173, 9.7.2018, str. 25).
(16) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(17) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(18) Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (UL L 303, 28.11.2018, str. 59).
(19) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (ULL 186, 11.7.2019, str. 57).


Predlagani mandat za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
PDF200kWORD61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska ()
P9_TA(2020)0033B9-0098/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5.aprila2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(1), z dne 3.oktobra2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(2), z dne 13.decembra2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(3), z dne 14.marca2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom(4), z dne 18.septembra2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije(5) in z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva(6),

–ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 29. januarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(7),

–ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(8) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) ter politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki spremlja Sporazum o izstopu(9) (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),

–ob upoštevanju pisem Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Pododbora za varnost in obrambo,

–ob upoštevanju priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, ki imenuje Komisijo za pogajalca Unije, in njegove priloge, ki vsebuje pogajalske smernice za sklenitev novega partnerstva () (v nadaljnjem besedilu: pogajalske smernice),

–ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.ker Združeno kraljestvo ni več država članica Evropske unije (EU) od 31. januarja 2020 ob polnoči (po srednjeevropskem času);

B.ker so v politični izjavi vzpostavljeni parametri ambicioznega, obsežnega, globokega in prožnega partnerstva v okviru trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, ki se osredotoča na celovit in uravnotežen prostotrgovinski sporazum, pa tudi kazenskega pregona in kazenskega pravosodja, zunanje politike, varnosti in obrambe ter širših področij sodelovanja, ta pa prav tako določa, da lahko, ko EU in Združeno kraljestvo menita, da je to v skupnem interesu med pogajanji, prihodnji odnosi obsegajo področja sodelovanja, ki presegajo področja, opisana v politični izjavi;

C.ker bi morali prihodnji odnosi temeljiti na ravnovesju med pravicami in obveznostmi, ob spoštovanju celovitosti enotnega trga in carinske unije ter nedeljivosti „štirih svoboščin“; ker država, ki ni članica EU in ne izpolnjuje istih obveznosti kot država članica, ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti kot država članica;

D.ker je v politični izjavi zapisano, da bo prihodnje gospodarsko partnerstvo temeljilo na določbah, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za odprto in pošteno konkurenco;

E.ker bosta EU in Združeno kraljestvo ostala bližnja soseda ter bosta še naprej imela številne skupne interese;

F.ker bi takšni tesni odnosi v obliki celovitega sporazuma o partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom lahko šteli za ustrezen okvir za prihodnje odnose, s katerim bi bilo mogoče zaščititi in spodbujati te skupne interese, vključno z novimi trgovinskimi odnosi;

G.ker bi moral sporazum o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom zagotoviti prožen okvir, ki bi omogočal različne stopnje sodelovanja na številnih raznolikih področjih politike, in sicer na podlagi skupne strukture upravljanja z ustreznimi določbami za reševanje sporov;

H.ker bo to sodelovanje zahtevalo, da obe strani ohranita visoke standarde in svoje mednarodne obveze na številnih področjih politike;

I.ker protokol o Irski/Severni Irski v sporazumu o izstopu določa pravni okvir, ki ohranja Velikonočni sporazum v vseh njegovih delih in pravice prebivalcev Severne Irske ter varuje celovitost enotnega trga in gospodarstvo celega otoka ter tako preprečuje trdo mejo, dokler se z mehanizmom soglasja predvideva njegovo nadaljevanje; ker obveznost Združenega kraljestva, da zagotovi uporabo Velikonočnega sporazuma v vseh njegovih delih, velja v vseh okoliščinah;

J.ker je primerno, da si institucije EU in države članice skupaj z javnimi in zasebnimi institucijami prizadevajo, da bi se pripravile na vse možne primere, ki bi lahko nastali kot rezultat pogajanj med EU in Združenim kraljestvom;

K.ker je nadaljnja enotnost institucij EU in držav članic bistvenega pomena za zaščito interesov Unije in njenih državljanov v nadaljnjih fazah pogajanj, a tudi za zagotovitev uspešnega in pravočasnega zaključka teh pogajanj;

1.poudarja svojo odločenost, da bo vzpostavil čim tesnejše odnose z Združenim kraljestvom; vendar ugotavlja, da bodo morali biti ti odnosi drugačni od tistih, ki jih je imelo Združeno kraljestvo kot država članica EU, in bodo morali upoštevati spodaj navedena načela;

2.opozarja, da mora biti vsak pridružitveni sporazum, sklenjen v skladu s členom 217 PDEU med EU in Združenim kraljestvom (v nadaljnjem besedilu: sporazum), popolnoma skladen z naslednjimi načeli:

(i) tretja država ne more uživati enakih pravic in ugodnosti kot država članica EU ali članica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP),
(ii) varstvo popolne celovitosti in pravilnega delovanja enotnega trga, carinska unija in nedeljivost štirih svoboščin ter zlasti stopnja sodelovanja v gospodarskem stebru bi morali biti sorazmerni s prostim gibanjem ljudi;
(iii) ohranitev neodvisnosti EU pri odločanju,
(iv) varstvo pravnega reda EU ter vloge, ki jo ima Sodišča Evropske unije v zvezi s tem,
(v) stalno spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določeni predvsem v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolih, Evropski socialni listini, Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah OZN in Sveta Evrope, pa tudi spoštovanje načela pravne države,
(vi) enaki konkurenčni pogoji, ki zagotavljajo enakovredne standarde na področju socialne, delovne in okoljske politike ter politike konkurence in državne pomoči, vključno s trdnim in celovitim okvirom za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo,
(vii) previdnostno načelo, načelo, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, in načelo „onesnaževalec plača“,
(viii) varstvo sporazumov EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom EGP, in ohranjanje splošnega ravnovesja teh odnosov,
(ix) ohranjanje finančne stabilnosti EU ter skladnost z njeno regulativno in nadzorno ureditvijo in standardi ter njihova uporaba,
(x) pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, vključno, kadar je to primerno, s sorazmernimi finančnimi prispevki;

3.ponavlja, da bi moral sporazum zagotoviti ustrezen okvir za prihodnje odnose, ki bodo temeljili na treh glavnih stebrih: gospodarskem partnerstvu, partnerstvu za zunanje zadeve, posebnih sektorskih vprašanjih in tematskem sodelovanju; poudarja, da bi moral sporazum zagotoviti tudi dosleden okvir upravljanja, ki bi moral vključevati trden mehanizem za reševanje sporov, s čimer bi se izognili povečevanju števila dvostranskih sporazumov in pomanjkljivostim, ki so značilne za odnose EU s Švico; opozarja, da mora biti sporazum v skladu s členom 3(5) PEU;

4.ugotavlja, da bo Združeno kraljestvo – glede na isto podlago skupnih vrednot EU in Združenega kraljestva, njuno tesno povezanost in sedanjo uskladitev predpisov, 47-letno članstvo Združenega kraljestva v EU in njegov status stalne članice varnostnega sveta OZN in članice Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) – tudi v prihodnje pomemben partner EU v okviru vseh zgoraj navedenih stebrov in da je v interesu obeh strani, da se vzpostavi partnerstvo, s katerim bo zagotovljeno nadaljnje sodelovanje;

5.želi spomniti, da se lahko sporazum sklene le ob polnem sodelovanju in dokončni odobritvi Evropskega parlamenta; poudarja, da je treba Evropski parlament v skladu s členi 207, 217 in 218 PDEU ter ustrezno sodno prakso in ustaljenimi najboljšimi praksami v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvestiti ter da je treba v vseh fazah ustrezno upoštevati njegova stališča, tako da se zagotovi, da lahko Evropski parlament in njegovi pristojni odbori izvajajo demokratični nadzor in odločajo o sporazumu ob poznavanju vseh informacij; poziva Svet in Komisijo, naj pri opredelitvi pogajalskih smernic v celoti upoštevata stališče Evropskega parlamenta, smernice pa naj objavita;

6.poziva Komisijo, naj pogajanja potekajo pregledno; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi javno posvetovanje in stalen dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, pa tudi z nacionalnimi parlamenti;

7.meni, da mora EU pri pogajanjih z Združenim kraljestvom storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila interese EU in poskrbela, da se ves čas ohrani vzvod EU in zagotovi enotnost, kot je bilo med pogajanji o pogojih izstopa Združenega kraljestva iz EU; vztraja, da je treba to enotnost ohraniti za pogajanja o prihodnjem partnerstvu, in zato opozarja kako pomembno je, da je Komisija edini pogajalec EU med pogajanji, in da zato države članice ne smejo začeti dvostranskih pogajanj;

8.zahteva, da se čim prej začnejo pogajanja o vseh točkah iz osnutka pogajalskih smernic; kljub temu meni, da bo raven poglobljenosti in ambicioznosti nujno sorazmerna s strogim časovnim okvirom, ki ga je izbralo Združeno kraljestvo, kar ne odraža kompleksnosti pogajanj in povečuje tveganje za scenarij brez dogovora na nekaterih področjih, kjer morda ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih ali mednarodni okvir niso zadosten pravni okvir, da se preprečijo resne motnje;

9.izraža zaskrbljenost zaradi tega, kako predsednik vlade Združenega kraljestva razlaga določbe protokola o Irski/Severni Irski v sporazumu o izstopu glede mejnega nadzora v Irskem morju; meni, da je zaupanje bistven element vseh pogajanj, in prav tako meni, da mora predsednik vlade Združenega kraljestva nemudoma zadovoljivo pojasniti načrtovani pristop Združenega kraljestva k izvajanju protokola o Irski/Severni Irski;

10.podpira pogajalske smernice, v katerih je navedeno, da Gibraltar ne bo vključen v ozemeljsko področje uporabe sporazumov, ki bodo sklenjeni med EU in Združenim kraljestvom, in da bo za vsak ločen sporazum potrebno predhodno soglasje Kraljevine Španije;

I.GOSPODARSKO PARTNERSTVO

Trgovina in enaki konkurenčni pogoji

11.je seznanjen, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da bo svoje prihodnje gospodarsko in trgovinsko partnerstvo z EU vzpostavilo na podlagi prostotrgovinskega sporazuma; poudarja, da Evropski parlament sicer podpira EU pri konstruktivnih pogajanjih o uravnoteženem, ambicioznem in celovitem prostotrgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom, vendar tak sporazum že zaradi svoje narave nikoli ne bo enakovreden nemoteni trgovini;

12.ponavlja, da je za ohranitev celovitosti EU in njenega enotnega trga, carinske unije ter nedeljivosti štirih svoboščin bistveno zagotoviti, da bo raven kvot in brezcarinskega dostopa do največjega svetovnega enotnega trga v celoti ustrezala obsegu regulativnega zbliževanja in zavezam, sprejetim v zvezi z upoštevanjem enakih konkurenčnih pogojev za odprto in pošteno konkurenco, da bi dosegli dinamično uskladitev; poudarja, da je potrebna kombinacija vsebinskih pravil in ukrepov, vključno s klavzulami o prepovedi poslabšanja položaja in mehanizmi, s katerimi bi zagotoviti učinkovito izvajanje, izvrševanje in reševanje sporov;

13.poudarja, da bi moral biti cilj prostotrgovinskega sporazuma omogočiti dostop do trga in olajšati trgovino v obsegu, ki je kar najbliže tistemu, ki je obstajal pred izstopom Združenega kraljestva iz EU, pri čemer mora še naprej prispevati k ustvarjanju dostojnih delovnih mest in krepitvi izvoznih priložnosti EU, spodbujanju trajnostnega razvoja, vzdrževanju standardov EU in spoštovanju demokratičnih postopkov; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje in zaščititi standarde EU, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju standardov in dosegli dinamično uskladitev, in dejstvo, da je treba zagotoviti, da Združeno kraljestvo ne bo dobilo nepravične konkurenčne prednosti z nižjo stopnjo zaščite, ter preprečiti regulativno arbitražo upravljavcev trga;

14.poudarja, da je treba, če želimo, da bo prostotrgovinski sporazum dejansko spodbujal interese EU, v pogajalske smernice vključiti naslednje cilje:

(i) enake konkurenčne pogoje je treba zagotoviti prek trdnih zavez in izvršljivih določb o konkurenci in državni pomoči, ustreznih davčnih zadevah (vključno z bojem proti davčnim utajam, izogibanju davkom in pranju denarja), spoštovanja socialnih in delovnih standardov v celoti (vključno z enakovrednimi ravnmi zaščite in varoval pred socialnim dampingom), standardov glede varstva okolja in podnebnih sprememb, spodbujanja ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, visoke ravni varstva potrošnikov in trajnostnega razvoja; z določbami bi bilo treba zagotoviti, da se standardi ne bodo znižali, obe strani pa bi morali imeti možnost čez čas spremeniti zaveze, da bi določili višje standarde ali vključiti dodatna področja; zaveze in določbe bi morali biti izvršljivi z avtonomnimi začasnimi ukrepi, trdnim mehanizmom za reševanje sporov in pravnimi instrumenti, da bi dosegli dinamično uskladitev;
(ii) pogajanja o vzajemnem dogovoru za obojestransko koristen dostop do trga za blago, storitve, javna naročila, priznanje poklicnih kvalifikacij in po potrebi tuje neposredne investicije bodo potekala ob popolnem spoštovanju pravil Svetovne trgovinske organizacije (STO);
(iii) zaveza obeh strani, da bosta v mednarodnih forumih še naprej sodelovali za trdno, na pravilih temelječo, prosto in pravično trgovino, da bi dosegli dejanski multilateralizem;
(iv) Komisija bi morala ob prizadevanju za najobsežnejšo možno trgovino z blagom oceniti morebitne kvote in tarife za najobčutljivejše sektorje, pa tudi potrebo po zaščitnih klavzulah za zaščito celovitosti enotnega trga EU; ponovno poudarja, da je poleg tega, kar zadeva na primer hrano in kmetijske proizvode, dostop do enotnega trga odvisen od strogega spoštovanja celotne zakonodaje in vseh standardov EU, zlasti na področju varnosti hrane, gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, geografskih označb, dobrobiti živali, označevanja in sledljivosti, sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter zdravja ljudi, živali in rastlin;
(v) pravila o poreklu bi morala odražati najnovejše prostotrgovinske sporazume EU in temeljiti na interesih proizvajalcev iz EU; s sporazumom bi se moral ohraniti okvir obstoječih trgovinskih odnosov med EU in tretjimi državami, hkrati pa bi bilo treba preprečiti pridobivanje nezasluženih koristi, tako da se – z ohranjanjem usklajenega tarifnega sistema in sistema kvot ter pravil o poreklu za proizvode v odnosu do tretjih držav – zagotovi doslednost;
(vi) zaveze glede protidampinških in izravnalnih ukrepov bi lahko na tem področju presegale pravila STO, kot je to ustrezno;
(vii) cilj zavez glede storitev bi moral biti zagotoviti raven liberalizacije trgovine s storitvami, ki bi znatno presegala zaveze strani v okviru STO, pri čemer bi bilo treba izhajati iz nedavnih prostotrgovinskih sporazumov EU in zaščititi visoko kakovost javnih storitev EU v skladu s PDEU in zlasti protokolom 26 o storitvah splošnega pomena; poleg tega bi morale biti avdio-vizualne storitve izključene iz določb v zvezi z liberalizacijo; ponovno poudarja, da je dostop storitev do trga v okviru prostotrgovinskega sporazuma omejen in da zanj vedno veljajo izvzetja, pridržki in izjeme; zajeti bi morali biti vsi načini opravljanja storitev, vključno z zavezami o gibanju fizičnih oseb prek meja (način 4) in določbami, povezanimi s pravili EU in spoštovanjem enake obravnave delavcev in priznanjem poklicnih kvalifikacij; vse ureditve bi morale vključevati določbe o dostopu do trga in nacionalni obravnavi v okviru pravil države gostiteljice, da bi zagotovili, da bodo ponudniki storitev iz EU obravnavani na nediskriminatoren način, tudi kar zadeva sedež podjetja; nove ureditve bi morale omogočati začasen vstop in bivanje fizičnih oseb za poslovne namene s ciljem opravljanja storitev;
(viii) zagotoviti bi bilo treba priložnosti za dostop do trgov javnih naročil, ki bi presegale zaveze iz Sporazuma STO o vladnih nabavah in zagotovile dostop do trga za podjetja iz EU v strateških sektorjih in določeno stopnjo odprtosti, ki bo enakovredna trgom javnih naročil EU;
(ix) trdni in izvršljivi ukrepi, ki bodo obsegali priznanje in varstvo pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, kot so avtorske in sorodne pravice, blagovne znamke, in sicer na podlagi veljavnega in prihodnjega zakonodajnega okvira EU;
(x) sporazum bi moral potrditi zaščito obstoječih geografskih označb, kot predvideva sporazum o izstopu, in uvesti mehanizem za zaščito bodočih geografskih označb, pri tem pa zagotoviti enako raven zaščite, kot je tista, predvidena v sporazumu o izstopu;
(xi) vključiti bi bilo treba ambiciozno poglavje o trgovini in enakosti spolov; upoštevati bi bilo treba posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za enakost spolov, tudi z zagotovitvijo enakih konkurenčnih pogojev za ukrepe EU, s katerimi se varuje in spodbuja vloga žensk v gospodarstvu, kot so ukrepi za boj proti plačnim razlikam med spoloma;
(xii) splošno poglavje o potrebah in interesih mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP) v zvezi z vprašanji olajšanja dostopa do trga, med drugim o združljivosti tehničnih standardov in poenostavljenih carinskih postopkih, da bi ohranili in ustvarili konkretne poslovne priložnosti ter omogočili njihovo internacionalizacijo;
(xiii) da bi bil trgovinski sporazum celovit, mora vključevati določbe za zagotovitev stalnega regulativnega usklajevanja Združenega kraljestva z EU v prihodnje; za olajšanje trgovine so potrebna pogajanja o horizontalnih pravilih glede regulativne skladnosti in o netarifnih ovirah, ob upoštevanju prostovoljne narave regulativnega sodelovanja in pravice do zakonskega urejanja v javnem interesu, pri čemer se ohranjajo regulativna neodvisnost in parlamentarne pravice, ter ob upoštevanju, da določbe o regulativnem sodelovanju v trgovinskem sporazumu ne morejo v celoti posnemati nemotene trgovine, kot jo zagotavlja članstvo na enotnem trgu;
(xiv) za ohranitev finančne stabilnosti in zagotovitev popolnega spoštovanja predpisov in standardov EU ter njihove uporabe so nadalje bonitetne izjeme in omejitve čezmejnega opravljanja finančnih storitev običajen element trgovinskih sporazumov EU, ki bi moral biti vključen tudi v ta sporazum;
(xv) ambiciozne določbe, ki bodo omogočale razvoj digitalne trgovine, bodo namenjene obravnavanju neupravičenih ovir za trgovino z elektronskimi sredstvi ter bodo zagotovile odprto, varno in zaupanja vredno spletno okolje za podjetja in potrošnike ter urejale čezmejne tokove podatkov, vključno z načeli, kot je poštena konkurenca, in ambicioznimi pravili za čezmejne prenose podatkov, ob popolnem upoštevanju veljavnih in prihodnjih pravil EU glede varstva podatkov in zasebnosti ter brez poseganja v ta pravila;
(xvi) prostotrgovinski sporazum bi vodil k carinskim kontrolam in preverjanjem, takoj ko blago vstopi na enotni trg, kar bi vplivalo na svetovne dobavne verige in proizvodne procese; okrepiti je treba carinske organe, tako v smislu osebja kot tehnične opreme, da bodo lahko opravljali svoje dodatne naloge; operativni postopki prihodnjih sporazumov morajo biti namenjeni ohranitvi pravil enotnega trga Unije za blago in carinske unije; zato je bistvenega pomena ohraniti skladnost blaga s pravili enotnega trga;
(xvii) regulativno usklajevanje glede nadzora trga za proizvode in glede trdnih standardov za proizvode bi moralo biti bistven in nenadomestljiv del vseh prihodnjih sporazumov z Združenim kraljestvom, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja iz EU in visoko raven varstva potrošnikov iz EU;
(xviii) ohraniti je treba celovitost carinske unije ter njenih pravil in postopkov; vzpostaviti bi bilo treba pravočasne in učinkovite delovne ureditve med EU in Združenim kraljestvom na tem področju;

15.poudarja, da bi morale za celoten prostotrgovinski sporazum veljati določbe o dialogu s civilno družbo, udeležbi deležnikov in posvetovanju obeh strani; vztraja pri vzpostavitvi notranjih svetovalnih skupin, ki bodo nadzorovale izvajanje sporazuma;

16.ponavlja, da bi moral sporazum zagotoviti dosleden okvir upravljanja, ki bi moral vključevati trden mehanizem za reševanje sporov, pa tudi strukture upravljanja; v zvezi s tem poudarja pristojnosti Sodišča EU za razlago vprašanj, povezanih s pravom EU, da se zagotovi homogenost teh razlag;

Enaki konkurenčni pogoji

17. opozarja, da bi moralo Združeno kraljestvo še naprej spoštovati in izvajati standarde, ki obstajajo v skladu z mednarodnimi zavezami, da bi dosegli dinamično uskladitev zakonodaje in politik, in sicer na način, ki bi odražal obseg in globino prihodnjih odnosov;

18.želi spomniti, da je odločen, da bo preprečil vsakršni damping v okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, in želi v zvezi s tem spomniti, da je uskladitev na področju okoljskih, delovnih in socialnih, ustreznih davčnih zadev ter politik državne pomoči ključna za preprečitev dampinga;

19.ugotavlja, da bosta obseg in globina sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih bistvenega pomena pri ugotavljanju obsega vseh prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom; želi spomniti, da bo nadaljnja zavezanost Združenega kraljestva socialnemu modelu EU pri tem igrala ključno vlogo; ponavlja, da je treba oblikovati zaščitne ukrepe za ohranitev visokih standardov in enakih konkurenčnih pogojev na področjih socialnih standardov in standardov zaposlovanja, in sicer vsaj na sedanji visoki ravni, ki jo zagotavljajo veljavni skupni standardi;

20.poudarja, da bo za poglobljen odnos potreben trden in celovit okvir glede nadzora nad konkurenco in državno pomočjo, ki bo preprečeval neustrezno izkrivljanje trgovine in konkurence, da bi zagotovili, da Združeno kraljestvo ne bo ravnalo nepošteno in protikonkurenčno, kar bi ogrozilo gospodarske akterje iz EU;

21.je trdno prepričan, da bi moralo Združeno kraljestvo spoštovati spreminjajoče se standarde o obdavčenju in zakonodajo o preprečevanju pranja denarja v okviru pravnega reda EU, vključno z davčno preglednostjo, izmenjavo informacij o davčnih zadevah in ukrepih proti izogibanju davkom, ter bi moralo obravnavati stanje svojih čezmorskih ozemelj, suverenih con in kronskih odvisnih ozemelj ter njihovo nespoštovanje meril EU za dobro upravljanje in preglednost;

22.ponavlja, da je treba ohraniti visoke standarde in enake konkurenčne pogoje na področjih zdravil, medicinskih pripomočkov, varnosti in označevanja hrane ter veterinarske, fitosanitarne in okoljske politike in standardov;

23.ugotavlja, da bodo, tako kot velja za celoten sporazum, določbe o enakih konkurenčnih pogojih zahtevale trdne strukture upravljanja, da se vključijo primerni mehanizmi za upravljanje, nadzor, reševanje sporov in izvrševanje s sankcijami in začasnimi ukrepi, kadar je to potrebno, in v skladu z zahtevo za obe strani, da se vzpostavijo ali po potrebi ohranijo neodvisne institucije, ki bodo lahko učinkovito nadzorovale in uresničevale izvrševanje; poudarja, da je treba državljanom in nevladnim organizacijam zagotoviti dostop do sodnega varstva in ustreznih mehanizmov za pritožbe v zvezi z uveljavljanjem delovnih in okoljskih standardov;

II.POSEBNA SEKTORSKA VPRAŠANJA IN TEMATSKO SODELOVANJE

龱šٱ

24.nadalje poudarja, da je vprašanje prostega dostopa do voda in pristanišč neločljivo povezano z vprašanjem proste trgovine in dostopa ribiških proizvodov iz Združenega kraljestva do trga EU ter da pogajanja z Združenim kraljestvom o ribištvu ne morejo potekati ločeno in morajo biti neposredno vezana na pogajanja o splošnem gospodarskem partnerstvu, zlasti na področju trgovine;

25.opozarja na in močno podpira določbe o ribištvu, o katerih naj bi bil dogovor dosežen do1.julija2020, in meni, da prihodnji režim Združenega kraljestva za upravljanje ribištva ne sme biti manj strog od pravil in obveznosti, ki veljalo v skladu s sedanjo skupno ribiško politiko;

26.poudarja, da Združeno kraljestvo z izstopom iz EU ne bo odvezano obveznosti, da kot obalna država sodeluje pri skupnem in trajnostnem upravljanju skupnih staležev rib v skladu z mednarodnimi obveznostmi;

27.opozarja, da so temeljno načelo, da imajo ribiči EU v skladu s skupno ribiško politiko prost in enak dostop do voda vseh držav članic, ter enotni trg EU in njegovo načelo prostega pretoka blaga (vključno z ribiškimi proizvodi) obalnim skupnostim, izvajalcem dejavnosti in potrošnikom več desetletij zagotavljali pravice in koristi;

28.poudarja, kako pomembno je vzpostaviti vzajemno koristno in celovito partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, ki bo neločljivo povezano s sporazumom o ribištvu in vprašanjih, povezanih z ribištvom, v skladu z obveznostmi, ki jih imata strani druga do druge po mednarodnem pravu, in sicer prednostno pred koncem prehodnega obdobja;

29.vztraja, da bi moral sporazum temeljiti na načelih, ki so bila v okviru skupne ribiške politike določena za trajnostno izkoriščanje in varstvo živih morskih virov ter za socialno-ekonomske koristi ribičev, izvajalcev storitev v ribiškem sektorju in potrošnikov;

30.poziva, naj se s sporazumom zlasti zagotovi vzajemni dostop do voda tudi v prihodnje in ohranijo obstoječi stabilni deleži kvot za staleže, ki jih EU in Združeno kraljestvo skupaj izkoriščata; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je ohraniti skupno dogovorjena načela in ukrepe za upravljanje ribištva, podobne tistim, ki so bili sprejeti v okviru skupne ribiške politike;

31.vztraja, da so potrebni ustrezni mehanizmi za posvetovanje in skupen na znanosti utemeljen pristop, vključno z zagotovili, da bo Združeno kraljestvo tudi v prihodnje prispevalo k zbiranju podatkov in znanstvenemu ocenjevanju staležev rib; poziva obe strani, naj tudi v prihodnje sodelujeta pri nadzoru ribištva in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

