Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv2009/102/ES in (EU)2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ( – C9-0121/2023 – )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
–ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (),
–ob upoštevanju ča294(2), ča50(1) in (2) ter ča114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0121/2023),
–ob upoštevanju ča 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
–ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14.junija2023(1),
–ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi ča 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2024, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s čom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
–ob upoštevanju ča 59 Poslovnika,
–ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0394/2023),
1.sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je DZčo v nadaljevanju;
2.poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3.naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv2009/102/ES in (EU)2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb(1)
(1)Direktiva (EU)2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(5) med drugim določa pravila o razkritju informacij o ž v poslovnih registrih držav članic za povečanje pravne varnosti na enotnem trgu in sistem povezovanja registrov. Ta sistem povezovanja registrov deluje od junija2017 in trenutno povezuje registre vseh držav članic. Direktiva (EU)2017/1132 je bila v odziv na digitalni razvoj spremenjena z Direktivo (EU)2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta(6), da so se določila pravila za ustanovitev kapitalskih družb, registracijo čezmejnih podružnic in predložitev dokumentov poslovnim registrom v celoti prek spleta.
(2)Digitalna orodja so v vse bolj digitaliziranem svetu bistvena za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja ter komunikacije družb s poslovnimi registri in organi. Da bi se povečala zaupanje in preglednost v poslovnem okolju ter olajšali poslovanje in dejavnosti družb na enotnem trgu, zlasti v zvezi z mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP), kot je DZčo v Priporočilu Komisije2003/361/ES(7), je bistveno, da imajo družbe, organi in drugi deležniki dostop do zanesljivih informacij o ž, ki jih je mogoče brez obremenjujočih formalnosti uporabljati v čezmejnem kontekstu.
(3)Ta direktiva je odgovor na cilje digitalizacije, DZče v sporočilih z naslovom Digitalni kompas do leta2030(8) in Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji(9), ter na potrebo po olajšanju čezmejne širitve MSP, ki je bila poudarjena v sporočilih z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta2020(10) in Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo(11).
(4)Dostop do zanesljivih informacij o ž iz registrov in uporabo teh informacij še vedno otežujejo ovire v čezmejnih primerih. Prvič, informacije o ž, ki jih iščejo uporabniki, vključno z žmi in organi, še niso v zadostni meri na voljo v nacionalnih registrih in/ali čezmejno prek sistema povezovanja registrov. Drugič, uporabo takih informacij o ž v čezmejnih primerih, vključno z upravnimi postopki pred nacionalnimi organi ali institucijami in organi EU, sodnimi postopki ali ustanavljanjem čezmejnih hčerinskih družb ali podružnic, še vedno ovirajo zamudni in dragi postopki in zahteve, vključno s potrebo po potrditvi Apostille ali prevodu dokumentov družb.
(5)Vsi deležniki, tudi same družbe, organi in širša javnost morajo imeti možnost, da se lahko za poslovne namene ali v upravnih ali sodnih postopkih zanesejo na informacije o ž. Zato morajo biti podatki o ž, ki se vnesejo v poslovne registre ter so dostopni prek sistema povezovanja registrov, točni, posodobljeni in zanesljivi.
(6)Standardi, uvedeni z Direktivo (EU)2019/1151, za preverjanje identitete ter pravne in poslovne sposobnosti oseb, ki ustanovijo družbo, registrirajo podružnico ali 辱š dokumente ali informacije prek spleta, so bili pomemben prvi korak. Zdaj je bistveno sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje zanesljivosti in verodostojnosti informacij o ž v registrih, da se olajša njihova uporaba v čezmejnih upravnih in sodnih postopkih.
(7)Čeprav vse države čԾ v DZčem obsegu izvajajo predhodno preverjanje dokumentov in informacij o ž pred njihovim vpisom v poslovni register, v državah članicah obstajajo različni pristopi glede intenzivnosti pregledov ali veljavnih postopkov ali tudi glede osebe ali organa, ki je odgovoren za preverjanje informacij. Posledica tega je nezadostno zaupanje v dokumente ali informacije o ž na čezmejni ravni in v primerih, ko dokumenti družb ali informacije iz poslovnega registra v eni državi članici včasih niso sprejeti kot dokaz v drugi državi članici.
(8)Zato je treba ▌ zagotoviti, da se nekateri pregledi izvajajo v vseh državah članicah, da se zagotovi visoka raven točnosti in zanesljivosti informacij , ob tem pa spoštujejo tradicije držav članic. Prav tako morajo biti ti pregledi splošno obvezni ne le za ustanovitev družb, ki v celoti poteka prek spleta, temveč tudi za vse druge oblike ustanovitve družb. Podobno bi se morali za zagotovitev, da za vse informacije, vnesene v register, velja enaka stopnja nadzora, izvajati tudi ti standardi za preglede, kadar države čԾ poleg spletnega vpisa še vedno dovoljujejo tudi druge metode vpisa. Take preglede in druge zahteve bi bilo treba prilagoditi posebnostim, povezanim z drugimi oblikami ustanovitve družb. Spletne predloge na primer uporabljajo samo prosilci v okviru postopka za ustanovitev družb, ki v celoti poteka prek spleta.
(9)V vseh državah članicah bi bilo treba ob upoštevanju njihovih tradicij zagotoviti preventivni sodni ali notarski nadzor ali kakršno koli kombinacijo navedenega, vključno s poslovnimi registri kot upravnimi ali sodnimi organi, da se zagotovi zanesljivost ▌ podatkov o ž v čezmejnih primerih. Opraviti bi bilo treba pregled zakonitosti ustanovitvenega akta družbe in statuta družbe, če je ta v obliki posebnega akta, ter vseh sprememb takih aktov in statutov, saj so to najpomembnejši dokumenti družbe. Tak obvezen preventivni nadzor v vseh državah članicah bi bil skladen tudi z drugimi politikami Unije in bi lahko zlasti prispeval k temu, da postopkov na področju prava družb ne bi bilo mogoče uporabiti za izogibanje drugim zakonom Unije in držav članic, namenjenim zaščiti javnega interesa. Preventivni nadzor ne bi smel posegati v nacionalno zakonodajo, ki ob upoštevanju pravnih sistemov in pravnih tradicij držav članic zahteva, da se taki dokumenti sestavijo in overijo v pravilni pravni obliki. Preventivni nadzor letnih računovodskih izkazov se ne zahteva na podlagi te direktive.
(10) Zakonitost transakcij na podlagi prava gospodarskih družb, zaščita zanesljivih javnih registrov in preprečevanje nezakonitih dejavnosti zahtevajo pravilno in varno identifikacijo, predvsem ustanoviteljev in direktorjev družb, ter preverjanje njihove pravne sposobnosti. Zato bi bilo treba državam članicam za postopke, ki spadajo na področje uporabe te direktive, omogočiti, da določijo dopolnilni javni elektronski nadzor identitete, pravne in poslovne sposobnosti in zakonitosti. Ta dopolnilni javni elektronski nadzor bi lahko vključeval javno preverjanje identitete na podlagi avdiovizualnih lastnosti na daljavo, vključno z elektronskimi preverjanji osebnih fotografij. Hkrati bi se z zanesljivimi in posodobljenimi informacijami o ž v registrih prispevalo k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Natančneje, izboljšan dostop do zanesljivejših informacij o ž na ravni EU, vključno s potrdilom družbe EU, bi prispeval k zanesljivi identifikaciji stranke v skladu z načelom poznavanja stranke v sklopu pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg tega bi povezovanje sistemov povezovanja na ravni EU, ki vsebujejo pomembne informacije o ž, olajšalo dostop in omogočilo navzkrižno preverjanje informacij ob upoštevanju ureditve dostopa do informacij v vsakem sistemu povezovanja.
(11)Da bi se dodatno znižali stroški in zmanjšala upravna bremena, povezana z ustanovitvijo družb, vključno s trajanjem postopkov, ter da bi se olajšala širitev podjetij na enotnem trgu, predvsem MSP, bi bilo treba na področju prava družb dodatno razširiti uporabo načela „samo enkrat“. To načelo je v Uniji, med drugim v okviru sporočila z naslovom Digitalni kompas do leta2030, že dobro priznano kot sredstvo, ki javnim upravam omogoča čezmejno izmenjavo podatkov in dokazov ter se uporablja na različnih področjih, kot je na primer tehnični sistem „samo enkrat“ za čezmejno avtomatizirano izmenjavo dokazov v okviru enotnega digitalnega vstopnega mesta(12).
(12)Uporaba načela „samo enkrat“ pomeni, da žm ni treba predložiti istih informacij javnim organom več kot enkrat. Na primer, od družb se ne bi smelo zahtevati, da ob ustanovitvi hčerinske družbe v drugi državi članici ponovno predložijo dokumente ali informacije o družbi, ki zadevajo obstoj in registracijo družbe ustanoviteljice ter so zato že bile predložene registru, v katerem je ž registrirana. Uporaba načela „samo enkrat“ bi pomenila, da bi morala prek sistema povezovanja registrov potekati elektronska izmenjava informacij o družbi ustanoviteljici med registrom, v katerem je ž registrirana, in registrom, v katerem bo registrirana hčerinska ž. Do informacij o družbi ustanoviteljici bi bilo mogoče tudi neposredno dostopati iz sistema povezovanja registrov prek evropskega portala e-pravosodje ali v nacionalnem registru družbe ustanoviteljice. Kadar se dokumenti in informacije o družbi ustanoviteljici izmenjujejo prek sistema povezovanja registrov ali je do njih mogoče neposredno dostopati z digitalnimi sredstvi, se tem dokumentom in informacijam ne bi smel odreči pravni učinek oziroma se jih ne bi smelo zavrniti, ker so v elektronski obliki.
(13) Uporaba načela „samo enkrat“ pomeni tudi, da družbi ustanoviteljici ne bi bilo treba ponovno predložiti dokumentov družbe ali informacij o družbi nobenemu organu, telesu ali osebi. Ti organi bi morali prek evropskega portala e-pravosodje neposredno dostopati do informacij, ki so javno dostopne prek sistema povezovanja registrov. Če bi moral register zagotoviti take informacije kateremukoli organu, telesu ali osebi, bi morale imeti države čԾ možnost, da se same odločijo, kako bodo to storile, na primer prek nacionalnih neobveznih točk dostopa do sistema povezovanja registrov, in ali bodo za take informacije zaračunavale pristojbine.
(14)Da bi izboljšali preglednost in zaupanje v zvezi z žmi na enotnem trgu, zagotovili pravno varnost in zaščito tretjih oseb pri čezmejnem poslovanju z žmi, prispevali k boju proti goljufijam in zlorabam ter olajšali čezmejno poslovanje in dejavnosti družb, je bistveno, da je po vsej Uniji na voljo več informacij o ž ter da so te informacije primerljive in lažje dostopne. Pri tem bi bilo treba izhajati iz informacij o ž, ki že obstajajo v nacionalnih registrih, in zagotoviti razpoložljivost teh informacij na ravni Unije prek sistema povezovanja registrov, hkrati pa omogočiti dostop do več informacij v nacionalnih registrih in prek sistema povezovanja registrov.