Varstvo podatkov

32.opozarja, da mora Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije(10), da bi lahko okvir Združenega kraljestva za varstvo podatkov razglasila za primernega, dokazati, da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je „v bistvenem enaka“ ravni, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam; opozarja, da je z zakonom Združenega kraljestva o varstvu podatkov predvidena splošna in široka izjema pri načelih varstva podatkov in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če se osebni podatki obdelujejo za namene priseljevanja; je zaskrbljen, ker državljani, ki niso državljani Združenega kraljestva, pri obdelavi podatkov v skladu s to izjemo, niso zaščiteni na enak način kot državljani Združenega kraljestva; meni, da bi bila ta izjema v nasprotju z Uredbo(EU)2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(11); poleg tega meni, da pravni okvir Združenega kraljestva za hrambo elektronskih telekomunikacijskih podatkov po razlagi Sodišča Evropske unije ne izpolnjuje pogojev, določenih z zadevnim pravnim redom EU, in zato trenutno ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko veljal kot primeren;

33.meni, da je treba posebno pozornost nameniti pravnemu okviru Združenega kraljestva za nacionalno varnost ali obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj; opozarja, da bi lahko programi množičnega nadzora v skladu s pravom EU veljali kot neprimerni, in močno priporoča, da se upošteva sodna praksa Sodišča Evropske unije na tem področju, na primer v zadevi Schrems, in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice;

34.naroči Komisiji, naj opravi skrbno oceno pravnega okvira Združenega kraljestva za varstvo podatkov in zagotovi, da bo Združeno kraljestvo težave, na katere je bilo opozorjeno v tej resoluciji, rešilo, preden bo zakonodajo Združenega kraljestva o varstvu podatkov štela kot primerno v skladu s pravom EU, kot ga razlaga Sodišče Evropske unije(12), ter naj se posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in jima poda vse zadevne informacije in ustrezne roke, da bosta lahko izpolnila svojo nalogo;

Podnebne spremembe in okolje

35.meni, da bi morali prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom temeljiti ne le na gospodarskih dejavnikih, temveč tudi na velikih okoljskih ambicijah, ki bi jih spremljalo sodelovanje v ustreznih mednarodnih forumih za reševanje čezmejnih in svetovnih izzivov;

36.meni, da bi morala EU in Združeno kraljestvo zagotoviti, da se raven varstva okolja, ki je določena z zakoni, predpisi in praksami, ob koncu prehodnega obdobja ne bo znižala pod raven, določeno s skupnimi standardi, ki se uporabljajo v EU in Združenem kraljestvu, in sicer v zvezi z: dostopom do informacij o okolju, sodelovanjem javnosti in dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah; presojo vplivov na okolje in strateško presojo vplivov na okolje; industrijskimi emisijami; emisijami v zrak ter cilji in zgornjimi mejami v zvezi s kakovostjo zraka; varstvom narave in biotske raznovrstnosti; ravnanjem z odpadki; varstvom in ohranjanjem vodnega okolja; varstvom in ohranjanjem morskega okolja; preprečevanjem, zmanjševanjem in odpravljanjem tveganj za zdravje ljudi ali okolje, ki izhajajo iz proizvodnje, uporabe, spuščanja kemijskih snovi in fitofarmacevtskih sredstev v okolje in njihovega odstranjevanja, ter podnebnimi spremembami in previdnostnim načelom;

37.poziva pogajalce, naj zagotovijo, da se bo Združeno kraljestvo zavezalo, da bo izvajalo standarde, vključno s cilji, in druge določbe, ki bodo na ravni EU dogovorjeni v prehodnem obdobju;

38.poziva, naj bo sodelovanje na področju boja proti podnebnim spremembam pri pogajanjih absolutna prioriteta, saj je uspešnost na tem področju izjemnega pomena, začenši z uspešnostjo26. zasedanja konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP26) v Glasgowu; meni, da bi bilo najbolje, če bi se Združeno kraljestvo in EU na tem področju popolnoma uskladila; se v zvezi s tem močno zavzema za to, da se Združeno kraljestvo v celoti prilagodi sedanjemu in prihodnjemu okviru podnebne politike EU, pa tudi zavezam iz Pariškega sporazuma, ter zahteva, da se za emisije EU v celoti uporablja zgornja meja, ki je bila določena v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in uredbi o porazdelitvi prizadevanj, tudi v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom;

39.poziva Združeno kraljestvo, naj ohrani sistem določanja cen ogljika, ki je usklajen s skupnimi standardi in cilji, ki bodo veljali ob koncu prehodnega obdobja, pogajalce pa poziva, naj preučijo možnost, da bi prihodnji nacionalni sistem Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov povezali s sistemom EU za trgovanje z emisijami, pod pogojem, da bo pri tem v celoti spoštovana celovitost sistema EU za trgovanje z emisijami;

40.poudarja, da bi morali biti odnosi med Združenim kraljestvom in Evropsko investicijsko banko (EIB) med drugim pogojeni s tem, da bi Združeno kraljestvo svoje cilje uskladilo s prenovljenimi podnebnimi in okoljskimi cilji EU, da bi spoštovalo uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter ambiciozno novo podnebno strategijo EIB in njeno posojilno politiko na področju energije;

41.poudarja, da bi zmanjšanje ravni varstva v Združenem kraljestvu utegnilo privesti do izgube biotske raznovrstnosti v EU, saj se številne vrste (ptice, netopirji, metulji in kiti) selijo med EU in Združenim kraljestvom, poleg tega pa za številne vrste, ki se ne selijo, obstaja reden genski pretok med Združenim kraljestvom in EU;

42.poudarja, kako pomembno je, da Združeno kraljestvo še naprej zagotavlja skladnost zakonodaje o kemijski varnosti z zakonodajo EU na tem področju (REACH(13)) in sodelovanje z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA);

Energija

43.poziva, naj se s sporazumom udeležencem na trgu zagotovi nediskriminatoren dostop do omrežij in dejansko ločevanje upravljavcev omrežij, poleg tega pa naj se z njim zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prepoved poslabšanja položaja, med drugim kar zadeva učinkovito določanje cen ogljika, državno pomoč in varstvo okolja;

44.poziva, naj se vzpostavijo mehanizmi, s katerimi se bosta v največji možni meri zagotovila zanesljivost oskrbe in učinkovitost trgovanja prek povezovalnih vodov v različnih časovnih okvirih;

45.pričakuje, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo visoke standarde na področju jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem; pričakuje, da bo s sporazumom obravnavan odnos Združenega kraljestva do Euratoma in projekta ITER ter vpliv izstopa na sredstva in obveznosti, da bodo lahko Euratom, Združeno kraljestvo in nacionalni organi sodelovali in si izmenjevali informacije; poziva, naj se v sporazum vključi obveznost, da bo omogočeno, da bodo ob koncu prehodnega obdobja na področju jedrske varnosti veljali enaki konkurenčni pogoji, in zagotovi polno spoštovanje mednarodnih konvencij, vključno z Aarhuško konvencijo in konvencijo iz Espooja, ter pogodb;

Javno zdravje in varnost hrane

46.poudarja, kako pomembno je za potrošnike iz EU in Združenega kraljestva, da se visoki standardi na področju varnosti hrane in označevanja živil spoštujejo tudi v prihodnje; opozarja, da mora vsako živilo, ki se v EU uvozi iz tretje države, izpolnjevati visoke standarde EU na področju varnosti hrane, ki se med drugim nanašajo na uporabo GSO; ugotavlja, da bo za obe strani koristno, če bo Združeno kraljestvo še naprej sodelovalo v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo; opozarja, da bo treba – glede na to, da bo imelo Združeno kraljestvo status tretje države – izvajati strog nadzor in kontrole med EU in Združenim kraljestvom;

47.poudarja, da je v interesu zdravja živali in ljudi pomembno, da Združeno kraljestvo še naprej spoštuje enakovredne standarde na področju zdravja živali, da se prepreči prenos zoonotskih bolezni med živalmi in ljudmi, zlasti v primeru selitvenih vrst; meni, da je treba ohraniti sistem potnih listov za premike domačih in rejnih živali med EU in Združenim kraljestvom na podlagi sedanjih in prihodnjih standardov EU;

48.poudarja pomen visokih standardov in enakih konkurenčnih pogojev za zaščito dobrobiti in zdravja živali v celotni prehranski verigi in zagotavljanje poštene konkurence med kmeti v Združenem kraljestvu in EU; izključuje možnost uvoza živih živali, mesa in jajc, ki ni v skladu s standardi EU o dobrem počutju živali, v EU;

49.poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezno oskrbo z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi zdravstvenimi proizvodi; zato poziva EU in Združeno kraljestvo, naj poskrbita za to, da bodo sprejeti ukrepi za omejitev njihovega pomanjkanja in morebitnih resnih posledic, ki bi jih to lahko imelo za zdravje ljudi; zlasti poziva, naj se sprejmejo ciljno usmerjeni ukrepi, da se bolnikom zagotovi stalen in hiter dostop do varnih zdravil in medicinskih pripomočkov, vključno z zanesljivo in sistematično oskrbo z radioaktivnimi izotopi;

50.poziva, naj se sodelovanje glede vprašanj v zvezi z zdravjem in javnim zdravjem nadaljuje; poudarja, da Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo moglo sodelovati pri postopkih odobritve medicinskih proizvodov v EU;

Pravice državljanov in mobilnost oseb

51.poziva pogajalske strani, naj si prizadevajo za popolno ohranitev pravic državljanov, ki jih sporazum o izstopu zagotavlja državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva ter njihovim družinam; poudarja, da bi morala prihodnja ureditev mobilnosti temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami EU in na popolni vzajemnosti; na splošno meni, da je nadaljnje uresničevanje pravic državljanov, vključno s prostim gibanjem državljanov Združenega kraljestva v EU na podlagi vzajemnega pristopa, temeljni in neločljivi del besedila prihodnjega mednarodnega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom; meni, da je prav tako temeljnega pomena, da države članice EU pojasnijo okvir, ki bo veljal za državljane Združenega kraljestva, če bodo želeli pridobiti status rezidenta, ter da so takšni ukrepi uporabnikom prijazni in pregledni, da bi se olajšal postopek, ki naj bo brezplačen, ter da Komisija in Evropski parlament spremljata razvoj dogodkov;

52.poziva k vzpostavitvi ustrezne koordinacije sistemov socialne varnosti, vključno s pokojninskimi pravicami, v luči prihodnjega gibanja oseb; v zvezi s tem pozdravlja podrobne določbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti v sporazumu o izstopu, ki varujejo pravice na podlagi plačanih prispevkov za socialno varnost;

53.poziva vlado Združenega kraljestva, naj pred koncem prehodnega obdobja sprejme nov zakon o zaposlovanju, da se preprečijo vrzeli, ko pravic delavcev ne bi ščitila niti veljavna zakonodaja Unije niti zakon o zaposlovanju Združenega kraljestva;

54.v zvezi s tem vztraja pri popolnem in ustreznem izvajanju zakonodaje EU z roki za izvajanje v prehodnem obdobju, kot so revizija direktive o napotitvi delavcev, direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ali direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih;

55.poziva, naj se v celoti upošteva poseben položaj irskega otoka in naj se obravnavajo nerešena vprašanja, ki zadevajo državljane Severne Irske; poziva organe Združenega kraljestva, naj zagotovijo, da se pravice državljanov na Severnem Irskem ne bodo zmanjšale, in naj v celoti spoštujejo vse dele Velikonočnega sporazuma;

56.se strinja, da v Združenem kraljestvu še naprej velja uredba o gostovanju, kar bo koristilo državljanom EU in Združenega kraljestva ter zlasti olajšalo čezmejno gibanje oseb na irskem otoku;

57.ugotavlja, da Združeno kraljestvo namerava pristopiti k Haaški konvenciji o preživninskih obveznostih iz leta 2007, in poziva k ustrezni ravni sodelovanja in ambicij na področju civilnega in družinskega prava, zlasti kar zadeva pravice in repatriacijo otrok; opozarja, da bi moral prihodnji sporazum upoštevati tudi določene kategorije državljanov, ki trenutno po razlagi Sodišča EU sodijo pod okrilje prava EU, kot so državljani Združenega kraljestva, ki se vračajo v Združeno kraljestvo z družinskimi člani iz tretjih držav, invalidi in njihovi oskrbovalci, državljani tretjih držav, ki živijo v Združenem kraljestvu in imajo tesne pravne vezi z državami članicami, kot recimo državljani tretjih držav, rojeni v EU, begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva;

58.meni, da mora ureditev mobilnosti temeljiti na nediskriminaciji in popolni vzajemnosti; opozarja, da se po sprejetju pogajalskega mandata države članice ne morejo pogajati o dvostranskih sporazumih;

59.v zvezi s tem obžaluje, da je Združeno kraljestvo napovedalo, da se med EU in Združenim kraljestvom ne bo več uporabljalo načelo prostega gibanja oseb; meni, da bi moral vsak sporazum o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom vključevati ambiciozne določbe, da bi se zagotovilo nadaljnje uveljavljanje pravic državljanov EU in Združenega kraljestva ter njihovih družinskih članov, zlasti v zvezi z gibanjem oseb in delavcev; opozarja, da so pravice do prostega gibanja tudi neposredno povezane s preostalimi tremi svoboščinami, ki so bistvene za enotni trg, in so še posebej pomembne za storitve in poklicne kvalifikacije;

60.meni, da bi moral sporazum omogočiti kratkoročne obiske brez vizumov, vključno s kratkoročnimi službenimi potovanji, na podlagi popolne vzajemnosti in nediskriminacije, ter določiti pogoje za vstop in bivanje za raziskave, študij, usposabljanje ter izmenjave mladih;

61.poudarja, da bi moralo prihodnje sodelovanje na področju azilne in migracijske politike med Združenim kraljestvom in EU-27 vključevati vsaj ureditve, ki bi utrdile varno in zakonito pot za dostop do mednarodne zaščite, vključno z združitvijo družine; ker je združitev družine pomembna za prosilce za azil, ki živijo v Združenem kraljestvu in imajo družine znotraj meja EU, poziva, naj se sprejme načrt za združitev družine, ki naj začne veljati po prehodnem obdobju, da bi se preprečile vrzeli s humanitarnimi posledicami in spoštovala pravica do družinskega življenja prosilcev za azil v skladu s členom8 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

Enakovrednost na področju finančnih storitev

62.opozarja, da bodo družbe s sedežem v Združenem kraljestvu izgubile pravico do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev;

63.meni, da bi moral dostop do trga temeljiti na sklepih o enakovrednosti, če EU meni, da so regulativni in nadzorni režim in standardi Združenega kraljestva še vedno popolnoma enakovredni tistim v EU in odražajo dogovorjene določbe za enake konkurenčne pogoje; meni, da je treba po priznanju enakovrednosti Združenemu kraljestvu vzpostaviti učinkovit mehanizem, ki bo zagotavljal, da se enakovrednost ohrani skozi čas, in opozarja, da lahko EU kadar koli enostransko prekliče status enakovrednosti;

64.meni, da bi moral vsak prihodnji okvir varovati finančno stabilnost v EU in spoštovati njen regulativni in nadzorni režim in standarde ter njihovo uporabo, hkrati pa ohraniti regulativno avtonomijo in avtonomijo odločanja EU;

Promet

65.poziva pogajalce, naj zagotovijo stalno povezljivost med Združenim kraljestvom in EU na podlagi zahteve po vzajemnosti pri dostopu do trgov prevoznih storitev, ob upoštevanju razlike v velikosti obeh zadevnih trgov;

66.v zvezi s tem opozarja, da sistem večstranskih kvot Evropske konference ministrov za promet trenutno ni ustrezen, da bi se v celoti odzval na potrebe po tovornem prometu med EU in Združenim kraljestvom, ter da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje groženj javnemu redu in motenj prometnih tokov pri cestnem prevozu blaga in prevozu potnikov z običajnimi in turističnimi avtobusi;

67.poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo pogajanja vključevala tudi ambiciozen in uravnotežen celostni sporazum o zračnem prometu na podlagi visokih standardov, zlasti kar zadeva pravice v zračnem prometu, varnost v zračnem prometu in varnost na letališčih, ki bi jih bilo treba ustrezno obravnavati; v zvezi s tem opozarja, da se prihodnja letalska povezljivost med Združenim kraljestvom in EU ne more de jure ali de facto enačiti s sodelovanjem Združenega kraljestva na enotnem letalskem trgu;

68.poudarja, da bi moralo prihodnje partnerstvo med Združenim kraljestvom in EU obravnavati poseben položaj predora pod Rokavskim prelivom, zlasti regulativni okvir na področju varnosti v železniškem prometu;

69.meni, da bi bilo treba zagotoviti dostop znotraj EU med Irsko in drugimi državami članicami EU, vključno s pravicami do tranzitnega cestnega prevoza znotraj EU med Irsko in drugimi državami članicami EU;

70.poudarja, da morajo prihodnji odnosi med Združenim kraljestvom in EU zagotoviti resnično enake konkurenčne pogoje v vseh prometnih sektorjih, posebno pozornost pa je treba nameniti državni pomoči, varstvu okolja, pravicam potnikov, komercialni prilagodljivosti in socialnim vidikom, vključno s časom vožnje in časom počitka;

71.poudarja, da je treba zagotoviti neprekinjeno financiranje skupno dogovorjenih infrastrukturnih projektov, zlasti v okviru vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), okvira enotnega evropskega neba (SES), pa tudi skupnih tehnoloških pobud, kot sta Čisto nebo I in II ter raziskave o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR); meni tudi, da je bistvenega pomena, da Združeno kraljestvo v celoti spoštuje svoje finančne obveznosti, tudi če se nadaljujejo v čas po izstopu iz EU;

Programi in agencije

72.poudarja, da bodo pravila za sodelovanje Združenega kraljestva v agencijah in programih EU enaka pravilom, ki veljajo za tretje države zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP); spodbuja udeležbo Združenega kraljestva v programih EU, vendar bo moralo upoštevati vsa ustrezna pravila in mehanizme ter pogoje za udeležbo;

73.poudarja, da sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU ne bi smelo pomeniti neto prenosa sredstev iz proračuna EU v Združeno kraljestvo; poleg tega meni, da mora nadaljnja udeležba Združenega kraljestva v programih EU zagotoviti pravično ravnotežje med prispevki in koristmi tretje države, ki sodeluje v programu EU, in da tretja država ne bi smela imeti pravice odločanja; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne zavezujoče določbe in jamstva za zaščito finančnih interesov Unije in dobrega finančnega poslovodenja programov, v katerih bo sodelovalo Združeno kraljestvo, tudi nadzor in revizijo, preiskave v primeru goljufije, spoštovanje pravice dostopa za službe Komisije, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropsko javno tožilstvo, Evropsko računsko sodišče in pravico Evropskega parlamenta do nadzora;

74.zlasti meni, da je pomembno sodelovanje Združenega kraljestva v čezmejnih, kulturnih, razvojnih, izobraževalnih in raziskovalnih programih, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Obzorje, Evropski raziskovalni svet, program LIFE, TEN-T, IPE, SES, Interreg, v skupnih tehnoloških pobudah, kot so Čisto nebo I in II, SESAR, ERIC, Galileo, Copernicus, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS), okvir podpore za vesolje, nadzor in sledenje, ter v javno-zasebnih partnerstvih;

75.pozdravlja prispevek programa PEACE k zagotavljanju miru in stabilnosti na Severnem Irskem ter poziva k ohranitvi mirovnega procesa na tem območju, koristi sedanjega programa PEACE IV in Mednarodnega sklada za Irsko;

76.meni, da je izjemno pomembno, da EU in Združeno kraljestvo preučita možnost sodelovanja med organi Združenega kraljestva in agencijami EU, zlasti Evropsko agencijo za kemikalije, Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropsko agencijo za okolje, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropsko agencijo za zdravila; poudarja, da Združeno kraljestvo ne bo imelo pristojnosti odločanja o agencijah EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj določi obliko, obseg in omejitve potencialnega sodelovanja;

77.meni, da je treba pojasniti prihodnje praktično sodelovanje med organi Združenega kraljestva in agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev;

III.PARTNERSTVO ZA VARNOST IN ZUNANJE ZADEVE

Zunanja politika, varnostni izzivi in obramba

78.meni, da je Združeno kraljestvo, čeravno bo izključeno iz struktur odločanja EU, pomemben partner, saj je potreba po skupnem odzivanju na izzive zunanje, varnostne in obrambne politike bistvenega pomena v neposrednem sosedstvu EU in na mednarodnem prizorišču;

79.poudarja, da bo za novi odnos med EU in Združenim kraljestvom potrebno intenzivno sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike, saj imata tako EU kot Združeno kraljestvo veliko skupnih interesov in izkušenj ter se zavzemata za številne skupne vrednote; poudarja, da je v interesu obeh strani, da se ohrani ambiciozno sodelovanje, ki zagotavlja varnost Evrope in njenih državljanov ter prispeva k svetovni stabilnosti, varstvu človekovih pravic in miru v skladu s cilji in načeli iz člena21 PEU;

80.opozarja, da lahko skupna stališča in ukrepe EU na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) sprejemajo le države članice EU; vendar poudarja, da to ne izključuje mehanizmov posvetovanja, ki bi Združenemu kraljestvu omogočili usklajevanje z zunanjepolitičnimi stališči in skupnimi ukrepi EU, zlasti kar zadeva varovanje svetovnega reda, ki temelji na pravilih, večstranskega sodelovanja in človekovih pravic, še posebej v okviru OZN, Nata, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter Sveta Evrope; podpira posvetovanje in usklajevanje politike sankcij z možnostjo sprejemanja sankcij, ki bodo vzajemno krepile obe strani, ko bodo njuni zunanjepolitični cilji usklajeni; poudarja dodano vrednost tesnega sodelovanja na področju SZVP, glede na to, da je Združeno kraljestvo pomemben varnostni akter;

81.poudarja, da mora Združeno kraljestvo izvajati omejevalne ukrepe EU, ki so že sprejeti ali bo o njih odločitev sprejeta v prehodnem obdobju, podpirati izjave in stališča EU v tretjih državah in mednarodnih organizacijah ter sodelovati – glede na posamezne primere – pri vojaških operacijah in civilnih misijah EU v okviru skupne in varnostne obrambne politike (SVOP), pri čemer pa ne bo imelo vodilne vloge v okviru novega okvirnega sporazuma o sodelovanju, ob spoštovanju avtonomije odločanja EU ter ustreznih sklepov in zakonodaje EU, tudi o javnih naročilih in prenosih na področju obrambe; poudarja, da je tako sodelovanje odvisno od popolnega spoštovanja mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter temeljnih pravic EU;

82.opozarja, da globalna in evropska varnost temeljita na učinkovitem mednarodnem nadzoru nad oborožitvijo, razoroževanju in neširjenju orožja; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj začneta izvajati usklajeno in verodostojno strategijo za večstranska pogajanja na svetovni ravni ter ukrepe na regionalni ravni za umiritev razmer in krepitev zaupanja; poziva Združeno kraljestvo, naj se zaveže, da bo še naprej upoštevalo Skupno stališče 2008/944/SZVP;

83.poudarja, da bi tako sodelovanje okrepilo obe strani, saj bi omogočilo ohranitev strokovnega znanja in zmogljivosti Združenega kraljestva v misijah in operacijah SVOP; odločno spodbuja Združeno kraljestvo, naj prispeva k civilnim in vojaškim misijam in operacijam SVOP; poudarja, da Združeno kraljestvo kot tretja država in na podlagi politične izjave, ki določa okvir za prihodnje odnose med EU in to državo, ne bo moglo sodelovati pri načrtovanju misij in operacij EU in njihovemu poveljevanju ter da morajo biti njegove zmogljivosti in raven sodelovanja pri načrtovanju ali poveljevanju/sodelovanju v misijah in operacijah EU ter pri izmenjavi informacij in interakciji z EU sorazmerni s prispevkom Združenega kraljestva za vsako misijo ali operacijo;

84.pričakuje, da bi moralo Združeno kraljestvo še naprej v celoti izpolnjevati svoje zaveze iz pogovorov E3+3 o skupnem celovitem načrtu ukrepanja (JCPOA) z Iranom, ki je zapisan v resoluciji varnostnega sveta OZN št. 2231 kot steber mednarodnega režima neširjenja orožja in osnova za umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu in v Zalivu;

85.poudarja, da bi moralo biti sodelovanje na področju varnostne in obrambne politike sestavni del celovitega sporazuma o partnerstvu, ki naj bi urejal prihodnje odnose; poudarja, da tak sporazum ne bi posegal niti v avtonomijo odločanja EU niti v suverenost Združenega kraljestva;

86.meni, da je sodelovanje Združenega kraljestva in EU na področju razvoja obrambnih zmogljivosti v skupnem interesu, tudi v okviru Evropske obrambne agencije in s sodelovanjem v boju proti hibridnim grožnjam, da se okrepi tehnološka in industrijska osnova evropske obrambe ter spodbuja dejanska interoperabilnost in skupna učinkovitost evropskih in zavezniških oboroženih sil;

87.ugotavlja, da je vsako sodelovanje na zgoraj navedenih področjih, ki vključuje izmenjavo tajnih podatkov EU, tudi obveščevalnih podatkov, odvisno od sporazuma o varnosti podatkov za zaščito tajnih podatkov EU; poudarja, da se bo spodbujala izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov ter spoštovalo načelo vzajemnosti; ugotavlja, da je za to potreben poseben sporazum o zaupnih informacijah in nadaljnjem razvoju neodvisnega ocenjevanja obveščevalnih podatkov; spodbuja izmenjavo uradnikov za zvezo in atašejev, da se zagotovi nemotena izmenjava informacij;

88.ugotavlja, da Združeno kraljestvo od začetka stalnega strukturnega sodelovanja ni sodelovalo pri nobenem izmed izbranih projektov; ugotavlja, da bi bilo treba izjemoma razmisliti o njegovi udeležbi, s ključnim ciljem doseganja interoperabilnosti med partnerji, v primeru povabila s strani Sveta Evropske unije v sestavi PESCO;

89.opozarja, da je Združeno kraljestvo še naprej ključna članica Nata in bo lahko nadaljevalo z zelo dragocenimi partnerstvi, ki jih je razvilo z drugimi evropskimi članicami Nata, na dvostranski ravni in prek sodelovanja med EU in Natom;

90.ugotavlja, da bi lahko Združeno kraljestvo sodelovalo v programih EU v podporo obrambi in zunanji varnosti (kot so evropski obrambni sklad, Galileo in programi kibernetske varnosti), in sicer na podlagi drugih podobnih ureditev s tretjimi državami, ki so rezultat ustreznih pogajanj za vsak instrument in ustreznega ravnovesja med obveznostmi in pravicami; poudarja možnost, da bi Združeno kraljestvo za uresničevanje skupnih ciljev še naprej prispevalo k instrumentom EU za zunanje financiranje;

91.poudarja strateško razsežnost vesoljskega sektorja za Evropo, meni, da lahko ambiciozna vesoljska politika učinkovito prispeva k okrepitvi zunanjega delovanja EU, ter poudarja potrebo po napredovanju na področju razvoja tehnologij, ki se lahko uporabljajo tako na civilnem kot na vojaškem področju in s katerimi se lahko zagotovi evropska strateška neodvisnost;

Sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

92.meni, da je glede na geografsko bližino in skupne grožnje, s katerimi se soočata EU in Združeno kraljestvo, zelo pomembno, da si EU in Združeno kraljestvo prizadevata za ohranitev učinkovite ureditve sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki je učinkovito in vzajemno koristno za varnost državljanov, pri čemer je treba upoštevati, da je Združeno kraljestvo tretja država, ki ni v schengenskem območju, zato ne more uživati enakih pravic in ugodnosti kot države članice;

93.poudarja, da Združeno kraljestvo ne more imeti neposrednega dostopa do podatkov iz informacijskih sistemov EU niti sodelovati v upravljavskih strukturah agencij EU na območju svobode, varnosti in pravice, za vsako izmenjavo informacij z Združenim kraljestvom, vključno z osebnimi podatki, pa bi morala veljati stroga pravila glede jamstev, revizije in nadzora, vključno z enakovredno ravnjo varstva osebnih podatkov, kot jo zagotavlja zakonodaja EU;

94.meni, da Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti dostopa do schengenskega informacijskega sistema (SIS); poziva Združeno kraljestvo, naj nemudoma odpravi resne pomanjkljivosti, ugotovljene pri njegovi uporabi SIS, ter poziva Svet in Komisijo, naj pozorno spremljata ta postopek, da bi zagotovila takojšnjo ustrezno odpravo vseh pomanjkljivosti; meni, da bi veljalo o ureditvi prihodnjega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj razpravljati šele, ko bodo odpravljene pomanjkljivosti; zahteva, da se ga temeljito obvešča o vseh spremembah v zvezi s tem;

95.vsaka vzajemna ureditev za pravočasno, uspešno in učinkovito izmenjavo podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) in za rezultate obdelave teh podatkov, ki jih je treba hraniti v ustreznih nacionalnih sistemih za obdelavo podatkov PNR, ter za obdelavo podatkov o DNK, prstnih odtisih in registraciji vozil (Prüm) in pa za operativno sodelovanje prek Europola in Eurojusta mora temeljiti na strogih zaščitnih ukrepih in pogojih ter mora biti v celoti skladna z mnenjem Sodišča Evropske unije 1/15, v katerem je ugotovilo, da je sporazum o PNR med EU in Kanado v nasprotju z Listino o temeljnih pravicah;

96.pričakuje, da bo Združeno kraljestvo lahko nadaljevalo z že vzpostavljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij z nacionalnimi organi na področju kibernetske varnosti;

97.meni, da je treba brez nepotrebnih formalnosti zagotoviti izvrševanje in priznavanje sodb v civilnih in gospodarskih zadevah;

98.poudarja, da je Združeno kraljestvo pomemben akter na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter da bi tesna povezava na teh področjih izjemno koristila obema stranema; predlaga, naj se Združeno kraljestvo povabi, da ob spoštovanju avtonomije EU prispeva k instrumentom in mehanizmom EU; meni, da bi moralo predvideno partnerstvo spodbujati tudi trajnostni razvoj in izkoreninjenje revščine ter še naprej podpirati izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN in evropsko soglasje o razvoju;

IV.UPRAVLJANJE PRIHODNJEGA SPORAZUMA

99.opozarja, da bi moral morebitni prihodnji sporazum med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo vključevati vzpostavitev skladnega in trdnega sistema upravljanja kot splošnega okvira, ki zajema stalni skupni nadzor/upravljanje sporazuma in mehanizme za reševanje sporov in izvrševanje v zvezi z razlago in uporabo določb sporazuma; meni, da bi se moral podoben horizontalni mehanizem upravljanja uporabljati za vse prihodnje odnose z Združenim kraljestvom; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 15.januarja 2020 in meni, da je popolno izvajanje sporazuma o izstopu glavna prednostna naloga; glede tega poudarja, da bo Evropski parlament še naprej pozoren na izvajanje vseh določb; poudarja, da bo moral biti mehanizem za reševanje sporov trden in da bo moral ta zagotavljati učinkovite, hitro izvedljive in odvračilne rešitve;

100.vztraja, da je ta sistem upravljanja absolutno potreben, če želimo v celoti ohraniti neodvisnost odločanja EU in pravni red, vključno z vlogo Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU;

101.poudarja, da bi morala biti zasnova ureditev upravljanja sorazmerna z naravo, obsegom in globino prihodnjih odnosov, pri čemer bi bilo treba upoštevati raven povezanosti, sodelovanja in bližine ter obenem zagotavljati učinkovito in uspešno uporabo celotnega prihodnjega sporazuma;

102.se strinja z idejo o ustanovitvi upravnega organa, ki bi bil odgovoren za nadzor izvajanja sporazuma, odpravljanje razlik pri razlagi in izvajanje dogovorjenih popravnih ukrepov, kot so odvračilni sektorski popravni ukrepi in varovalke, ter bi v celoti zagotavljal regulativno neodvisnost EU, tudi zakonodajnih pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta; poudarja, da bi morali za predstavnike EU v tem upravnem organu veljati ustrezni mehanizmi odgovornosti, ki bi vključevali Evropski parlament; opozarja na zavezo predsednika Komisije pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta 16. aprila 2019, da bo zagotovil, da bo Komisija vsakič, ko bo ta upravni organ moral sprejeti odločitev, tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in dosledno upoštevala stališča Parlamenta, ter da v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU ne bo mogoče odločati brez celovitega upoštevanja stališče Evropskega parlamenta;

103.vztraja tudi, da bi moral sporazum določati ustanovitev skupnega parlamentarnega telesa EU in Združenega kraljestva z nalogo spremljanja izvajanja prihodnjega sporazuma;

104.meni, da morajo mehanizmi upravljanja v zvezi z določbami, ki temeljijo na pravnih pojmih EU, zagotavljati napotitev na Sodišče Evropske unije; ponavlja, da bi bilo treba za uporabo in razlago tistih določb sporazuma, ki niso povezane s pravom EU, predvideti alternativne mehanizme reševanja sporov le, če bi to zagotovilo jamstva neodvisnosti in nepristranskosti, enakovredna tistim, ki jih zagotavlja Sodišče Evropske unije;

o
oo

105.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Združenega kraljestva.

(1) UL C 298, 23.8.2018, str. 24.
(2) ULC346, 27.9.2018, str. 2.
(3) UL C 369, 11.10.2018, str. 32.
(4) UL C 162, 10.5.2019, str. 40.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0018.
(8) ULL29, 31.1.2020, str.7.
(9) UL C 34, 31.1.2020, str. 1.
(10) Zadeva C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner, ECLI:EU:C:2015:650.
(11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(12) Zadeva C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner, ECLI:EU:C:2015:650, mnenje št.1/15 o sporazumu s Kanado glede evidence podatkov o potnikih (PNR); ECLI:EU:C:2017:592, zadevi C-293/12 in C-594/12, Digital Rights Ireland in drugi, EU:C:2014:238, Tele2 in Watson, zadevi C-203/15 – Tele2 Sverige in C-698/15 Watson, ECLI:EU:C:2016:970.
(13) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.decembra2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).


Evropska centralna banka – letno poročilo za leto 2018
PDF160kWORD52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2018 ()
P9_TA(2020)0034A9-0016/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2018,

–ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke, zlasti člena 15,

–ob upoštevanju členov127(1) in (2), 130 ter 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–ob upoštevanju predstavitve kandidatke za predsednico Evropske centralne banke Christine Lagarde 4. septembra 2019,

–ob upoštevanju monetarnega dialoga, ki ga je imel Mario Draghi kot predsednik Evropske centralne banke z Evropskim parlamentom 23. septembra 2019,

–ob upoštevanju poročila delovne skupine G7 za stabilne kriptokovance z dne 18. oktobra 2019 o preučevanju učinka globalnih stabilnih kriptokovancev,

–ob upoštevanju povratnih informacij ECB o prispevku Evropskega parlamenta kot dela njegove resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2017,

–ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za vzdržne finance z dne 31. januarja 2018 o financiranju trajnostnega evropskega gospodarstva,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah(1) in zakonodajne resolucije z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(2),

–ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–ob upoštevanju Pariškega sporazuma okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

–ob upoštevanju člena 142(1) Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0016/2020),

A.ker najnovejši podatki iz jesenske gospodarske napovedi Komisije iz leta 2019 kažejo, da se je rast BDP v euroobmočju glede na leto 2018, ko je bila 1,9-odstotna, upočasnila in je v letu 2019 1,1-odstotna, medtem ko je bila v EU-27 leta 2018 2,1-odstotna, v letu 2019 pa le še 1,4-odstotna; vzrok za to so v zadnjem času večje trgovinske napetosti in z njimi povezana negotovost ter brexit;

B.ker je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti v EU avgusta 2019 znašala 6,2%, v euroobmočju pa 7,4%, kar je najnižja stopnja od julija 2008; ker je brezposelnost v Evropski uniji še vedno zelo neenakomerno porazdeljena; ker je visoka stopnja brezposelnosti mladih, ki je več kot dvakrat višja od povprečne, še vedno velik problem, s katerim se mora EU spopasti; ker tako znotraj držav članic kot med njimi še vedno obstajajo izredne regionalne neenakosti v brezposelnosti;

C.ker naj bi po makroekonomskih napovedih strokovnjakov Eurosistema iz septembra 2019 letna inflacija v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin v euroobmočju v letih 2019, 2020 in 2021 znašala 1,2%, 1,0% in 1,5% ter tako ne bo dosegla cilja, da mora inflacija ostati pod 2%, a blizu te meje; ker napovedi glede inflacije kažejo velike razlike v euroobmočju;

D.ker je konec leta 2018 bilanca stanja Eurosistema dosegla rekordno vrednost 4,7 bilijona EUR in s tem presegla 40% BDP euroobmočja, kar je 4,25% (0,2 bilijona) več kot ob koncu leta 2017;

E.ker je bil leta2018 neto dobiček ECB 1,575milijardeEUR, medtem ko je leta 2017 znašal 1,275milijardeEUR; ker lahko ta večji dobiček pripišemo predvsem povečanju neto prihodkov od obresti v portfelju ameriškega dolarja in portfelju programa nakupa sredstev;

F.ker bi se z močnejšo vlogo eura in njegovo večjo uporabo kot rezervne valute povečala zmožnost EU, da svojo politiko oblikuje neodvisno od drugih svetovnih akterjev, in ker je močnejša vloga eura pomemben element ohranjanja evropske gospodarske suverenosti;

G. ker mora euroobmočje najprej dokazati, da lahko preživi recesijo, ne da bi morala katera od njegovih držav članic odpisati (prostovoljno ali ne) vladni dolg, če si želi, da bi euro imel večjo svetovno vlogo;

H.ker mora Evropski sistem centralnih bank v skladu s členom127(5) PDEU prispevati k vzdrževanju stabilnosti cen;

I.ker potrebujejo mala in srednja podjetja, ki so še naprej hrbtenica gospodarstva in družbe EU ter ki krepijo gospodarsko in družbeno kohezijo, dodatno podporo;

J.ker se je izdajanje zelenih obveznic v svetu od leta 2008, ko je bila njihova skupna vrednost 1 milijarda EUR, do leta 2017 močno povečalo, saj so bile tega leta skupaj vredne več kot 120 milijard EUR, neto izdajanje zelenih obveznic, denominiranih v eurih, pa se je od leta 2013 desetkrat povečalo; ker je razkorak med razmiki v donosnosti pri zelenih obveznicah in obveznicah v celotnem industrijskem sektorju postopoma izginil;

K.ker zelene obveznice kljub temu pozitivnemu trendu še vedno predstavljajo le 1% skupne ponudbe obveznic, denominiranih v eurih;

L.ker se je obseg transakcij, opravljenih z virtualnimi valutami, drastično povečal in ogroža prevlado tradicionalnega sistema zakonitega plačilnega sredstva; ker so virtualne valute alternativna možnost za plačila in ne zakonito plačilno sredstvo;

M.ker je raziskava Eurobarometra iz decembra 2018 pokazala, da se je javna podpora euru leta 2018 povečala na 75%;

Splošni pregled

1.pozdravlja vlogo ECB pri varovanju stabilnosti eura; poudarja, da je neodvisnost ECB, ki je predpisana v Pogodbah, predpogoj, da lahko opravlja svoj mandat ohranjanja stabilnosti cen;

2.poudarja, da euro ni le gospodarski projekt, temveč tudi političen; poudarja nepreklicnost enotne valute; opozarja, da so v skladu s Pogodbama vse države članice, z izjemo Danske, dolžne sprejeti skupno valuto ob predhodnem izpolnjevanju maastrichtskih konvergenčnih meril; meni, da je treba sodelovanje v bančni uniji razumeti kot prednost za tiste države, ki želijo postati del euroobmočja;

3.je zaskrbljen, ker se je po kratkem gospodarskem okrevanju rast upočasnila in znaša 1,1% BDP; je zaskrbljen tudi zaradi zmanjšanja rasti industrijske proizvodnje in svetovne trgovine; zato ugotavlja, da je treba, kot je poudaril Mario Draghi, ohraniti ustrezne likvidnostne pogoje in ustrezno spodbujevalno denarno politiko;

4.poudarja, da trajnostne rasti in stabilnosti cen ni mogoče zagotoviti le z monetarno politiko ter da je potrebna tudi podpora fiskalne politike in socialno uravnotežene strukturne reforme za povečanje produktivnosti;

5.poudarja, da spodbujevalna denarna politika ne sme nadomestiti strukturnih reform;