▌
(15)Da bi se zaščitili interesi tretjih oseb in okrepilo zaupanje v poslovne transakcije z različnimi vrstami družb na enotnem trgu, je pomembno povečati preglednost in zagotoviti lažji čezmejni dostop do informacij o tako imenovanih „trgovinskih osebnih ž“, ki se za namene te direktive razumejo kot vrste osebnih družb iz PrilogeIIB. Te imajo pomembno vlogo v gospodarstvu držav članic in so vpisane v vse nacionalne poslovne registre, vendar obstajajo razlike med vrstami osebnih družb in vrstami informacij, ki so o njih na voljo v Uniji, kar povzroča težave pri čezmejnem dostopu do teh informacij. Da bi to odpravili, bi morale biti v vseh državah članicah razkrite enake osnovne informacije o „trgovinskih osebnih ž“. Zahteve po razkritju glede osebnih družb bi morale odražati obstoječe zahteve po razkritju za kapitalske družbe, vendar bi morale biti prilagojene posebnim značilnostim osebnih družb. Zahteve po razkritju bi morale na primer zajemati tudi informacije o družbenikih osebnih družb, ▌ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe, predvsem komplementajev, ki imajo neomejeno odgovornost. Tako kot v primeru kapitalskih družb bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da od osebnih družb zahtevajo razkritje dokumentov ali informacij, ki presegajo zahteve iz te direktive. Kadar taki dodatni dokumenti ali informacije vsebujejo osebne podatke, bi morale države čԾ take osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU)2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(13).
(16)Informacije o „trgovinskih osebnih ž“ bi morale biti dostopne tudi na ravni Unije prek sistema povezovanja registrov, enako kot za kapitalske družbe, pri čemer bi bilo treba nekatere informacije dati na voljo brezplačno in jih nedvoumno identificirati z evropskim enotnim identifikatorjem (EUID).
(17) Število zaposlenih v družbi je pomembna informacija za tretje osebe. Je namreč eden od elementov, ki določajo kategorijo velikosti družbe. Družbe morajo povprečno število zaposlenih v poslovnem letu vključiti v računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(14). Glede na to, da bo v prihodnosti te podatke mogoče pridobiti iz računovodskih izkazov, bodo države čԾ lahko uporabile te že obstoječe informacije o povprečnem številu zaposlenih, ki bodo nato brezplačno javno dostopne prek sistema povezovanja registrov. Kadar so te informacije javno dostopne prek sistema BRIS, je treba jasno navesti, da gre za povprečno letno število glede na DZčo poslovno leto.
(18)Delničarji, potencialni vlagatelji, upniki, organi, zaposleni in združenja civilne družbe imajo pravni interes za dostop do informacij, povezanih s strukturo skupine, ki ji ž pripada. Informacije o skupinah družb so pomembne za spodbujanje preglednosti in krepitev zaupanja v poslovno okolje ter za prispevanje k učinkovitemu odkrivanju sistemov goljufij ali zlorab, ki bi lahko vplivali na javne prihodke in verodostojnost enotnega trga. Zato bi morale biti informacije o strukturah domačih in čezmejnih skupin javno dostopne prek sistema povezovanja registrov.
(19)Čeprav so informacije o skupinah, ki morajo pripraviti konsolidirane finančne račune, že vključene v te račune, je treba vseeno olajšati dostop javnosti do takih informacij. Finančni računi so pogosto na voljo samo proti plačilu, deležniki pa morajo biti seznanjeni z obstojem skupine ter vedeti, kako te informacije najti in kako jih prikazati v računovodskih izkazih. Javno dostopne informacije o skupinah prek sistema povezovanja registrov zagotavljajo večjo preglednost in enostaven dostop do teh informacij. Razpoložljivost teh informacij prek sistema povezovanja registrov bi omogočila tudi samodejno povezovanje družbe z drugimi žmi članicami skupine na podlagi njihovega evropskega enotnega identifikatorja (EUID) in zagotovila dostop do dodatnih informacij o posamezni družbi članici.
(20) V skladu s to direktivo se lahko države čԾ same odločijo, kako bodo zbirale potrebne informacije o skupinah in informacije o povprečnem številu zaposlenih. Da pa bi se izognili novim zahtevam za družbe, bi lahko registri take podatke pridobili neposredno iz informacij, ki jih družbe vključijo v svoje računovodske izkaze, vpisane v register. Zahteva po razkritju informacij o povprečnem številu zaposlenih bi zato morala biti pogojena s tem, da so te informacije na voljo v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov. Poleg tega bi morali imeti registri glede na zahteve v zvezi s strukturiranimi podatki ter strojno berljivimi oblikami, ki omogočajo iskanje, v skladu s pravnimi akti EU, kot so či3 do6 Delegiraneuredbe Komisije (EU) 2019/815(15), č3 Izvedbene uredbe Komisije (EU)2023/138(16) in č16(6) Direktive (EU) 2017/1132, možnost, da informacije o skupinah pridobijo tudi z avtomatiziranimi sredstvi. Za zagotovitev, da se zahteve v zvezi s strojno berljivostjo v celoti izvajajo v vseh državah članicah in da imajo registri tehnična sredstva za obdelavo informacij o ž bodisi v strojno berljivi obliki, ki omogoča iskanje, bodisi kot strukturirane podatke, pa je treba določiti daljše obdobje za prenos določb, da se prek sistema povezovanja registrov zagotovijo informacije o skupinah in informacije o povprečnem številu zaposlenih.
▌
(21)Skupine družb imajo lahko zapletene strukture. Zato bi vizualizacija strukture skupine, ki bi temeljila na verigi nadzora in bila na voljo prek sistema povezovanja registrov, zagotavljala uporabniku prijazen, zlahka dostopen in celovit pregled skupine ter omogočala boljše razumevanje njenega načina delovanja. Za pripravo take vizualizacije bi bile potrebne informacije o položaju vsake hčerinske družbe v strukturi skupine, zaradi česar bi bilo treba zagotoviti podrobnejše informacije o organizaciji skupine. Medtem ko v skladu s to direktivo takšna vizualizacija struktur skupin ni potrebna, se države čԾ spodbuja, naj takšno vizualizacijo zagotovijo in jo tudi javno objavijo. Zato bi bilo treba v posvetovanju z ustreznimi deležniki v okviru prihodnje ocene te direktive nadalje razmisliti, če je potrebna vizualizacija strukture skupine.
(22)Poleg skupnih standardov za preverjanje informacij o ž pred njihovim vpisom v register je treba zagotoviti, da se informacije v registru posodabljajo. Priporočilo24 Projektne skupine za finančno ukrepanje z naslovom Preglednost in dejansko lastništvo pravnih oseb, kot je bilo revidirano marca2022, vključuje zahteve, v skladu s katerimi morajo biti informacije o ž v poslovnih registrih točne in posodobljene. Prav tako je v interesu družb, da zagotovijo posodabljanje svojih informacij v registru, saj se na te informacije, vključno s potrdilom družbe EU, lahko zanašajo tretje osebe. Zato bi bilo treba od družb zahtevati, da brez nepotrebnega odlašanja razkrijejo spremembe informacij o ž, registri pa bi morali take spremembe pravočasno zabeležiti in jih dati na voljo. V te zahteve niso vključena preoblikovanja, združitve ali delitve kapitalskih družb, za katere so v Direktivi (EU) 2017/1132 DZča posebna pravila. Rok za registre bi moral začeti teči z datumom, ko se zaključijo vse formalnosti, potrebne za vpis, vključno s pregledom zakonitosti, ki potrjuje, da so dokumenti skladni z nacionalnim pravom. Take formalnosti bi se morale izvesti brez nepotrebnega odlašanja, družbo pa bi bilo treba obvestiti o njihovem pričakovanem trajanju. Rok se za registre lahko podaljša v izrednih okoliščinah, ki bi lahko bile na primer posledica velikega števila dokumentov, vpisanih v register, ali nepredvidenih tehničnih težav. Čeprav rok za objavo računovodskih listin ureja Direktiva2013/34/EU, bi morali registri prav tako zagotoviti njihovo javno dostopnost brez nepotrebnega odlašanja. ▌Da bi se nadalje zagotovilo, da so informacije o ž točne in posodobljene v vseh državah članicah, bi bilo treba uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neizpolnjevanje vseh obveznosti razkritja iz te direktive, vključno s kaznimi za pozen vpis.
(23)Za posodabljanje informacij o ž v registrih je pomembno tudi prepoznati družbe, ki ne izpolnjujejo več zahtev za nadaljnjo registracijo v poslovnem registru. Čeprav za države čԾ ne bi smela veljati obveznost izvajanja rednih inšpekcijskih pregledov, bi morale imeti države čԾ vzpostavljene pregledne postopke za preverjanje statusa takih družb v posebnih primerih, kjer so se pojavili dvomi. Čeprav lahko družbe začasno prekinejo svojo dejavnost iz utemeljenih razlogov, je pomembno, da se njihov status v poslovnem registru ustrezno posodobi. Na prekinitev dejavnosti bi lahko na primer kazalo dejstvo, da ž nima delujočega upravnega odbora, kot se zahteva z nacionalnim pravom, da ni predložila računovodskih listin ali da že nekaj let ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti. Podobno bi lahko registracija velikega števila družb na istem naslovu pomenila, da so bile nekatere izmed njih morda ustanovljene z namenom zlorabe. Taki postopki bi morali vključevati možnost, da družbe v razumnem roku pojasnijo svoj položaj in zagotovijo potrebne podatke, in omogočati, da se status družbe, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, razpustitve, postopkov zaradi insolventnosti, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu in kadar je zabeležen v nacionalnih registrih, ustrezno posodobi. Postopki bi morali vključevati tudi možnost, da se v skrajnem primeru ž izbriše iz registra v skladu s postopki, DZčimi z nacionalnim pravom. Informacije o teh postopkih bi morale biti javno dostopne v skladu s to direktivo.
(24)Na enotnem trgu bi morale imeti družbe možnost, da z enostavnimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih čezmejno priznavajo druge države čԾ, dokažejo svojo zakonito ustanovitev v državi članici. Zato bi bilo treba uvesti usklajeno potrdilo družbe EU. Družbe bi lahko z nacionalnimi poslovnimi registri ali prek sistema povezovanja registrov za tako potrdilo družbe EU zaprosile za različne namene, med drugim za upravne postopke pred ▌ organi ter v sodnih postopkih v drugih državah članicah ali pred institucijami in organi EU. Tako potrdilo družbe EU bi morali izdati in potrditi nacionalni poslovni registri, na voljo bi moralo biti v vseh uradnih jezikih Unije in bi moralo vključevati bistvene informacije o družbi, ki jih družbe uporabljajo v čezmejnih primerih, vključno na primer s firmo družbe, njenim registriranim sedežem, pravnimi zastopniki ali dejavnostmi družbe. Potrdilo družbe EU ne bi posegalo v nacionalne izpiske in potrdila. Elektronsko potrdilo družbe EU bi bilo treba avtenticirati z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe(EU) št.910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(17). Da bi se olajšale čezmejne dejavnosti družb in čim bolj zmanjšali njihovi morebitni stroški, bi bilo treba v vseh državah članicah zagotoviti, da lahko ž brezplačno pridobi lastno potrdilo družbe EU. Hkrati je glede na raznolikost modelov financiranja poslovnih registrov, vključno z registri, ki se v celoti financirajo sami, pomembno zagotoviti, da noben ukrep, ki izhaja iz te direktive, ne povzroča resnih posledic za financiranje registrov.