6.opozarja na ugotovitve strokovne skupine ESCB o nizki rasti plač(3), ki je preučevala razkorak med rastjo plač in okrevanjem trga dela; ugotovitve kažejo, da lahko nizko rast plač v zadnjih letih pojasnimo predvsem s pretresi zaradi tehnologije, pa tudi zaradi novih neugodnih pogojev za pogajanja o plačah, ki so posledica strukturnih sprememb na tem področju, saj se je zaradi njih zmanjšala pogajalska moč zaposlenih, in predpisov o trgu dela – predvsem to velja za države, ki jih je kriza najbolj prizadela in v katerih je izkoriščenost delovne sile premajhna, inflacija nizka, rast produktivnosti pa upočasnjena;

7.poudarja, da bi bilo treba za močnejšo vlogo eura zagotoviti prave strukturne pogoje, med drugim:

poglobiti evropsko monetarno unijo, vključno s fiskalno zmogljivostjo za euroobmočje, s katero bi lahko zagotavljali funkcijo proticiklične stabilizacije,
dokončati bančno unijo,
dokončati unijo kapitalskih trgov;

8.opozarja, da so vse države članice EU, z izjemo Danske, dolžne sprejeti skupno valuto, ko izpolnijo maastrichtska konvergenčna merila; poziva ECB, naj še naprej plodno sodeluje tudi z državami članicami EU, ki niso članice euroobmočja;

Monetarna politika

9.poudarja, da so operacije odprtega trga in nestandardni ukrepi monetarne politike, ki jih je uvedla ECB, prispevali h gospodarskemu okrevanju, izboljšanju pogojev financiranja prek več kanalov in k zmanjšanju donosov v številnih razredih sredstev; poziva ECB, naj še naprej spremlja morebitna tveganja za bilanco stanja, inflacijo cen premoženja, morebitno neustrezno razporejanje virov in neugodnosti za varčevalce;

10.ugotavlja, da je ECB 12. septembra 2019 napovedala obsežen sveženj spodbud, vključno z neto nakupi v okviru programa nakupa sredstev (APP) v vrednosti 20milijardEUR na mesec, z zmanjšanjem depozitne obrestne mere za 10 bazičnih točk, dvostopenjskim sistemom obrestovanja rezerv in lažjimi pogoji za ciljno usmerjene operacije dolgoročnega refinanciranja (TLTRO-III); ugotavlja, da v zvezi s tem še ni bilo doseženo soglasje, in meni, da bi si morala vodstvo ECB in predsednica Christine Lagarde prizadevati za odpravo nesoglasij v Svetu ECB;

11.ugotavlja, da utegne omejitev izdajatelja v višini 33%, ki se uporablja za program kvantitativnega rahljanja, omejiti zmožnost ECB za nakup obveznic več držav članic; meni, da bi bilo morda treba to omejitev spremeniti, saj je obnovljeni program kvantitativnega rahljanja časovno neomejen in bodo morda potrebni nakupi obveznic, ki bodo za nekatere države presegli 33-odstotno omejitev; ugotavlja, da je bil program kvantitativnega rahljanja zasnovan za nakup obveznic držav članic, sorazmeren z velikostjo gospodarstva in številom prebivalstva;

12.ugotavlja, da namerava Svet ECB še naprej ponovno vlagati glavnice od zapadlih vrednostnih papirjev, dokler bo to potrebno;

13.ugotavlja, da so se negativni učinki na neto prihodke bank doslej izravnali s prilivi zaradi večjega obsega bančnih posojil ter nižjih stroškov provizij in izgub; je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se soočajo predvsem male banke; poziva ECB, naj spremlja možnost nastanka nepremičninskega balona;

14.poudarja, da zelo nizke ali negativne obrestne mere pomenijo priložnost za potrošnike, podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, delavce in posojilojemalce, ki lahko izkoristijo močnejši gospodarski zagon, nižjo brezposelnost in nižje stroške izposojanja; vendar pa to lahko zaradi nizkih donosov, ekonomskih neenakosti in izzivov za posamezne varčevalce vpliva na pokojninske in zavarovalne sisteme; poleg tega ugotavlja, da nekatere države članice niso izkoristile nizkih obrestnih mer za konsolidacijo proračunov in izvedbo strukturnih reform;

15.je seznanjen z namero Sveta ECB, da bo ECB izplačila glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev še naprej ponovno vlagala, in sicer tako dolgo, kot je potrebno za ohranjanje ugodnih likvidnostnih pogojev in obsežno spodbujevalno denarno politiko;

16.je zaskrbljen zaradi dolgotrajnega umirjenega inflacijskega pritiska in prevelikega zanašanja na monetarno politiko ECB za ohranitev rasti in vse bolj omejene možnosti, ki jih banka ima v okviru njenega nabora orodij;

17.je seznanjen s pozivom predsednika Draghija k boljši uskladitvi med monetarno politiko ECB in fiskalnimi politikami držav članic in poudarja, da bi bolj uravnotežena kombinacija makroekonomskih politik omogočila, da bi nizke obrestne mere zagotovile enako spodbudo kot v preteklosti, le z manj stranskimi učinki;

18.poudarja pomen sodelovanja med centralnimi bankami, tako na ravni Evropske unije kot na svetovni ravni, da bi srednjeročno dosegli cilje glede inflacije;

Boj proti podnebnim spremembam

19.opozarja, da je ECB kot institucija EU zavezana Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah in da bi se to moralo – ob polnem spoštovanju njenega mandata in neodvisnosti – odražati v njenih politikah; pozdravlja razpravo o vlogi centralnih bank in nadzornikov pri podpiranju boja proti podnebnim spremembam; poziva ECB, naj v svoje politike vključi okoljska, socialna in upravljavska načela, obenem pa naj v celoti spoštuje svoj mandat in neodvisnost;

20.se pridružuje stališčem članov izvršilnega odbora ECB o pomembnosti razvoja resnično evropskih plačilnih sistemov, ki ne bodo občutljivi za zunanje motnje (tudi tiste politične narave); poziva ECB, naj nadaljuje delo v zvezi s projektom evropske pobude za plačila (EPI – European Payment Initiative), da bi ohranili suverenost EU, gospodarsko učinkovitost za vse uporabnike in ponudnike in pošteno konkurenco;

21.je seznanjen z izjavo predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde z dne 4. septembra 2019, v kateri je potrdila postopno odstranitev ogljičnih sredstev iz portfelja ECB ter pozdravila sodelovanje ECB v mreži za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) in zavezanost banke, da bo pomagala opredeliti in meriti izpostavljenost finančnega sistema s podnebjem povezanim tveganjem ter spodbujala bolj ekološki finančni sistem ob polnem spoštovanju mandata ECB za stabilnost cen in drugih ciljev;

22.predlaga, naj ECB prednostno razišče, kako lahko centralne banke in nadzorniki prispevajo h trajnostnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam; predlaga, naj ECB v ta namen sodeluje z NGFS in z drugimi mednarodnimi mrežami, predvsem z mrežo trajnostnega bančništva in s pobudo OZN o načelih za odgovorno bančništvo;

23.je zaskrbljen, ker ECB 62,1% obveznic podjetij kupi v sektorjih, ki so odgovorni za 58,5% emisij toplogrednih plinov iz euroobmočja; poziva ECB, naj opravi študijo učinka programa nakupa vrednostnih papirjev na podnebne spremembe in predvsem programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (CSPP) kot prvega koraka k preoblikovanju CSPP na družbeno in okoljsko vzdržen način; v zvezi s tem predlaga okvir za usklajevanje med ECB in Evropsko investicijsko banko, ki bo vključeval tudi InvestEU;

Drugi vidiki

24.priznava pomen mikro, malih in srednjih podjetij v EU; poziva ECB, naj bo še naprej pozorna na dostop teh podjetij do posojil, predvsem glede na počasno izboljševanje njihovega finančnega stanja; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe v EU, in zato poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev financiranja realnega gospodarstva;

25.poziva ECB, naj nadaljuje svoja pripravljalna prizadevanja za zagotovitev stabilnosti finančnih trgov EU za vse možne primere in negativne posledice, predvsem tiste, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije, pri čemer naj upošteva dejstvo, da so nekatere regije in države bolj neposredno prizadete kot druge;

26.je zaskrbljen zaradi tveganj, ki jih povzročajo zamude pri vzpostavljanju bančne unije, in poziva k njeni čimprejšnji dokončni vzpostavitvi; je seznanjen z večkratnim pozivom ECB k vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije;

27.poudarja, da bi bilo treba spoštovati in upoštevati posebna načela delovanja in posebne naloge zadružnih in vzajemnih bank v politikah in pristopih ECB;

28.poziva, naj se pospeši projekt unije kapitalskih trgov, da bi poglobili finančno integracijo, izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja, omogočili učinkovito mobilizacijo kapitala v Evropi, da bi pomagali spodbujati trajnostno rast v realnem gospodarstvu v korist vseh državljanov, ter izboljšali stabilnost Unije in njeno odpornost na pretrese; priznava močno podporo ECB pri vzpostavljanju resnične unije kapitalskih trgov; v zvezi s tem pozdravlja prispevek prihodnje delovne skupine za unijo kapitalskih trgov;

29.poziva ECB in vse nadzorne organe, naj povečajo spremljanje kriptosredstev in povečanih tveganj v smislu kibernetske varnosti in pranja denarja, da bi preprečili negativne učinke na stabilnost, integriteto in varnost finančnega sektorja; se strinja z mnenjem št. 2014/08 organa EBA, ki predlaga, da se ne uporablja izraz „virtualne valute“, ker je uporaba izraza „valuta“ lahko zavajajoča iz različnih razlogov;

30.je seznanjen z ugotovitvami Christine Lagarde na seji Odbora za gospodarske zadeve z dne 4. septembra 2019 v zvezi z novo ureditvijo kriptosredstev, in sicer da bi morale ECB in centralne banke na splošno pozorno spremljati razvoj dogodkov in prispevati k tekočemu mednarodnemu delu v zvezi z odzivi politik; poziva ECB, naj v sodelovanju s Komisijo oceni zakonodajni in regulativni okvir EU za elektronski denar, finančne instrumente in virtualna sredstva, da bi zagotovili celovit okvir za nadzor nad finančnimi instrumenti, subjekti ali infrastrukturami, za boj proti pranju denarja in zagotavljanje stabilnosti ter za čezmejno sodelovanje in usklajevanje; poziva ECB, naj v sodelovanju s Komisijo vzpostavi okvir za te nove valute, ki bo povezal inovacije, potrebe državljanov, ohranjanje finančne stabilnosti in pravno državo;

31.pozdravlja stalna prizadevanja ECB, da bi dodatno okrepila svoje zmogljivosti odzivanja in okrevanja v primeru kibernetskega napada na samo organizacijo;

32.ECB tudi poziva, naj zagotovi ustrezno ravnovesje med finančnimi inovacijami, tudi na področju finančne tehnologije, in zagotavljanjem finančne stabilnosti;

33.spodbuja ECB, naj si v sodelovanju s Komisijo in vsemi ustreznimi deležniki prizadeva za okrepitev vloge eura kot rezervne valute; meni, da je to mogoče doseči na več načinov, kot je institucionalno zastopanje ali evropski finančni produkti, ki delujejo dobro;

34.se strinja s predsednico ECB Christine Lagarde, da je pravi čas za pregled okvira denarne politike ECB in da je ta upravičen, da bi ECB razpolagala s pravimi orodji, s katerimi bi bolje podprla splošne politike v EU, ne da bi bil ogrožen njen primarni cilj, torej ohranjanje stabilnosti cen; poziva ECB, naj v okviru tega procesa organizira javno posvetovanje ter tako zagotovi, da bodo deležniki pri pregledu lahko sodelovali in prispevali povratne informacije; poziva ECB, naj v ta postopek pregleda vključi tudi Parlament; poleg tega se strinja s predsednico ECB, da mora ECB z državljani bolje komunicirati o učinku svojih politik;

35.poudarja pomen gotovine kot plačilnega sredstva državljanov EU; poziva ECB, naj brez poseganja v pristojnosti držav članic vzpostavi sistem za boljše spremljanje večjih transakcij z namenom boja proti pranju denarja, izogibanju davkom ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

36.pozdravlja dejstvo, da ECB od leta 2017 objavlja poln seznam vseh imetij programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, tudi imena izdajateljev, skupaj z zbirnimi podatki o teh imetjih po državah, tveganjih, ocenah in sektorjih; obžaluje dejstvo, da se podobna politika ne izvaja za program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in tretji program nakupa kritih obveznic (CBPP3); ponovno poudarja, da je potrebna večja preglednost, predvsem za CBPP3 zaradi obsežnosti programa;

37.pozdravlja uvedbo kratkoročne obrestne mere eura, ki je nova referenčna obrestna mera za depozite čez noč za denarne trge v euroobmočju; poziva ECB, naj v naslednje letno poročilo vključi prvo oceno njenega razvoja in delovanja na trgu;

38.ugotavlja, da ECB grških obveznic še ni vključila v program nakupa v javnem sektorju (PSPP), čeprav se je Grčija izboljšala v smislu vzdržnosti dolga in ponovnega pristopa k trgu obveznic;

39.poudarja tehnično naravo odločitev ECB o določanju obrestnih mer in pomen javne podpore za sprejemanje odločitev na tem področju na podlagi mnenj strokovnjakov; zato obsoja politizacijo teh odločitev ECB; poziva vse politike in bančnike centralnih bank, naj bodo previdni pri izjavah za javnost, ki lahko ogrozijo zaupanje v politike ECB in podporo zanje;

Odgovornost

40.pozdravlja povečanje odgovornosti ECB do Evropskega parlamenta pod predsedovanjem Maria Draghija in se veseli še večjega prevzemanja odgovornosti, dialoga in odprtosti s predsednico Christine Lagarde glede na zaveze, ki jih je dala na svoji predstavitvi v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 4. septembra 2019;

41.meni, da bi morala ECB omogočiti zadosten dostop do dokumentov in informacij za revizije Evropskega računskega sodišča, povezane z bančnim nadzorom; v zvezi s tem pozdravlja memorandum o soglasju med ECA in ECB iz oktobra 2019, ki določa praktične ureditve za izmenjavo informacij med revizijami nadzornih dejavnosti ECB, ki jih izvaja ECA;

42.želi spomniti, da bi moralo imenovanje članov izvršilnega odbora v skladu s Pogodbama potekati skrbno in popolnoma pregledno ter v sodelovanju s Parlamentom; poziva Svet, naj za vse prihodnje razpise za delovna mesta pripravi glede na spol uravnotežen ožji seznam kandidatov in ga predloži Parlamentu, da bi ta lahko imel pomembnejšo svetovalno vlogo pri postopku imenovanja; obžaluje, da doslej v zvezi s tem ni bilo zadovoljivega napredka; opozarja, kako pomemben je odstavek 4 resolucije Parlamenta z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU(4), v kateri se Parlament zavezuje, da ne bo upošteval ožjih seznamov, pri katerih ne bo upoštevano načelo uravnotežene zastopanosti spolov;

43.sicer priznava, da so se funkcije banke v zadnjem desetletju širile, prav tako je za opravljanje nalog banke potrebno večje število osebja, zaposlenega pod različnimi pogoji, vendar zahteva, naj se nastale težave v zvezi s človeškimi viri rešijo pošteno, pregledno in hitro za vse zaposlene;

44.poudarja, da je potrebno večje in učinkovitejše prevzemanje odgovornosti ECB, saj so se njene misije od začetka svetovne finančne krize razširile; ponovno poziva k večji preglednosti ECB in večji odgovornosti v odnosu do Parlamenta;v ta namen je pripravljen izboljšati format monetarnega dialoga s predsednico ECB;ceni ukrepe, ki jih je v zvezi s tem sprejela ECB, zlasti da je sprejela enotni kodeks ravnanja za vse visoke uradnike ECB, v skladu s katerim je med drugim treba objaviti izjave o interesih članov Sveta ECB, poleg tega pa so v njem določene jasne smernice in zahteve glede preglednosti, pa tudi ustrezne omejitve glede sestankov z deležniki; meni, da bi morala večja preglednost zajemati vsaj naslednje:

zagotovilo, da so člani revizijskega odbora in odbora za poklicno etiko neodvisni;
sprejetje nove politike prijavljanja nepravilnosti;
določitev posebnih zahtev v zvezi s stališči institucije v okviru programov za finančno pomoč ter na večstranskih forumih, kot je Baselski odbor;

45.pozdravlja obsežne, podrobne in razdelane povratne informacije, ki jih je ECB predložila v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2017; poziva jo, naj bo še naprej in še bolj zavezana odgovornosti in vsako leto objavi pisne povratne informacije v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB;

46.poudarja, da je ECB izboljšala svojo komunikacijo; vendar meni, da bi si morala ECB še naprej prizadevati, da bodo njene odločitve dostopne in razumljive vsem državljanom, ter z ukrepi ohranjati stabilnost cen v euroobmočju, s tem pa tudi kupno moč skupne valute;

o
oo

47.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0215.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0325.
(3) Occasional Paper Series, št. 232, ECB, september 2019: Understanding low wage growth in the euro area and European countries (Razumevanje nizke rasti plač v euroobmočju in evropskih državah) https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/scpops/ecb.op232~4b89088255.en.pdf
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0211.


Nezakonita trgovina s hišnimi živalmi v EU
PDF175kWORD53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o zaščiti notranjega trga EU in pravic potrošnikov pred negativnimi posledicami nezakonite trgovine s hišnimi živalmi ()
P9_TA(2020)0035B9-0088/2020

Evropski parlament,

–ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS(1),

–ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim Unija in države članice pri določanju in izvajanju politike Unije v polnem obsegu upoštevajo zahteve za dobro počutje živali kot čutečih bitij,

–ob upoštevanju člena 114 PDEU o vzpostavitvi in delovanju enotnega trga in člena 169 PDEU o ukrepih za varstvo potrošnikov,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali (pravila o zdravju živali)(2) ter na Komisijo prenesenih delegiranih in izvedbenih pooblastil,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št.576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.junija2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št.998/2003(3) ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 577/2013 z dne 28. junija 2013 o vzorcih identifikacijskih dokumentov za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev, o sestavi seznamov ozemelj in tretjih držav ter o zahtevah glede formata, oblike in jezika izjav, ki potrjujejo izpolnjevanje nekaterih pogojev iz Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4).

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o uvedbi usklajenih sistemov za registracijo hišnih živali v državah članicah(5),

–ob upoštevanju študije o dobrobiti psov in mačk, vključenih v komercialne dejavnosti, ki jo je financirala Evropska komisija (SANCO 2013/12364), na podlagi izjave Komisije, priložene Uredbi (EU) št. 576/2013(6),

–ob upoštevanju izidov usklajenega načrta nadzora EU nad spletno prodajo psov in mačk(7),

–ob upoštevanju vprašanj za Komisijo in Svet o zaščiti notranjega trga EU in pravic potrošnikov pred negativnimi posledicami nezakonite trgovine s hišnimi živalmi (O-000011/2020 – B9-0004/2020 in O-000010/2020 – B9-0003/2020),

–ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.ker so nevladne organizacije, službe kazenskega pregona, pristojni organi in veterinarji predložili dokaze, da je vse več nezakonite trgovine s hišnimi živalmi med državami članicami, pogosto prek mrež organiziranega kriminala, z izogibanjem nadzoru, poneverjanjem dokumentov in razširjeno zlorabo Uredbe (EU) št.576/2013, ki je namenjena netrgovskim premikom hišnih živali, kadar jih je treba prevažati v skladu z Direktivo Sveta 92/65/EGS;

B.ker se ocenjuje, da je lahko nezakonita trgovina s hišnimi živalmi v EU zelo dobičkonosna za udeležene akterje, vključno z nezakonitimi rejci, tveganje, da bi jo odkrili, pa je minimalno, kar negativno vpliva na dobičkonosnost zakonitih rejcev;

C.ker veliko oglasov, ki ponujajo živali prek spletne prodaje, prihaja iz nezakonitih virov;

D.ker ni skupnih pravil na ravni EU v zvezi z vzrejo hišnih živali in ker so razlike v zakonodaji med državami članicami pri rejskih standardih dobrobiti živali privedle do velikih razlik v cenah hišnih živali, prodanih na notranjem trgu, kar izkoriščajo nezakoniti trgovci;

E. ker v velikih obratih za množično vzrejo živali z živalmi ne ravnajo ustrezno in ne upoštevajo njihovih potreb, kar ima hude in trajne posledice za njihovo zdravje, dobrobit in vedenjski razvoj;

F.ker so nezakoniti trgovci in prodajalci pogosto nekaznovani, saj vedo, da večina potrošnikov, ki so kupili hišno žival v slabem zdravstvenem stanju, ne bo vložila tožbe;

G.ker se nezakonita vzreja mačk in psov pogosto izvaja v grozljivih razmerah, stroški pa so kar se da nizki; ker nezakonito vzrejene, komaj skotene živali pogosto veliko prezgodaj ločijo od matere, so slabo socializirane in nagnjene k boleznim ter trpijo zaradi stresa, podhranjenosti, dehidracije in povečanega tveganja podhladitve ter morajo prestati dolgo pot po EU v tesnih in umazanih prostorih brez hrane, vode ali prezračevanja in brez postankov; ker so pasji in mačji mladiči pogosto neodstavljeni in brez osnovne socializacije, ko prispejo v namembno državo;

H.ker kljub izboljšanju še vedno obstajajo resni pomisleki glede potnih listov za hišne živali, na primer v zvezi s preverjanjem starosti posameznih živali in možnostjo izdaje novega potne lista; ker je bilo registriranih veliko ponarejenih potnih listov za hišne živali in ker se veterinarji v tej nezakoniti praksi pogosto medsebojno dogovarjajo s trgovci, zaradi česar so nadzor in preiskave bolj zapleteni(8);

I.ker hišne živali iz nezakonite vzreje pogosto niso cepljene ali so le delno cepljene oziroma niso prejele ustreznega zdravljenja za druge bolezni; ker so z nezakonito trgovino s hišnimi živalmi povezana tveganja za različne zoonoze, vključno s prenosom stekline iz endemičnih delov Evrope v države, kjer steklina ni prisotna, in širjenjem parazitov, kot so Echinococcus multilocularis, ki se zlahka širi in ga je težko nadzorovati(9);

J.ker bo zakonodaja o zdravju živali, ki se bo uporabljala od 21. aprila 2021, izboljšali preglednost spletne trgovine z mačkami in psi ter zdravje in dobrobit živali; ker ta zakonodaja tudi strogo zavezuje vse prodajalce, rejce, prevoznike in zbirne centre, da svojo dejavnost registrirajo pri ustreznem nacionalnem pristojnem organu;

K.ker nezakonita trgovina s hišnimi živalmi škodi dobrobiti živali, poleg tega pa negativno vpliva na varstvo potrošnikov, nemoteno delovanje notranjega trga EU zaradi nepoštene konkurence in javne finance zaradi izgube davčnih prihodkov;

L.ker se hišne živali v EU danes pogosto kupuje prek spletnih malih oglasov, takoj za tem pa prek družbenih medijev(10); ker je varstvo pravic potrošnikov, ki kupijo hišne živali prek spletnih oglasov, slabo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; ker se visoko število nezakonito vzrejenih hišnih živali prodaja na trgih držav članic ali neposredno iz avtomobilov ob notranjih mejah EU;

M.ker 65% anketirancev raziskave Flash Eurobarometer o nezakoniti spletni vsebini meni, da internet ni varen za uporabnike, 90% pa se jih strinja, da bi morale spletne storitve gostovanja takoj odstraniti vsebino, ki jo javni organi ali organi kazenskega pregona označijo kot nezakonito; ker 60% uporabnikov interneta vsaj enkrat na teden uporablja spletna družbena omrežja in večina uporabnikov interneta vsaj občasno uporablja tudi spletne tržnice, 30% pa jih uporablja vsaj enkrat na teden; ker 69% uporabnikov interneta v EU kupuje prek spleta, njihovo število pa se vsako leto povečuje, tudi kar zadeva živali(11);

N.ker so številni državljani še vedno zelo zaskrbljeni zaradi slabega ravnanja s hišnimi živalmi, vključno z živalmi, ki se vzrejajo, gojijo in prodajajo, da postanejo domače živali v gospodinjstvih, hišnimi živalmi, ki se uporabljajo za zabavo, šport in delo, kot so hrti in psi pasme galgo, ter potepuškimi živalmi; ker je (boljša) identifikacija in registracija hišnih živali lahko koristno orodje v boju proti njihovi zlorabi, pa tudi za spodbujanje odgovornega lastništva nad živalmi; ker sta identifikacija in registracija nadvse pomembni pri nesmrtonosnem in humanem ravnanju s potepuškimi živalmi ter postopnem zmanjšanju populacije teh živali;

O.ker je več kot 70% novih bolezni, ki se v zadnjih desetletjih pojavljajo pri ljudeh, živalskega izvora, poleg tega pa so živali, ki se običajno gojijo kot hišne živali, prenašalci ali gostitelji 41 zoonoz, tudi stekline(12);

P.ker se hišne živali vrst iz seznama v delu A Priloge I k Uredbi (EU) št. 576/2013 ne smejo premikati iz ene države članice v drugo, razen če so označene z vsajenim transponderjem; ker ni zahteve po harmonizirani obvezni identifikaciji mačk in psov, ki ostanejo znotraj nacionalnih meja in se ne premaknejo v druge države članice; ker je v državah članicah veliko neidentificiranih in neregistriranih mačk in psov;

Q.ker je usklajeni načrt nadzora EU nad spletno prodajo psov in mačk pokazal neskladnost med statusom in dejavnostmi trgovca pri 42% preverjenih oglasov(13);

R.ker so začela nekatera spletišča z malimi oglasi prostovoljno sprejemati strožja pravila za preverjanje identitete spletnih prodajalcev in izboljšanje dobrobiti živali;

S.ker v večini držav članic že veljajo nekakšne zahteve glede identifikacije in registracije mačk in psov; ker zahteve za identifikacijo mačk, psov in belih dihurjev niso usklajene, zaradi česar prihaja do zlorabe kod držav ter uporabe dvojnih in nepravilnih kod(14); ker podatkovne zbirke po večini niso medsebojno povezane, zaradi česar je sledljivost v EU omejena;

1.poudarja, da trgovina s psi in mačkami nima le katastrofalnih posledic za dobrobit živali, temveč ogroža tudi javno zdravje in varnost potrošnikov;

Identifikacija in registracija mačk in psov

2.poudarja, da je vseevropski harmonizirani sistem obvezne identifikacija in registracija mačk in psov osnovni in nujni prvi korak v boju proti nezakoniti trgovini z malimi hišnimi živalmi, poleg tega pa sta to ključna pogoja za nadzor, izvajanje in sledljivost;