Zato bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da za pridobitev ▌ potrdil družbe EU zaračunajo pristojbino, če bi brezplačno zagotavljanje teh potrdil povzročilo hude negativne posledice za prihodke njihovih poslovnih registrov. V vsakem primerubi moralo biti vsaki družbi omogočeno, da vsaj enkrat na koledarsko leto brezplačno pridobi potrdilo družbe EU. Izvor in verodostojnost potrdila v papirni obliki bi moralo biti mogoče preveriti elektronsko, na primer s številko protokola, ki ustreza izvirnemu dokumentu v registru, ali s preverjanjem digitalnega podpisa organa izdajatelja, shranjenega v hitroodzivni kodi (koda QR), ki se nahaja na tem dokumentu. Tretje osebe, vključno z organi, ki potrebujejo zanesljive in bistvene informacije o ž, bi prav tako lahko zaprosile za potrdilo družbe EU DZče družbe. Registri in organi v drugih državah članicah bi morali v skladu s to direktivo sprejeti potrdilo družbe EU.
(25) Direktiva (EU) 2017/1132 vključuje ukrepe za zagotovitev, da se informacije o ž ne razkrijejo le javno, temveč tudi, da se lahko tretje osebe nanje sklicujejo. Poleg tega so bili z Direktivo (EU)2019/1151 uvedeni obvezni standardi in preverjanja v zvezi s spletno ustanovitvijo družb in registracijo podružnic. Ta direktiva določa celovit sklop ukrepov, ki bodo dodatno prispevali k temu, da bodo informacije o ž v registrih točne in posodobljene. Določbe iz te direktive, ki so namenjene olajšanju čezmejne uporabe informacij o ž, temeljijo na že obstoječih standardih in preverjanjih ter na celovitem sklopu ukrepov, predlaganih v tej direktivi za zagotovitev točnosti.
(26) Za boj proti goljufijam in zlorabam bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da zavrnejo informacije o družbi ali dokumente družbe iz registra druge države čԾ kot dokazno gradivo, če pristojni organ utemeljeno sumi, da gre za goljufijo ali zlorabo v zvezi z ustanovitvijo ali nadaljnjim obstojem te družbe ali drugimi informacijami o tej družbi. Vendar se taka možnost ne bi smela razlagati tako, da predpostavlja splošno načelo vzajemnega priznavanja v zvezi z vsemi informacijami in dokumenti, shranjenimi v nacionalnih poslovnih registrih. V primeru suma, da gre za goljufijo ali zlorabo, bi moral pristojni organ najprej preveriti register, ki je zagotovil informacije ali izdal dokumente, da bi pridobil njegovo mnenje. Informacije o družbi ali dokumenti družbe iz registra v drugi državi članici se ne bi smeli zavračati sistematično, temveč le izjemoma, za vsak primer posebej, če bi to koristilo javnemu interesu za zaščito pred goljufijami ali zlorabami. Če se predložene informacije ali dokumenti zavrnejo, bi moral pristojni organ o tem obvestiti register, ki je zagotovil informacije ali dokumente, na primer prek ustrezne kontaktne točke iz ča16e. Države čԾ bi morale zagotoviti, da različni pristopi držav članic glede izvajanja preventivnega nadzora ali razlike v pravnih sistemih in pravnih tradicijah držav članic niso podlaga za zavrnitev.
(27)Da bi se dodatno olajšali čezmejni postopki za družbe ter poenostavile in zmanjšale formalnosti, kot sta potrditev Apostille ali prevod, bi bilo treba uvesti digitalno pooblastilo EU. Digitalno pooblastilo EU bo ▌ temeljilo na ččԾ skupni evropski predlogi, družbe pa ga bodo lahko izbrale za pooblastitev osebe za zastopanje družbe v posebnih postopkih s čezmejno razsežnostjo na področju uporabe te direktive. Ta predloga bi morala vključevati vsaj podatkovna polja glede obsega zastopanja, osebe, ki je pooblaščena za zastopanje družbe, in vrste zastopanja. Digitalno pooblastilo EU bi se sestavilo v skladu z nacionalnimi pravnimi in formalnimi zahtevami. Sprejeti bi ga bilo treba kot dokaz glede upravičenosti pooblaščene osebe do zastopanja družbe. To ne posega v nacionalna pravila v zvezi z ustanovitvijo družb in omejitve glede uporabe pooblastil na splošno.Digitalno pooblastilo EU bi bilo treba uskladiti z zahtevami za elektronsko potrdilo o atributih iz Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta(18)(19) ter tehničnimi specifikacijami evropske denarnice za digitalno identiteto, da se zagotovi horizontalna rešitev z večjo prijaznostjo do uporabnika. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnih in finančnih bremen za države čԾ z zmanjšanjem tveganja za razvoj vzporednih sistemov, ki niso interoperabilni v vsej Uniji ▌.
(28) Digitalno pooblastilo EU, vzpostavljeno v skladu s to direktivo, ne posega v nacionalna pravila o pravnem in zakonitem zastopanju ali v druge vrste pooblastil. Standardno digitalno pooblastilo EU bi obstajalo v digitalni obliki in bi ga bilo treba avtenticirati z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe(EU) št.910/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2024/…(20). Kljub temu da je treba v skladu z Direktivo (EU) 2017/1132 informacije o pravnih zastopnikih razkriti v poslovnih registrih, bi morale imeti države čԾ možnost, da se same odločijo, ali bodo zahtevale, da se to posebno digitalno pooblastilo EU v skladu z nacionalnim pravom vpiše bodisi v poslovni bodisi v nek drug register. Za premostitev jezikovnih ovir in lažjo uporabo potrdila družbe EU in digitalnega pooblastila EU bi morali biti na evropskem portalu e-pravosodje v vseh jezikih Unije na voljo predlogi potrdila družbe EU in digitalnega pooblastila EU.
(29)Družbe se pogosto srečujejo s težavami in upravnimi ovirami pri uporabi informacij o ž, ki so že na voljo v njihovem nacionalnem poslovnem registru, v čezmejnih primerih, med drugim pri stikih s pristojnimi organi ali v sodnih postopkih v drugi državi članici. Podatki o ž, ki so na voljo v poslovnem registru ene države čԾ, se v drugi državi članici pogosto ne sprejmejo brez obremenjujočih formalnosti, ki povzročajo stroške in zamude. Da bi se olajšale čezmejne dejavnosti na enotnem trgu, bi morale države čԾ zato zagotoviti, da se za overjene prepise dokumentov in informacij, ki se nanašajo na družbe in so bili pridobljeni iz registrov, ne zahteva legalizacija ali podobna formalnost, kot je potrditev Apostille. Enak pristop bi bilo treba uporabiti tudi za dokumente in informacije, ki se izmenjujejo prek sistema povezovanja registrov (npr. potrdila, ki se izdajo pred DZčimi postopki), pa tudi za notarske listine ali upravne dokumente v postopkih, ki spadajo na področje uporabe te direktive in se uporabljajo v čezmejnem kontekstu. Taki postopki vključujejo ustanovitev družb in registracijo podružnic v drugi državi članici ter čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve.
(30)Da bi se preprečile goljufije ali ponarejanje, bi morali imeti organi države čԾ, v kateri se predloži dokument družbe ali informacije o družbi, tudi možnost, da v primeru upravičenega dvoma o izvoru ali pristnosti dokumenta ali informacij zadevni dokument ali informacije preverijo prek registra, ki jih je izdal, ali registra v svoji državi članici, ki bi lahko izmenjal informacije o pristnosti dokumenta prek sistema povezovanja registrov. V ta namen bi morale države čԾ Komisiji sporočiti elektronski naslov, ki deluje kot kontaktna ٴč첹 v njihovi državi članici. Taka izmenjava informacij naj bi prispevala k medsebojnemu zaupanju in sodelovanju med državami članicami na enotnem trgu.
(31)Ustanovitveni akti družb so včasih sestavljeni v dveh ali več jezikih, pri čemer je eden od njih pogosto uradni jezik Unije, ki ga na splošno razume kar največ čezmejnih uporabnikov. Družbe pogosto tudi prostovoljno objavijo prevod svojega ustanovitvenega akta v tak jezik na svojih spletiščih. Poleg tega je vse več informacij o ž iz njihovega ustanovitvenega akta na voljo ločeno, s pomočjo ččԾh oznak pa jih je mogoče zlahka prepoznati prek sistema povezovanja registrov. Poleg tega bo treba informacije o ž shranjevati v poslovnih registrih v obliki, ki je strojno berljiva in omogoča iskanje, ali v obliki strukturiranih podatkov v skladu z Direktivo (EU)2019/1151, kar bo olajšalo strojno prevajanje takih podatkov. Ta razvoj olajšuje dostop do takih informacij o ž in njihovo uporabo v čezmejnih primerih, ne da bi bil potreben ▌ prevod. Zato je cilj te direktive poenostaviti čezmejno uporabo informacij o ž z zmanjšanjem primerov, v katerih je potreben prevod, zlasti overjen prevod ▌ .
(32) Organi, ki morajo preveriti specifične informacije o družbi iz druge države čԾ, bi morali na primer najprej preveriti zahtevane informacije v potrdilu družbe EU ali prek sistema povezovanja registrov, ne pa zaprositi za prevod celotnega dokumenta, ki vsebuje te specifične informacije. To ne bi vplivalo na pravico držav članic, v skladu s katero lahko zahtevajo neoverjen prevod v enega od svojih uradnih jezikov, če v okviru DZčega postopka potrebujejo celoten dokument. Kar zadeva overjene prevode, bi morale biti pravne zahteve za pripravo takšnih prevodov ustanovitvenega akta ali drugih dokumentov iz poslovnega registra načeloma omejene na to, kar je nujno potrebno, overjeni prevodi pa bi se morali zahtevati le v posebnih primerih. Overjen prevod se kljub temu lahko zahteva, na primer če register razkrije dokumente v skladu s čoma21 in32 Direktive (EU)2017/1132 ali če je to potrebno v okviru sodnih postopkov.
(33)Da bi se povečala preglednost, olajšal dostop do informacij o ž in zagotovile bolj povezane javne uprave na enotnem trgu na čezmejni ravni, je pomembno, da se povežejo že delujoči sistemi povezovanja na ravni Unije, ki vsebujejo pomembne informacije o ž. Zato bi moral biti sistem povezovanja registrov (BRIS) povezan s sistemom povezovanja registrov dejanskega lastništva v EU (BORIS), ki je bil vzpostavljen z Direktivo (EU)2015/849, Evropskega parlamenta in Sveta(21), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU)2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta(22), ter povezuje nacionalne osrednje registre, ki vsebujejo informacije o dejanskih lastnikih družb in drugih pravnih subjektov, skladov ter drugih vrst pravnih ureditev, in s sistemom za medsebojno povezovanje registrov insolventnosti (IRI), vzpostavljenim v skladu z Uredbo (EU)2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta(23). Za povezovanje informacij o DZči družbi med temi sistemi bi bilo treba uporabitiEUID. Vendar taka povezava med sistemi ne bi smela vplivati na pravila in zahteve glede dostopa do informacij, kot so DZči v ustreznih okvirih, s katerimi se vzpostavljajo navedeni registri in medsebojne povezave. To na primer pomeni, da bi se moral uporabniku sistema BRIS omogočiti dostop do sistema BORIS le, če ima pravico do dostopa do sistema BORIS v skladu pravili in zahtevami, ki veljajo zanj.
(34)Da bi družbe, zlasti MSP, svoje poslovne dejavnosti lažje razširila čez mejo, bi bilo treba nadalje izpopolniti načelo „samo enkrat“ v primerih, ko družbe registrirajo podružnice v drugi državi članici. Tako kot pri čezmejni ustanovitvi hčerinske družbe uporaba načela „samo enkrat“ v zvezi s podružnicami pomeni, da bi moral register podružnice elektronsko pridobiti informacije o družbi, ki registrira čezmejno podružnico, iz registra družbe prek sistema povezovanja registrov. Taka izmenjava informacij bo tako kot vsaka druga izmenjava informacij med registri prek sistema povezovanja registrov potekala z varnim prenosom med nacionalnimi registri, kar zagotavlja, da je informacijam mogoče zaupati, tako da se zanje ne bi smela zahtevati overitev, legalizacija ali podobna formalnost. Register podružnice lahko do informacij o družbi neposredno prek evropskega portala e-pravosodje dostopa tudi prek sistema povezovanja registrov ali v nacionalnem registru družbe ustanoviteljice.
(35)Medtem ko so informacije o čezmejnih podružnicah kapitalskih družb EU že na voljo prek sistema povezovanja registrov, informacije o podružnicah družb zunaj EU niso na voljo, tudi če so že razkrite v nacionalnih registrih v skladu z Direktivo (EU)2017/1132. Da bi se deležnikom olajšal dostop do teh informacij na ravni Unije, bi morale biti informacije o takih podružnicah družb iz tretjih držav na voljo prek sistema povezovanja registrov, pri čemer bi morale biti nekatere od teh informacij brezplačne, kot že velja za čezmejne podružnice kapitalskih družb v EU.
(36)Dokumenti družb in informacije o družbi, vključno z informacijami o pravnih zastopnikih, vsaj o komplementarjih v osebnih ž in drugih osebah, ki lahko zakonito zastopajo družbo, bi morali biti javno dostopni v poslovnih registrih, da bi se zagotovila pravna varnost v poslih med žmi in tretjimi osebami. Zlasti bi morale imeti tretje osebe, kot so upniki, vlagatelji in poslovni partnerji, pa tudi organi in sodišča, popolno pravno varnost glede osebe, ki je imenovana za zastopanje družbe in pooblaščena za sklepanje pogodb ali poslovanje v imenu družbe. V okviru osebnih družb so družbeniki pogosto pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih. Prav tako je za zaščito tretjih oseb nujno, da je v primeru, ko so vse delnice kapitalske družbe v lasti enega samega delničarja, identiteta tega edinega delničarja, ki je lahko fizična ali pravna oseba, dostopna javnosti v poslovnem registru, če so take družbe ustanovljene ali če se edini delničar spremeni. Glede na to, da lahko edini delničar na primer izvaja pooblastila skupščine delničarjev družbe ali sklepa pogodbe z družbo, ki jo zastopa, bi morale imeti tretje osebe možnost identificirati edinega delničarja, da bi poznale identiteto osebe, ki nadzoruje ali zastopa družbo. Zato bi morale biti take osebe nedvoumno identificirane.
(37)Da bi se izboljšalo delovanje enotnega trga, morajo imeti tretje osebe dostop ne le do informacij o ž v svoji državi članici, ampak tudi do informacij o ž v drugi državi članici. Podobno kot v domači državi potrebujejo tretje osebe pravno varnost glede pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih ž in drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, ter glede edinih delničarjev družb v drugi državi članici. Zato bi morale biti take informacije na voljo na ravni Unije prek sistema povezovanja registrov, ki omogoča dostop do takih informacij v ččԾ in primerljivi obliki, s čimer se zagotovi enaka raven zaščite tretjih oseb v čezmejnih primerih. Da bi se zagotovila pravna varnost v zvezi z identiteto pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih ž, drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, in edinih delničarjev, je treba omogočiti nedvoumno identifikacijo takih oseb. Še zlasti je treba zagotoviti gotovost glede točne identitete takih oseb v čezmejnih primerih, kadar sistem povezovanja registrov zagotavlja dostop do takih informacij o vseh kapitalskih ž in „trgovinskih osebnih ž“. Ker v nacionalnih sistemih obstajajo različni pristopi k identifikaciji takih oseb, je treba harmonizirati kategorije osebnih podatkov, do katerih je mogoče dostopati na ravni Unije. Čeprav so ime ali imena in priimek takih oseb osebni podatki, ki se uporabljajo za njihovo identifikacijo, pa ne zagotavljajo edinstvene identifikacije v vseh primerih, zato jih je treba dopolniti z dodatnimi informacijami. Prav tako pri tem ne bi zadostovala zgolj navedba letnice rojstva, saj so nekatera imena in priimki ter njihove kombinacije v državah članicah splošno razširjeni, priljubljenost DZčih imen pa pogosto sledi letnim ciklom, tako da ima veliko ljudi, rojenih v istem letu, enaka imena. Zato je nujno in sorazmerno zahtevati, da dajo registri na voljo celoten datum rojstva pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih ž, drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, ter edinih delničarjev, za tiste države čԾ, ki ne vpisujejo polnega datuma rojstva v nacionalni register, pa enakovredne informacije, ki bi omogočale njihovo nedvoumno identifikacijo.
(38)Države čԾ bi morale pri obdelavi kakršnihkoli osebnih podatkov pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih ž, drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, in edinih delničarjev ravnati v skladu z Uredbo (EU)2016/679, tudi pri obdelavi osebnih podatkov, ki morajo biti javno dostopni v registrih. Komisija bi morala osebne podatke v okviru te direktive obdelovati v skladu z Uredbo (EU)2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(24). Natančneje, države čԾ in Komisija bi morale izvajati ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov za zagotovitev, da je obdelava osebnih podatkov za namene te direktive omejena na tisto, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev.
(39)Za zagotovitev, da bi imeli vsi državljani Unije koristi od povečanega obsega informacij o ž, ki so na voljo v poslovnih registrih, je bistveno, da se te informacije invalidom zagotovijo v dostopnih oblikah. V skladu s čom9 Konvencije ZN o pravicah invalidov morajo države pogodbenice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop med drugim do informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov in storitev, ki so namenjene javnosti ali se zanjo zagotavljajo. Direktiva(EU)2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta(25) v zvezi s tem določa splošne zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, da bi bili dostopnejši za uporabnike, zlasti invalide, in da bi se spodbujala interoperabilnost. Države čԾ so v Direktivi(EU)2016/2102 pozvane, naj razširijo njeno uporabo na zasebne subjekte, ki ponujajo zmogljivosti in storitve, ki so na voljo ali se zagotavljajo javnosti. Poleg tega Direktiva(EU)2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta(26) vsebuje zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve, vključno z njihovimi spletišči in s tem povezanimi informacijami. Glede na raznolikost organov, odgovornih za upravljanje poslovnih registrov, od sodišč in upravnih organov do zasebnih subjektov, in glede na različne dejavnosti, ki jih izvajajo poslovni registri, bi bilo treba oceniti, ali so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev, da imajo invalidi enak dostop do informacij o ž iz poslovnih registrov v vseh državah članicah kot drugi uporabniki.
(40)Ciljev te direktive, ki so povečati količino in izboljšati zanesljivost podatkov o ž na voljo v poslovnih registrih ali prek sistema povezovanja registrov ter omogočiti neposredno uporabo podatkov o ž na voljo v poslovnih registrih pri ustanovitvi čezmejnih podružnic in hčerinskih družb ter v okviru drugih čezmejnih dejavnosti in situacij, države čԾ ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije. Unija zato lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz ča5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega ča ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(41)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28.septembra2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(27) se države čԾ zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.
(42)Komisija bi morala opraviti vrednotenje te direktive. V skladu z odstavkom22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13.aprila2016 o boljši pripravi zakonodaje bi moralo navedeno vrednotenje temeljiti na petih merilih, to je uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti, ter biti podlaga za ocene učinka glede morebitnih nadaljnjih ukrepov. Vrednotenje bi moralo zajemati praktične izkušnje s potrdilom družbe EU, digitalnim pooblastilom EU, zmanjšanimi formalnostmi v čezmejnih primerih za družbe, učinkovitostjo preventivnega nadzora in pregledov zakonitosti ter zagotavljanjem brezplačnega dostopa do informacij prek sistema povezovanja registrov in uporabo zahtev po razkritju glede osebnih družb. Informacije o kraju glavne uprave in glavnem kraju poslovanja so pomembne za povečanje preglednosti in s tem krepitev pravne varnosti v zvezi s poslovnimi odnosi družb Unije, zato bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo treba take informacije razkriti v nacionalnem registru in jih dati na voljo prek sistema povezovanja registrov, ter razmisliti, kako te pojme opredeliti, da bi se zagotovilo njihovo enotno razumevanje v Uniji.
Komisija bi morala poleg tega oceniti možnosti za medsektorsko interoperabilnost med sistemom povezovanja registrov ▌ in drugimi sistemi, ki zagotavljajo mehanizme za sodelovanje med pristojnimi organi, kot so sistemi na področju davčne ureditve ali socialne varnosti ali tehnični sistem „samo enkrat“, vzpostavljen z Uredbo(EU)2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta(28), da bi se na enotnem trgu zagotovile bolj povezane javne uprave na čezmejni ravni(29). Nazadnje, Komisija bi morala oceniti tudi potrebo po uvedbi dodatnih ukrepov za celovito obravnavo potreb invalidov pri dostopu do informacij o ž, ki jih zagotavljajo poslovni registri. Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba področje uporabe določb o skupinah družb razširiti na druge kategorije ali vrste skupin in drugih subjektov ter ali bi morala biti vizualizacija strukture skupine javno dostopna prek sistema povezovanja registrov. Nazadnje bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo treba v področje uporabe te direktive vključiti tudi zadruge, ki imajo pomembno vlogo v številnih državah članicah, pri tem pa upoštevati njihove posebnosti.
(43)V skladu s čom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal17.maja2023(30).
(44)Direktivo 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta(31) ter Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2009/102/ES
Člen3 Direktive2009/102/ES se nadomesti z naslednjim:"
„Člen3
Kadar ž postane ž z enim družbenikom, ker vsi njeni poslovni deleži preidejo v last enega družbenika, je treba to dejstvo skupaj z istovetnostjo edinega družbenika zabeležiti v datoteki ali vpisati v register iz ča 16(1) in (2) Direktive (EU) 2017/1132Evropskega parlamenta in Sveta* in dati na voljo prek sistema povezovanja registrov iz ča16(1) Direktive(EU)2017/1132.
Člen18 in č19(1) Direktive(EU)2017/1132 se uporabljata smiselno.“.
________________
* Direktiva (EU)2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.junija2017 o DZčih vidikih prava družb (UL L169, 30.6.2017, str.46).“.▌
"
Člen 2
Spremembe Direktive (EU) 2017/1132
Direktiva (EU)2017/1132 se spremeni:
(1)naslov naslovaI se nadomesti z naslednjim:"
„SPLOŠNE DOLOČBE TER USTANOVITEV IN DELOVANJE DRUŽB“;
"
(2)č1 se spremeni:
(a)za drugo alineo se vstavi naslednja alinea:"
„– skupnim sklopom pravil o preventivnem nadzoru nad informacijami o ž,“;
"
(b)za tretjo alineo se vstavi naslednja alinea:"
„– zahtevami po razkritju glede osebnih družb,“;
"
(3)v naslovuI, poglavjeII, oddelek2, se naslov nadomesti z naslednjim:"
„Ničnost družbe in veljavnost njenih obveznosti“;
"
(4)v ču7 se odstavek1 nadomesti z naslednjim:"
„1. Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v PrilogiII in, kadar je tako DZčo, smiselno v zvezi z oblikami družb, navedenimi v PrilogiIIB.“;
"
(5)č10 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 10
Preventivni nadzor
1.Države čԾ ob ustanovitvi družbe, navedene v prilogahII inIIB, zagotovijo preventivni upravni, sodni ali notarski nadzor ali kakršno koli kombinacijo teh nadzorov nad ustanovitvenim aktom, statutom družbe in morebitnimi spremembami teh dokumentov. Ta zahteva ne posega v nacionalno zakonodajo, na podlagi katere se v skladu spravnimi sistemi držav članic zahteva, da se ti dokumenti sestavijo in overijo v pravilni pravni obliki.
2.Države čԾ zagotovijo, da je v njihovi zakonodaji o ustanovitvi družb, navedenih v prilogahII inIIB, DZč postopek za pregled zakonitosti ustanovitvenega akta družbe in njenega statuta, če je ta v obliki posebnega akta. Države čԾ zagotovijo, da se tak pregled izvede tudi v primeru morebitne spremembe teh dokumentov.
S pregledom zakonitosti se preveri vsaj, da:
(a)
so izpolnjene formalne zahteve glede ustanovitvenega akta in statuta, če je ta v obliki posebnega akta, ter da je preverjena pravilna uporaba predlog iz ča13h, kadar se le-te uporabijo;
(b)
je vključena obvezna minimalna vsebina;
(c)
so izpolnjene vsebinske pravne zahteve ter
(d)
je bil v skladu z nacionalnim pravom DZč prispevek bodisi v gotovini ali v naravi.
▌
3.Kadar nacionalno pravo za ustanovitev družb, navedenih v PrilogiIIB, ali ob njihovi registraciji ne zahteva priprave ustanovitvenih aktov in statutov, postopek za pregled zakonitosti vključuje formalni in vsebinski nadzor nad dokumenti ali informacijami, ki se v skladu z nacionalnim pravom zahtevajo za vlogo za vpis takih družb v register.
▌
4.Odstavki1, 2 in3 se uporabljajo za postopke, ki potekajo v celoti prek spleta, in za druge postopke.“;
"
(6)v naslovuI, poglavjeIII, se naslov nadomesti z naslednjim:"
„Spletni in drugi postopki (ustanovitev, registracija in vpis), razkritje in registri“;
"
(7)č13 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 13
Področje uporabe
Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku in oddelku1A, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v PrilogiII, in, kadar je tako DZčo, v zvezi z oblikami družb, navedenimi v prilogahI, IIA inIIB.“;
"
(8)v ču13a se dodajo naslednje točke:"
„(7) ,matična ž‘ pomeni družbo, ki ima pod nadzorom eno ali več hčerinskih družb;
(8)
,končna matična ž‘ pomeni matično družbo, ki ni pod nadzorom druge ž;
(9)
‚vmesna matična ž‘ pomeni matično družbo, za katero velja pravo države čԾ in ki ni pod nadzorom druge družbe, za katero velja pravo države čԾ in ki ni končna matična ž;
(10)
‚hčerinska ž‘ pomeni družbo, ki jo nadzira matična ž;
(11)
‚skupina‘ pomeni končno matično družbo in vse njene hčerinske ž;
(12)
‚legalizacija‘ pomeni formalnost za potrditev verodostojnosti podpisa nosilca javne funkcije, pristojnosti, v okviru katere je deloval podpisnik listine, in, če je primerno, istovetnosti pečata ali žiga, ki ga ima listina;
(13)
‚podobna formalnost‘ pomeni dodatek potrditve, DZče v Konvenciji o odpravi legalizacije tujih javnih listin.“;
"
(9)v ču 13b(1) se doda naslednja ٴč첹:
▌"
„(c)evropsko denarnico za digitalno identiteto, zagotovljeno na podlagi Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta*(32).
________________
* Uredba (EU) 2024/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto (ULL, …, ELI: …).“;
"
▌
(10)č13c se spremeni:
(a)vodstavku2 se doda naslednji pododstavek:"
„Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v pravila o preventivnem nadzoru iz ča 10.“;
"
(b)vodstavku3 se doda naslednji pododstavek:"
„Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v če16b, 16c, 16d in16g.“;
"
(11)▌ č13f se spremeni:
(a) vodstavku1 se doda naslednja ٴč첹:"
„(e)pravila iz ča 15 o vpisu sprememb dokumentov in informacij v registre ter o posodabljanju teh informacij v registrih.“;
"
▌
(b) doda se naslednji odstavek:"
„Države čԾ zagotovijo, da informacije iz prvega pododstavka smiselno vključujejo tudi informacije v zvezi z žmi, navedenimi v PrilogiIIB.“;
"
(12)č13g se spremeni:
(a)vstavi se naslednji odstavek:"
„2a. Kadar ž, navedena v PrilogiII aliIIB, ustanovi družbo v drugi državi članici, države čԾ zagotovijo, da se od nje ne zahteva predložitev dokumentov in informacij, ki so pomembni za postopek ustanovitve in so na voljo v registru države čԾ, v kateri je ta ž registrirana. Register države čԾ, v kateri se ž ustanavlja, te dokumente in informacije pridobi z izmenjavo informacij prek sistema povezovanja registrov iz ča 22. Register lahko pridobi tudi potrdilo družbe EU iz ča16b. Register države čԾ, v kateri se ž ustanavlja, lahko tudi neposredno dostopa do teh informacij in dokumentov, ki so na voljo v sistemu povezovanja registrov, in sicer prek portala, ali v nacionalnem registru družbe ustanoviteljice.
▌ Kadar je v skladu z nacionalnim pravom za obravnavanje katerega koli vidika ustanovitve družbe pooblaščen kateri koli organ, oseba ali telo ter so dokumenti in informacije iz prvega pododstavka potrebni za opravljanje takih nalog, register države čԾ, v kateri se ž ustanavlja, na zahtevo temu organu, osebi ali telesu zagotovi pridobljene dokumente in informacije, razen če so te informacije brezplačno na voljo prek sistema povezovanja registrov.“;
"
▌
(b)odstavek3 se spremeni:
(i)ٴč첹(d) se nadomesti z naslednjim:"
„() zahteve za preverjanje zakonitosti dejavnosti družbe v skladu z nacionalnim pravom;“;
"
(ii)ٴč첹(e) se nadomesti z naslednjim:"
„() zahteve za preverjanje zakonitosti firme družbe v skladu z nacionalnim pravom;“;
"
(c)v odstavku4 se ٴč첹(a) črta;
(13)v ču13h(2), prvi pododstavek, se drugi stavek črta;
(14)č13j se spremeni:
(a)v odstavku1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"
„Države čԾ zagotovijo, da je v register, v katerem je ž registrirana, mogoče prek spleta vpisati dokumente in informacije, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami.“; Ta zahteva se uporablja tudi za družbe, navedene v PrilogiIIB.“;
"
(b)odstavek4 se nadomesti z naslednjim:"
„4. ▌ Člen10(1), (2) in(3) ter č13g(2), (3), (4) in(5) se smiselno uporabljata za spletni vpis dokumentov in informacij.“; Člen 10(1), (2) in (3) se uporablja za dokumente, ki so v njem navedeni.“;
"
▌
(15) vstavi se naslednji č:"
Člen 13k
Druge oblike ustanovitve družbe in vpisa
1.Pravila iz ča13c, ča 13g(2a), ča 13g(3), točke(a), (d), (e) in(f), ča13g(4), točki(b) in(c), ča 13g(5) in (7) ter ča28a(5a) se smiselno uporabljajo še za druge oblike ustanovitve družb, navedenih v prilogahII inIIB, ki ne potekajo v celoti prek spleta.
Države čԾ zagotovijo, da se določijo pravila za preverjanje identitete vložnikov v primeru takih drugih oblik ustanovitve družb.
2.Člen10(1) in(2) ter č13g(2), (3), (4) in(5) se smiselno uporabljata še za vse druge oblike vpisa dokumentov in informacij, ki ne potekajo v celoti prek spleta, s strani družb, navedenih v prilogahII inIIB. Člen 10(1) in (2) se uporablja za dokumente, ki so v njem navedeni.“;
"
(16)č14 se spremeni:
(a)naslov ča14 se nadomesti z naslednjim:"
Člen 14
Dokumenti in informacije, ki jih morajo razkriti kapitalske družbe
"
(b)doda se naslednja ٴč첹:
▌"
„()dejavnost družbe, ki opisuje njeno glavno dejavnost ali dejavnosti in ki se lahko izrazi z uporabo kode statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji (NACE), kadar se taka oznaka uporablja za namene registra na podlagi veljavnega nacionalnega prava in kadar je dejavnost zabeležena v nacionalnem registru.“;
"
(17)vstavi se naslednji č:"
Člen 14a
Dokumenti in informacije, ki jih morajo razkriti osebne družbe
Države čԾ zagotovijo, da oblike osebnih družb, navedene v PrilogiIIB, obvezno razkrijejo vsaj naslednje dokumente in informacije:
(a)
firmo osebne ž;
(b)
pravno obliko osebne ž;
(c)
registrirani sedež osebne družbe ali enakovredne informacije;
▌
(d)
registrsko številko osebne ž;
(e)
Բᱹšᾱ znesek odgovornosti ali prispevka komanditistov, kadar so te informacije zabeležene v nacionalnem registru;
(f)
ustanovitveni akt in statut, če je ta v obliki posebnega akta, če se vpis teh dokumentov v register zahteva po nacionalnem pravu;
(g)
morebitne spremembe aktov iz točke(f), vključno z vsakim podaljšanjem časa, za katerega je osnovna ž ustanovljena, kadar je ustanovljena za DZč čas;
(h)
po vsaki spremembi ustanovitvenega akta ali statutaiz točke (f) celotno besedilo akta ali statuta, kakor je bilo spremenjeno do tega datuma;
(i)
podatke o družbenikih, direktorjih ali drugih zakonitih zastopnikih, ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ter informacije o tem, ali so te osebe pooblaščene, da osebno družbo zastopajo same ali morajo delovati skupaj, ali, če to ni ustrezno, informacije o naravi in obsegu pooblastila družbenikov, direktorjev ali drugih zastopnikov za zastopanje osebne družbe ter podatke o njih;
(j)
kadar se razlikujejo od točke(i), podatke o komplementarjih in v primeru komanditnih družb podatke o komanditistih, kadar se podatki o slednjih dajo na voljo v nacionalnem registru;
(k)
računovodske listine za vsako poslovno leto, ki morajo biti objavljene v skladu z direktivama86/635/EGS in91/674/EGS ter Direktivo2013/34/EU;
(l)
prenehanje osebne družbe, kadar so te informacije zabeležene v nacionalnem registru;
(m)
vsako sodno razglasitev ničnosti osebne družbe, kadar so te informacije zabeležene v nacionalnem registru;
(n)
podatke o likvidacijskih upraviteljih in njihovih pooblastilih, razen če ta pooblastila izhajajo izrecno in izključno iz zakona ali statuta osebne družbe, kadar so te informacije zabeležene v nacionalnem registru;
(o)
vsako končanje likvidacije in, v državah članicah, kjer ima izbris osebne družbe iz registra pravne posledice, podatke o vsakem takem izbrisu, kadar so te informacije zabeležene v nacionalnem registru.“;
"
▌
(18)č15 se nadomesti z naslednjim:"
Člen 15
Posodobljeni registri
1.Države čԾ imajo vzpostavljene postopke, s katerimi zagotovijo, da se informacije o ž, navedenih v prilogahII inIIB, ki so shranjene v registrih iz ča16, redno posodabljajo.
2.Ti postopki zagotavljajo vsaj naslednje:
(a)
da se morebitne spremembe dokumentov in informacij o ž, navedenih v prilogah II in IIB, 辱š v register v roku, ki ni daljši od 15delovnih dni od datuma, ko je prišlo do sprememb. Ta rok se ne uporablja za spremembe ▌ računovodskih listin iz ča14, ٴč첹(f), in ča14a, ٴč첹(k);
(b)
da se morebitne spremembe dokumentov in informacij o ž, navedenih v prilogahII inIIB, 辱š v register ter se v skladu s čom16(3) razkrijejo v 10 delovnih dneh od datuma izpolnitve vseh formalnosti, potrebnih za vpis, vključno s prejemom vseh dokumentov in informacij, ki so skladni z nacionalnim pravom. Ta rok se lahko izjemoma podaljša za pet delovnih dni;
▌
(c)
da se lahko registri za preverjanje specifičnih informacij o ž obrnejo na druge ustrezne organe ali registre v postopkovnem okviru, DZčem v nacionalnem pravu.
3.Države čԾ imajo vzpostavljene postopke, s katerimi se v primeru dvoma preveri, ali družbe, registrirane v registrih iz ča16, izpolnjujejo zahteve za nadaljevanje registracije. Pravila, ki urejajo te postopke, vključujejo možnost, da ž v razumnem roku popravi ustrezne informacije, zagotavljajo, da se v registru ustrezno posodobi status družb, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, razpustitve, postopkov zaradi insolventnosti, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu in kadar je zabeležen v nacionalnih registrih, in vključujejo možnost, da se družbe izbrišejo iz registra v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to upravičeno.“;
"
(19)v ču16 se odstavek1 nadomesti z naslednjim:"
„1. V vsaki državi članici se v centralnem ali trgovinskem registru ali registru družb (v nadaljnjem besedilu: register) odpre spis za vsako registrirano družbo, navedeno v prilogahII inIIB.
Države čԾ zagotovijo, da imajo družbe, navedene v prilogahII inIIB, EUID iz točke9 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU)2021/1042*, ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s čom22 (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Ta enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države čԾ, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke družbe v tem registru, ter, kadar je ustrezno, elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.
________________
* Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1042 z dne 18. junija 2021 o določitvi pravil za uporabo Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi specifikacijami in postopki za sistem povezovanja registrov ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2244 (UL L225, 25.6.2021, str.7).“;
"
(20)v ču16 se doda naslednji odstavek:"
„7. Odstavki2, 3, 4, 5 in6 tega ča se uporabljajo za vse dokumente in informacije iz ča14a. ▌“;
"
(21)v ču16a se vstavita naslednja odstavka:"
„5. Države čԾ zagotovijo, da so elektronski prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, ki jih zagotovi register, žᾱ z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz Uredbe (EU) 2024/…(33).
6.Ta č se smiselno uporablja za prepise vseh dokumentov in informacij iz ča14a ali njihovih delov.“;
"
(22)vstavita se naslednja ča:"
Člen 16b
Potrdilo družbe EU
1.Države čԾ zagotovijo, da registri iz ča16 izdajo potrdilo družbe EU za družbe, navedene v prilogahII inIIB. Potrdilo družbe EU se, v trenutku, ko se izda, v vseh državah članicah sprejme kot zadostno dokazilo o ustanovitvi družbe in informacijah iz odstavka2 oziroma3 tega ča, ki jih hrani register, v katerem je ž registrirana ▌.
▌
2.Potrdilo družbe EU za kapitalske družbe, navedene v PrilogiII, vključuje naslednje informacije, vključno z datumom izdaje ▌ potrdila družbe EU:
(a)
firmo(-e) ž;
(b)
pravno obliko ž;
(c)
registrsko številko družbe in državo članico, v kateri je ž registrirana;
(d)
EUID ž;
(e)
registrirani sedež ž;
(f)
naslov družbe za korespondenco, kot je elektronski ali poštni naslov;
▌
(g)
datum registracije ž;
(h)
znesek vpisanega kapitala, če je ustrezno;
(i)
status družbe, kot na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, razpustitve, postopkov zaradi insolventnosti, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu in kadar je zabeležen v nacionalnem registru;
(j)
ime(-na), priimek in datum rojstva ali enakovredne informacije, kadar slednji ni zabeležen v nacionalnem registru, vseh oseb, ki jih je ž pooblastila, da jo kot organ ali kot člani takega organa zastopajo v razmerju do tretjih oseb in v sodnih postopkih, in informacije o tem, ali jih lahko te osebe zastopajo same ali morajo delovati skupaj.
Kadar so te osebe pravne osebe, ime družbe, pravno obliko, EUID ali, kadar se EUID ne uporablja, registracijsko številko;
(k)
dejavnost družbe, ki opisuje njeno glavno dejavnost ali dejavnosti in ki se lahko izrazi z uporabo kode statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji (NACE), kadar se taka oznaka uporablja za namene registra na podlagi veljavnega nacionalnega prava in kadar je dejavnost vpisana v nacionalni register;
(l)
čas, za katerega je ž ustanovljena, kadar je ustanovljena za DZč čas;
(m)
podrobnosti o spletnem mestu družbe, kadar so take podrobnosti zabeležene v nacionalnem registru.
3.Potrdilo družbe EU za osebne družbe, navedene v PrilogiIIB, vključuje informacije iz odstavka2, točke(e), (j) in(h), tega ča, vključno z datumom izdaje ▌ potrdila družbe EU.
Vključijo se tudi naslednje informacije:
(a)
registrirani sedež osebne družbe ali enakovredne informacije;
(b)
znesek najvišje odgovornosti ali prispevkov komanditistov, kadar so te informacije zabeležene v nacionalnem registru;
(c)
ime(-na), priimek in datum rojstva ali enakovredne informacije, kadar slednji ni zabeležen v nacionalnem registru, družbenikov, direktorjev ali drugih zakonitih zastopnikov, ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ali, če to ni ustrezno, informacije o naravi in obsegu pooblastila družbenikov, direktorjev ali drugih zastopnikov za zastopanje osebne družbe in njihove podatke.
Kadar so te osebe pravne osebe, ime družbe, pravno obliko, EUID ali, kadar se EUID ne uporablja, registracijsko številko;
(d)
kadar se razlikuje od točke (c), ime(-na), priimek in datum rojstva ali enakovredne informacije, kadar slednji ni zabeležen v nacionalnem registru, komplementarjev, v primeru komanditnih družb pa komanditistov, kadar se [take/navedene] informacije o komanditistih dajo na voljo v nacionalnem registru.
Kadar so te osebe pravne osebe, ime družbe, pravno obliko, EUID ali, kadar se EUID ne uporablja, registracijsko številko.
4.Države čԾ zagotovijo, da se lahko potrdilo družbe EU pridobi iz registra iz ča16 na podlagi vloge, predložene registru v papirni ali elektronski obliki.
Države čԾ zagotovijo, da se lahko elektronska različica potrdila družbe EU pridobi tudi prek sistema povezovanja registrov.
5.Države čԾ zagotovijo, da lahko vsaka ž, navedena v prilogah II in IIB, brezplačno pridobi svoje potrdilo družbe EU v elektronski obliki, razen če to resno škoduje financiranju poslovnih registrov, oziroma da v vsakem primeru lahko vsaka ž vsaj enkrat v koledarskem letu brezplačno pridobi potrdilo družbe EU.
Strošek pridobitve potrdila družbe EU v papirni ali elektronski obliki v vsakem primeru ne presega upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.
6.Države čԾ zagotovijo, da se potrdilo družbe EU, ki ga register izda v elektronski obliki, avtenticira z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe(EU) št.910/2014, da se zagotovi, da ga je izdal register in da je njegova vsebina točna kopija informacij, ki jih hrani register, ali da je skladna z informacijami v registru. Skladna je tudi z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz Uredbe (EU) 2024/…(34).
7.Države čԾ zagotovijo, da potrdilo družbe EU, ki ga register izda v papirni obliki, vsebuje datum izdaje in pečat ali žig registra ali enakovredni znak, ki potrjuje, da je njegova vsebina točna kopija informacij, ki jih hrani register, ali da je skladna z informacijami v registru, in vsebujejo edinstven protokol ali identifikacijsko številko ali podobno lastnost, ki omogoča elektronsko preverjanje izvora in pristnosti dokumenta ▌ .
8.Komisija na portalu objavi predlogo potrdila družbe EU v vseh uradnih jezikih Unije.
Člen 16c
Digitalno pooblastilo EU
1.Države čԾ zagotovijo, da lahko družbe, navedene v prilogahII inIIB, za izvajanje postopkov v drugi državi članici v okviru področja uporabe te direktive, zlasti za ustanavljanje družb, registracijo ali zaprtje podružnic, čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve, uporabijo predlogo digitalnega pooblastila EU v skladu s tem čom, da pooblastijo osebo za zastopanje družbe.
Digitalno pooblastilo EU se pripravi, spremeni in prekliče v skladu z nacionalnimi pravnimi in formalnimi zahtevami. Nacionalne zahteve za pripravo, spremembo ali preklic digitalnega pooblastila EU vključujejo vsaj preverjanje identitete osebe, ki podeljuje, spreminja ali preklicuje pooblastilo, njene pravne sposobnosti in pooblastila za zastopanje družbe; to preverjanje izvedejo sodišča, notarji ali drugi pristojni organi.
Države čԾ zagotovijo, da se digitalno pooblastilo EU avtenticira s storitvami zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014 in da so podelitev, sprememba ali preklic digitalnega pooblastila EU žᾱ za uporabo z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz Uredbe (EU) 2024/…(35).
▌
2.Digitalno pooblastilo EU se sprejme kot dokaz o upravičenosti pooblaščene osebe, da zastopa družbo, kot je DZčo v dokumentu.
3.Države čԾ lahko zahtevajo, da se ▌ digitalno pooblastilo EU, njegove morebitne spremembe in preklici 辱š v register. V takem primeru pristojbine za pridobitev dostopa do informacij o pooblastilu ne presegajo upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registra.
▌
4.Komisija na portalu objavi predlogo digitalnega pooblastila EU v vseh uradnih jezikih Unije. Predloga se določi v izvedbenem aktu v skladu s čom 24(2), ٴč첹 (g). Vključuje vsaj podatkovna polja glede področja zastopanja, osebe, ki je pooblaščena za zastopanje družbe, in vrste zastopanja.
▌
Člen 16d
Izvzetje iz legalizacije in kakršnih koli podobnih formalnosti
1.Kadar je treba prepise in izvlečke dokumentov in informacij, ki jih zagotovi in kot točne prepise overi register iz ča16, vključno z overjenimi prevodi, predložiti v drugi državi članici, države čԾ zagotovijo, da so izvzeti iz vseh oblik legalizacije in kakršnih koli podobnih formalnosti.
Ta odstavek se uporablja za elektronske prepise in izvlečke dokumentov in informacij, vključno z overjenimi prevodi, kadar so bili avtenticirani v skladu s čom16a(4), ter za prepise in izvlečke v papirni obliki, kadar vključujejo datum izdaje in pečat ali žig registra ali enakovredni znak in vsebujejo edinstven protokol ali identifikacijsko številko ali podobno lastnost, ki omogoča elektronsko preverjanje izvora in pristnosti dokumenta ▌ .
2.Države čԾ zagotovijo, da so potrdilo družbe EU, izdano v skladu s čom16b, digitalno pooblastilo EU iz ča16c in potrdila, ki se izdajo pred DZčimi postopki in prenesejo v skladu s či86n, 127a in160n, izvzeti iz legalizacije ali kakršnih koli podobnih formalnosti.
3.Kadar je treba notarske listine, upravne dokumente, njihove overjene prepise in prevode, ki so bili izdani v državi članici v okviru postopkov iz te direktive, predložiti v drugi državi članici, države čԾ zagotovijo, da so izvzeti iz vseh oblik legalizacije in kakršnih koli podobnih formalnosti.
Ta odstavek se uporablja za elektronske notarske listine, upravne dokumente, njihove overjene prepise in prevode, kadar so bili avtenticirani z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe(EU) št.910/2014, ter za notarske listine v papirni obliki, kadar vsebujejo edinstven protokol ali identifikacijsko številko ali podobno lastnost, ki omogoča elektronsko preverjanje izvora in pristnosti dokumenta ▌ . ▌
Člen 16e
Zaščitni ukrepi v primeru utemeljenega dvoma glede izvora ali pristnosti
1.Kadar organi v drugi državi članici, ki se jim predložijo prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, ki jih je v skladu s čom16d(1) zagotovil in kot točne prepise overil register, ali ki se jim predloži potrdilo družbe EU, izdano v skladu s čom16b, upravičeno dvomijo o njihovem izvoru ali pristnosti, vključno z identiteto pečata ali žiga, ali utemeljeno menijo, da je bil dokument ponarejen ali prirejen, lahko predložijo zahtevek za informacije kontaktni točki:
(a)
v zvezi z registrom, ki je zagotovil te prepise in izvlečke dokumentov in informacij, ali
(b)
v zvezi z registrom države čԾ organa, pri katerem so bili predloženi prepisi in izvlečki dokumentov in informacij. Navedeni register prek sistema povezovanja registrov preveri pristnost teh prepisov in izvlečkov dokumentov in informacij pri registru, ki jih je zagotovil.
Države čԾ Komisijo uradno obvestijo o vseh ustreznih kontaktnih ٴč첹h.
2.V zahtevkih za informacije iz odstavka1 se navedejo razlogi, zaradi katerih organ dvomi o izvoru ali pristnosti dokumenta, kar vključuje vsaj to, da izvlečka ni mogoče avtenticirati z metodami elektronskega preverjanja. Vsakemu zahtevku se priloži prepis ali izvleček zadevnega dokumenta in informacij, ki se pošlje elektronsko.
Zahtevki, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega odstavka, se zavrnejo brez preverjanja,kontaktna ٴč첹 pa o zavrnitvi obvesti organ, ki je vložil zahtevek.
3.Kontaktne točke odgovorijo na zahtevke za informacije iz odstavka1 v roku, ki ni daljši od pet delovnih dni.
4.Organ prosilec se lahko odloči, da prepisov in izvlečkov dokumentov in informacij ne sprejmesamo takrat, če register, od katerega zahteva informacije na podlagi odstavka 2, ne potrdi njihovega izvora ali pristnosti. V takem primeru organ prosilec brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 10 delovnih dneh po prejemu odgovora kontaktne točke uradno obvesti tiste, ki so predložili take dokumente in informacije.
Člen 16f
Zaščitni ukrepi v primeru utemeljenega dvoma glede zlorabe ali goljufije
1. Organi v drugi državi članici lahko, kadar je to upravičeno iz razlogov javnega interesa za preprečevanje zlorab ali goljufij in kadar imajo utemeljene razloge za sum goljufije ali zlorabe, izjemoma in za vsak primer posebej zavrnejo, da se informacije ali dokumenti o družbi iz registra v drugi državi članici sprejmejo kot dokaz o registraciji družbe ali njenem nadaljnjem obstoju ali kot dokaz specifičnih informacij o družbi, pri katerih se poraja sum goljufije ali zlorabe.
2. V takih primerih organi vpogledajo v register, ki je zagotovil informacije ali dokument. Če informacije ali dokument v državi članici niso sprejeti v skladu s tem čom, organi o tem obvestijo register, ki je zagotovil take informacije ali dokument.
3. Ta č ne posega v uporabo ča 16(5) in v možnost pristojnih organov, da opozorijo register, iz katerega izvirajo informacije ali dokument, kadar menijo, da bi informacije ali dokument, ki so jim bili predloženi, lahko vsebovali nenamerne, redakcijske ali druge očitne napake, da bi tako zahtevali njihov morebitni popravek, preden bi se na informacije ali dokument lahko zanašali, vključno za vpise v svoj register.
Člen 16g
Izvzetje iz prevoda
1.Države čԾ si prizadevajo, da ne zahtevajo prevoda prepisov ali izvlečkov dokumentov ▌, ki jih zagotovi register iz druge države čԾ, tudi v primerih iz ča 13g(2a) in ča 28a(5a), kadar je do zahtevanih specifičnih informacij o družbi mogoče dostopati in jih preverjati:
(a)
▌ v potrdilu družbe EU iz ča16b ali
(b)
▌ prek sistema povezovanja registrov ter jih je mogoče identificirati na podlagi razlagalnih oznak iz ča18. ▌
▌
2.Kadar je treba ustanovne akte in statute, če so ti v obliki posebnega akta, ter druge dokumente, ki jih zagotovijo registri iz ča16, predložiti v drugi državi članici, države čԾ brez poseganja v odstavek1 zagotovijo, da se overjen prevod zahteva le, če je to upravičeno z namenom, za katerega se dokument uporabi, na primer za izpolnitev zahteve po obveznem javnem razkritju ali za predložitev v sodnih postopkih, in če je to nujno potrebno.
3. Ta č se uporablja brez poseganja v ča 21 in 32.“;
"
(23)v ču17 se doda naslednji odstavek:"
„4. Ta č se uporablja tudi za informacije o osebnih ž iz ča14a.“;
"
(24)č18 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 18
Razpoložljivost elektronskih prepisov dokumentov in informacij
1.Elektronski prepisi dokumentov in informacij iz čov14 in 14a so prav tako dajo na voljo prek sistema povezovanja registrov. Države čԾ lahko dajo na voljo tudi dokumente in informacije iz čov14 in 14a za oblike družb, ki niso navedene v prilogahII in IIB.
Člen16a(3), (4) in(5) se smiselno uporablja tudi za elektronske prepise dokumentov in informacij, ki so dani na voljo prek sistema povezovanja registrov.
2.Države čԾ zagotovijo, da so dokumenti in informacije iz čov14 in 14a ter čov19(2),19a(2) in 19b prek sistema povezovanja registrov na voljo v standardnem formatu za sporočila in dostopni v elektronski obliki. Države čԾ tudi zagotovijo, da se spoštujejo minimalni varnostni standardi za prenos podatkov.
3.Komisija v vseh uradnih jezikih Unije zagotovi storitev iskanja podatkov o ž, registriranih v državah članicah, da so prek portala na voljo:
(a)
dokumenti in informacije iz čov14 in 14a ▌ ter čov19(2),19a(2) in 19b, tudi za oblike družb, ki niso navedene v prilogahII inIIB, kadar dajo države čԾ takšne dokumente na voljo; ▌
(b)
dokumenti in informacije iz čov86g, 86n, 86p, 123, 127a, 130, 160g, 160n in160p;
(c)
razlagalne oznake, v katerih so navedene te informacije in vrste teh dokumentov, v vseh uradnih jezikih Unije.
4.Države čԾ zagotovijo, da se prek sistema povezovanja poslovnih registrov dajo na voljo ime(-na), priimek in datum rojstva ali enakovredne informacije, kadar slednji ni zabeležen v nacionalnem registru, oseb iz ča14, ٴč첹(d), ča14a, točki(i) in(j), ča19(2), ٴč첹(g), ča19a(2), ٴč첹(g), ča30(1), ٴč첹(e), ter ča36(3), ٴč첹(f), kadar so te osebe fizične osebe.
Kadar so te osebe pravne osebe, se prek sistema povezovanja poslovnih registrov dajo na voljo ime družbe, pravna oblika, EUID ali, kadar se EUID ne uporablja, registracijska številka.
5.Države čԾ zagotovijo, da se prek sistema povezovanja poslovnih registrov dajo na voljo ime(-na), priimek in datum rojstva ali enakovredne informacije, kadar slednji ni zabeležen v nacionalnem registru, oseb iz ča3 Direktive2009/102/ES, kadar so te osebe fizične osebe.
Kadar so te osebe pravne osebe, se prek sistema povezovanja poslovnih registrov dajo na voljo ime družbe, pravna oblika, EUID ali, kadar se EUID ne uporablja, registracijska številka.
6.Države čԾ zagotovijo, da registri, organi, osebe ali telesa, ki so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za obravnavanje vseh vidikov postopkov, zajetih s to direktivo, ne shranjujejo osebnih podatkov, posredovanih prek sistema povezovanja registrov za namene čov13g, 28a in30a, razen če je v pravu Unije ali nacionalnem pravu DZčo drugače.“;
"
(25) v č19(2) se vstavi naslednja ٴč첹:"
„()povprečno število zaposlenih v družbi med poslovnim letom, kadar nacionalno pravo zahteva, da so te informacije na voljo v računovodskih izkazih družbe, in od trenutka, ko je te informacije mogoče pridobiti.“;
"
(26)v ču19 se odstavek4 nadomesti z naslednjim:"
„4.Države čԾ lahko odločijo, da se informacije iz točk (d), (f) in (i) dajo na voljo brezplačno samo organom drugih držav članic.“;
"
(27)vstavita se naslednja ča:"
„Člen 19a
Pristojbine, ki se zaračunajo za dokumente in informacije v zvezi z osebnimi žmi
1.Pristojbine za pridobitev dokumentov in informacij iz ča14a prek sistema povezovanja registrov ne presegajo upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.
2.Države čԾ zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo naslednje informacije in dokumenti v zvezi z žmi, navedenimi v PrilogiIIB:
(a)
firma in pravna oblika osebne ž;
(b)
registrirani sedež osebne družbe in država članica, v kateri je registrirana;
(c)
registracijska številka osebne družbe in njen EUID;
(d)
podrobnosti o spletnem mestu osebne družbe, če so take podrobnosti vpisane v nacionalni register;
(e)
status osebne družbe, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, razpustitve, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu in kadar je zabeležen v nacionalnih registrih;
(f)
dejavnost osebne družbe, kadar je zabeležena v nacionalnem registru;
(g)
podatki o družbenikih, direktorjih ali drugih zakonitih zastopnikih, ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ter informacije o tem, ali so te osebe pooblaščene, da osebno družbo zastopajo same oziroma ali morajo delovati skupaj, ali, če to ni ustrezno, informacije o naravi in obsegu pooblastila družbenikov, direktorjev ali drugih zastopnikov za zastopanje osebne družbe ter podatke o njih;
(h)
informacije o podružnicah, ki jih je osebna ž odprla v drugi državi članici, vključno z imenom, registrsko številko, EUID in državo članico, v kateri je podružnica registrirana.
3. Izmenjava kakršnih koli informacij prek sistema povezovanja registrov je za registre brezplačna.
4. Države čԾ lahko odločijo, da se informacije iz odstavka 2, točki (d) in (f), dajo na voljo brezplačno samo organom drugih držav članic.
Člen 19b
Informacije o skupinah družb
1. Države čԾ zagotovijo, da so za skupine družb, za katere morajo matične družbe, navedene v Prilogi II ali IIB, pripraviti in objaviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu s či 21 do 29 Direktive 2013/34/EU, prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo naslednje informacije:
(a)
(i) ime, pravna oblika in EUID končne matične družbe, za katero velja pravo države čԾ in ki je pripravila konsolidirane računovodske izkaze, in država članica, v kateri je registrirana, ali
(ii)
kadar za končno matično družbo velja pravo tretje države, bodisi ime te končne matične družbe, ki je pripravila konsolidirane računovodske izkaze, tretja država, v kateri je registrirana, ter, če je na voljo, registracijska številka in ime registra ali, kadar je vmesna ž pripravila konsolidirane računovodske izkaze, ime, pravna oblika in EUID te vmesne matične družbe in država članica, v kateri je registrirana, ter
(b)
za vsako hčerinsko družbo, za katero velja pravo države čԾ, informacije, zahtevane v ču 28(2)(a)(i) Direktive 2013/34/EU ter čih 19(2)(a) do (c) in 19a(2)(a) do (c) te direktive, ter
(c)
za vsako hčerinsko družbo, za katero velja pravo tretje države, informacije, zahtevane v ču 28(2)(a)(i) Direktive 2013/34/EU; v zvezi s tem informacije o registriranem sedežu vključujejo tretjo državo, v kateri ima hčerinska ž registrirani sedež, ter, če sta na voljo, tudi registrsko številko in ime registra.
2. Države čԾ lahko določijo, da informacije iz odstavka 1 vključujejo delež kapitala končne matične družbe in vsake hčerinske družbe.
3. Države čԾ zagotovijo, da se informacije iz odstavkov 1 in 2 posodobijo v skladu z novimi informacijami, vključenimi v poznejše računovodske izkaze.“;
"
(28)v ču21 se doda naslednji odstavek:"
„5. Ta č se uporablja za č14a.“;
"
(29)v ču22 se doda naslednji odstavek:"
„7. Komisija v skladu s čom 24(2), ٴč첹 (f), vzpostavi povezave med sistemom povezovanja registrov, sistemom povezovanja registrov dejanskega lastništva na podlagi čov30(10) in31(9) Direktive (EU)2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta* ter sistemom za medsebojno povezovanje registrov insolventnosti na podlagi ča25(1) Uredbe (EU)2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta**.
Zaradi vzpostavitve povezav v skladu s prvim pododstavkom se ne spremenijo ali zaobidejo pravila in zahteve v zvezi z dostopom do informacij, DZči v ustreznih okvirih, s katerimi se vzpostavljajo navedeni registri in povezovanje.
________________
* Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.maja2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (ULL141, 5.6.2015, str.73).
** Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (ULL141, 5.6.2015, str.19).“;
"
(30)vču24 se dodajo naslednji odstavki:"
„2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme tudi naslednje:
(a)
podroben seznam podatkov in tehničnih specifikacij za opredelitev metod pridobivanja informacij med registrom družbe ustanoviteljice in registrom družbe, ki se ustanavlja, iz ča13g(2a) ter med registrom družbe in registrom podružnice iz ča28a(5a);
(b)
podroben seznam podatkov, uporabo razlagalnih oznak in tehnične specifikacije za opredelitev informacij iz ča 14a ter čov19(2), 19a(2) in 19b, ki se dajo na voljo prek sistema povezovanja registrov;
▌
(c)
tehnične standarde in taksonomijo za dokumente in informacije, ki jih je treba vpisati v skladu s čom16(6), ob upoštevanju tehničnih standardov, ki se že uporabljajo v registrih držav članic;
(d)
tehnične specifikacije, vključno z združljivostjo z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz Uredbe (EU) 2024/…(36), ter taksonomijo in večjezične predloge za potrdilo družbe EU iz ča 16b;
(e)
tehnične specifikacije, vključno z združljivostjo z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz Uredbe (EU) 2024/…(37) , ter taksonomijo in večjezično predlogo digitalnega pooblastila EU iz ča 16c;
(f)
tehnične specifikacije in podroben seznam podatkov za opredelitev medsebojne dostopnosti med povezovanji iz ča22(7), kar vključuje uporabo enotnega identifikatorja za družbe, dodeljenega v skladu s čom16;
(g)
tehnične specifikacije in podroben seznam podatkov za opredelitev preverjanja iz ča16e(1), ٴč첹(b).
3. Komisija sprejme izvedbene akte na podlagi odstavka 2 do ... [zadnji dan 18.meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive].
4. Taki izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz ča164(2).“;
"
(31)v ču26 se doda naslednji pododstavek:"
„Ta č se uporablja smiselno za družbe, navedene v PrilogiIIB.“;
"
(32)č28 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 28
Kazni
Države čԾ določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni vsaj v primeru:
(a)
nerazkritja dokumentov in informacij, kot se zahteva s čoma14 in 14a;
(b)
nevpisa sprememb v roku, DZčem v ču15(2)(a);
(c)
nenavedbe obveznih informacij iz ča26 v trgovinskih dokumentih ali na katerem koli spletnem mestu družbe.
Države čԾ sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje teh kazni.“;
"
(33)v ču28a(4) se ٴč첹(c) nadomesti z naslednjim:"
„(c) preverjanje zakonitosti dokumentov in informacij, predloženih za registracijo podružnice, razen dokumentov in informacij, pridobljenih iz registra družbe v skladu z odstavkom5a;“;
"
(34)v ču28a(5) se prvi pododstavek črta;
(35)v ču28a se vstavi naslednji odstavek:"
„5a. Kadar ž, navedena v PrilogiII aliIIB, registrira podružnico v drugi državi članici, države čԾ zagotovijo, da se od nje ne zahteva predložitev dokumentov in informacij, ki so pomembni za postopek registracije in so na voljo v registru države čԾ, v kateri je ta ž registrirana. Register, v katerem poteka registracija podružnice, informacije pridobi z izmenjavo informacij prek sistema povezovanja registrov. Register lahko pridobi tudi potrdilo družbe EU iz ča16b. Register države čԾ, v katerem poteka registracija podružnice, lahko tudi neposredno dostopa do teh informacij in dokumentov, ki so na voljo v sistemu povezovanja registrov, in sicer prek portala, ali v nacionalnem registru družbe.
▌ Kadar je v skladu z nacionalnim pravom za obravnavanje katerega koli vidika registracije podružnice pooblaščen kateri koli organ, oseba ali telo ter kadar so za opravljanje takih nalog potrebni dokumenti in informacije iz prvega pododstavka, register države čԾ, v katerem poteka registracija podružnice, na zahtevo temu organu, osebi ali telesu zagotovi pridobljene dokumente in informacije, razen če so te informacije brezplačno na voljo prek sistema povezovanja registrov. ▌“;
"
(36)v ču28b(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"
„1. Države čԾ zagotovijo, da se lahko dokumenti in informacije iz ča30 ali njihove morebitne spremembe 辱š prek spleta v skladu s čom15(2), točki(a) in (b).“;
"
(37)v ču30(2) se črta ٴč첹(c);
(38)vču36 se dodajo naslednji odstavki:"
„3. Dokumenti in informacije iz ča37 so dani na voljo prek sistema povezovanja registrov. Člen18 in č19(1) se uporabljata smiselno.
4.Države čԾ zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo vsaj naslednje informacije in dokumenti:
(a)
firma družbe in firma podružnice, če se ta razlikuje od firme ž;
(b)
pravna oblika ž;
(c)
pravo države, ki velja za družbo;
(d