3.meni, da je za zagotovitev dejanske sledljivosti hišnih živali nujno, da jih veterinar opremi z mikročipom ter da se jih registrira v nacionalnem registru za identifikacijo in registracijo živali; meni, da je nadvse pomembno, da se v registre za identifikacijo in registracijo živali vnese registracijska številka vseh oseb, ki so imele kakršno koli vlogo v življenju živali, pa naj bodo to rejci, prodajalci, veterinarji, prevozniki ali lastniki;

4.poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svoja delegirana pooblastila v skladu s členoma 109(2) in 118 pravil o zdravju živali in predloži predlog za podrobne in združljive sisteme za sredstva in metode za identifikacijo in registracijo mačk in psov, ki bodo delovali na ravni EU, v katerem bo določila minimalni prag za zahtevane informacije za identifikacijo posameznih živali in pravila za izmenjavo elektronskih podatkov med zbirkami podatkov v državah članicah, ki bi morali biti med seboj povezani do konca tega zakonodajnega obdobja;

5.poziva k jasni povezavi med potnim listom EU za hišne živali in registracijo hišnih živali z mikročipom, saj je tako tudi pri zamenjavi potnega lista za hišne živali jasno razvidno, od kod izvira žival;

6.poziva države članice, naj uvedejo ukrepe, da se že v izhodišču v okviru boju proti zlorabi živali obvezno označijo in registrirajo vse mačke in psi;

7.poudarja, da informacije, zbrane za identifikacijo hišnih živali, vključujejo osebne podatke in bi jih bilo treba varovati v skladu s pravili EU o zasebnosti in varstvu podatkov; meni, da se taki osebni podatki ne bi smeli uporabljati v komercialne namene;

Akcijski načrt EU za obravnavanje nezakonite trgovine s hišnimi živalmi

8.poziva Komisijo, naj pripravi medsektorski akcijski načrt EU za obravnavanje nezakonite trgovine s hišnimi živalmi v EU; meni, da bi moral akcijski načrt upoštevati mnenje Evropskega parlamenta, držav članic in ustreznih deležnikov in jasno opredeliti odgovornosti vseh deležnikov in nosilcev odločanja, vključno z državami članicami, Komisijo, mejnimi, carinskimi in veterinarskimi organi, veterinarji in organizacijami civilne družbe;

9.predlaga, naj Komisija v akcijski načrt vključi svoje različne generalne direktorate, ki se ukvarjajo z dobrobitjo živali, javnim zdravjem, varstvom potrošnikov, notranjim trgom in nezakonito trgovino;

10.meni, da je enotna evropska opredelitev velikih komercialnih objektov za rejo, znanih kot pasje farme, nujna za obravnavanje nezakonite trgovine; poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo in prepovedo prakse vzreje in trženja, ki slabo vplivajo na zdravje, dobrobit in vedenjski razvoj hišnih ljubljenčkov;

11.meni, da bi morali biti državljani bolje obveščeni o trgovini s hišnimi živalmi in o možnih tveganjih pri kupovanju hišnih živali prek spletnih oglasov ali mimo pravnih postopkov;

12.poziva Komisijo, naj v okviru svoje digitalne agende izboljša varstvo potrošnikov, ki kupujejo hišne živali prek spletnih oglasov;

13.podpira, da se s področja uporabe prihodnje direktive o pogodbah za spletno in drugo prodajo blaga na daljavo izključi prodaja živih živali s strani trgovca potrošniku;

Nadzor in boljše izvajanje zakonodaje EU

14.poziva države članice, naj izboljšajo kazenski pregon in uvedejo ostrejše, učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije proti gospodarskim subjektom, veterinarjem in pristojnim nacionalnim organom – iz izvornih, tranzitnih in namembnih držav – ki dobavljajo ponarejene potne liste za hišne živali, da bi učinkovito omejili nezakonito trgovino s hišnimi živalmi;

15.poziva države članice, naj v skladu z Uredbo (EU) 2017/625(15) naložijo denarne kazni, ki bodo odtehtale koristi, ki jih želijo ustvariti gospodarski subjekti, vključno z rejci in prodajalci, ki živali oglašujejo na spletu za pridobivanje gospodarske koristi in v nasprotju z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo;

16.poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije za regulacijo ali samoregulacijo spletnih oglasov za hišne živali, da bi preprečili zavajajoče oglaševanje in bolje nadzorovali spletno prodajo mačk in psov;

17.poziva Komisijo, naj uvede obvezne zahteve za izvajanje minimalnega preverjanja identitete uporabnikov spletnih platform, ki oglašujejo spletno prodajo hišne živali; poudarja, da morajo morebitne spremembe znotraj zadevnega zakonodajnega okvira voditi k boljši zaščiti potrošnikov in živali;

18.poziva, naj inšpekcijski programi direktorata za presoje in analize na področju zdravja in hrane (Evropska komisija – GD za zdravje in varnost hrane) vključujejo preverjanja skladnosti držav članic z Uredbo (EU) št.576/2013;

19.poziva Komisijo, naj predlaga skupne standarde za rejo in trženje mačk in psov, ki jih je treba uvesti v vsej EU, da bi preprečili nepoštene poslovne prakse in zlorabo pri prodaji, omejili nadaljnje pojavljanje zdravstvenih in socialnih vprašanj, specifičnih za zdravje, ter vzpostavili enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte;

20.poziva države članice, naj zagotovijo podrobna pravila za spremljanje rejcev hišnih živali in ustrezen nadzor, ki ga opravljajo veterinarji;

21.meni, da bi bilo treba države članice spodbujati k vzpostavitvi obveznega registra pooblaščenih rejcev in prodajalcev hišnih živali, do katerega bi lahko dostopali odgovorni v drugih državah članicah;

22.poziva države članice, naj poleg mejnih kontrol, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97(16), uvedejo nacionalno spremljanje skladnosti z rednimi pregledi trgovcev in imetnikov dovoljenj, kot so trgovine, ki prodajajo hišne živali, rejci, raziskovalni centri in vzgajališča;

23.meni, da bi bilo treba tudi uskladiti pogostost inšpekcijskih pregledov v vsej EU in jih izvajati v sodelovanju s carinskimi službami, policijo in veterinarskimi službami držav članic;

24.poziva pristojne organe držav članic, naj v primeru neskladnosti z Uredbo (EU) št.576/2013 dosledno upoštevajo postopke, določene v njej, in zagotovijo nov dom vsem zaseženim hišnim živalim; poleg tega poziva države članice, naj ustrezno podpirajo društva za zaščito živali;

25.pozdravlja rezultate, dosežene v okviru platforme EU o dobrobiti živali in podskupine za prostovoljno pobudo za zdravje in dobrobit hišnih živali; poziva k vključitvi Evropskega parlamenta in k uravnoteženemu zastopanju civilne družbe, pristojnih organov, podjetij in znanstvenikov v prihodnje delo na področju dobrobiti živali na ravni EU ter k zagotavljanju zadostne ravni sredstev za zagotovitev optimalnega napredka;

Sodelovanje, komunikacija in usposabljanje

26.poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo in razširjajo rezultate podskupine za prostovoljno pobudo za zdravje in dobrobit hišnih živali, s katerimi se trguje, v okviru platforme EU za dobrobit živali in sprejmejo ukrepe za obravnavo nezakonite trgovine s hišnimi živalmi v prihodnjih zakonodajnih in nezakonodajnih dejavnostih do leta 2024; meni, da je v zvezi s tem nujno aktivno sodelovanje in izmenjava dobrih praks med vsemi državami članicami;

27.poziva države članice, naj sistematično obvestijo druge zadevne države članice, ko vložijo tožbo zoper nezakonitega trgovca s psi in mačkami, katerega dejavnosti bi lahko vplivale na druge države članice;

28.zagovarja sodelovanje med agencijami za boj proti nezakoniti trgovini s hišnimi živalmi in za zmanjšanje tveganja zoonoz, vključno z razvojem sistema obveščanja za evidentiranje in izmenjavo podatkov v zvezi s komercialnimi pošiljkami živali, s katerimi se nezakonito trguje, ter sistema opozarjanja na vse odkrite nepravilnosti;

29.poziva Komisijo, naj predloži ukrepe, vključno z uporabo tehnologij in prilagojenim usposabljanjem, da bi carinske in veterinarske organe bolje opremili za odkrivanje tihotapljenja hišnih živali;

30.poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi priporočil iz usklajenega načrta nadzora EU za spletno prodajo psov in mačk prek vzpostavitve partnerstev med organi, zbirkami podatkov, spletnimi stranmi in organizacijami za dobrobit živali pripravijo natančne ukrepe proti zavajajočemu oglaševanju in nezakoniti spletni trgovini s psi in mačkami;

31.priznava pomembno vlogo, ki jo imajo združenja za zaščito živali in nevladne organizacije v boju proti nezakoniti trgovini s hišnimi živalmi; poleg tega poziva države članice, naj centrom za reševanje živali in združenjem/nevladnim organizacijam za zaščito živali zagotovijo ustrezno finančno in drugo materialno in nematerialno podporo;

32.poziva države članice, naj namenijo dovolj sredstev za izvajanje zahteve za registracijo upraviteljev vseh obratov za vzrejo in rejo živali in trgovanje z njimi v skladu s pravili o zdravju živali, da bi omejili nezakonito spletno trgovino s hišnimi živalmi;

33.meni, da bi bilo treba narediti več za ozaveščanje potencialnih kupcev in gospodarskih subjektov, vključno s ponudniki spletnih storitev, v zvezi z nezakonito prodajo hišnih živali in s tem povezanih nizkih standardov dobrobiti živali;

34.poudarja, da že obstajajo nekatere nacionalne in celo regionalne zbirke podatkov, ki vsebujejo informacije za identifikacijo hišnih živali; meni, da bi jih bilo treba uporabljati kot medsebojno povezane, združljive in interoperabilne sisteme, da bi omogočili sledljivost po vsej EU;

35.poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da je osebje na mejah ustrezno usposobljeno glede postopkov in pravil, ki se uporabljajo za uvoz hišnih živali iz tretjih držav, ki so na seznamu, in tistih, ki niso, ter da ta pravila izvršujejo;

36.poziva države članice, naj izvajajo več kampanj za ozaveščanje državljanov, da bi namesto nakupa hišnih živali spodbujali posvojitev pri zaupanja vrednih društvih za zaščito živali, državljane obveščali o negativnih učinkih nezakonite trgovine s hišnimi živalmi in jih seznanjali s tem, kako pomembno je, da kupijo izključno hišne živali, ki so bile vzrejene, gojene in se z njimi trguje na odgovoren način in z ustreznim poudarkom na dobrobiti živali;

o
oo

37.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 268, 14.9.1992, str. 54.
(2) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.
(3) UL L 178, 28.6.2013, str. 1.
(4) UL L 178, 28.6.2013, str. 109.
(5) UL C 35, 31.1.2018, str. 139.
(6) Študija o dobrobiti psov in mačk, vključenih v komercialne dejavnosti (2015), ki jo je financirala Komisija po posebni pogodbi SANCO 2013/12364. https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_eu-strategy_study_dogs-cats-commercial-practices_en.pdf
(7) Evropska komisija (2019). Izidi usklajenega načrta nadzora EU nad spletno prodajo psov in mačk. https://ec.europa.eu/food/animals/welfare/other_aspects/online_dog-cat_en
(8) Poročilo organizacije FOUR PAWS iz leta 2013 z naslovom Puppy trade in Europe (Trgovina s pasjimi mladički v Evropi). http://www.carodog.eu/wp-content/uploads/2014/10/REPORT_EUROPEAN_PUPPY_TRADE2.pdf
(9) Študija o dobrobiti psov in mačk, vključenih v komercialne dejavnosti (2015), ki jo je financirala Komisija po posebni pogodbi SANCO 2013/12364, str. 55–66. https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_eu-strategy_study_dogs-cats-commercial-practices_en.pdf; EU Dog and Cat Alliance (Zveza EU za pse in mačke) (2016). Poročilo o pregledu zakonodaje o premikih hišnih živali v okviru pravil o zdravju živali. https://s3-eu-west-1.amazonaws.com/assets.dogandcatwelfare.eu/live/media/publicationtemp/EU_Dog_Cat_Alliance_briefing_AHL_pet_movement_review.pdf
(10) EU Dog and Cat Alliance (Zveza EU za pse in mačke) in organizacija Blue Cross (2017). Spletna prodaja hišnih živalih v EU: kakšna je cena? https://s3-eu-west-1.amazonaws.com/assets.dogandcatwelfare.eu/live/media/publicationtemp/12195_-_EU_Pet_sales_report_spreads.pdf
(11) Flash Eurobarometer 469/2018 Nezakonite spletne vsebine: http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/ResultDoc/download/DocumentKy/83669
(12) Michael J. Day et al (2012). Surveillance of Zoonotic Infectious Disease Transmitted by Small Companion Animals (Nadzor nad nalezljivimi zoonozami, ki jih prenašajo male hišne živali ). https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/18/12/12-0664_article
(13) Usklajeni načrt nadzora EU nad spletno prodajo psov in mačk: https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/reg-com_ahw_20190612_asf_aw-control-coord-plan-sale-dog-cats_eur.pdf
(14) Glej poročilo organizacije FOUR PAWS iz leta 2016 z naslovom Identification, vaccination and movement of dogs and cats in the EU: How to improve the PetPassport and TRACES systems? (Identifikacija, cepljenje in premiki mačk in psov v EU: kako izboljšati sistema PetPassport in TRACES) http://www.lawyersforanimalprotection.eu/wp-content/uploads/2016/07/INSIDE-1.pdf
(15) Uredba (EU)2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.marca2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih (ULL95, 7.4.2017, str.1).
(16) Uredba Sveta (ES) št.338/97 z dne 9.decembra1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (ULL61, 3.3.1997, str.1).

Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov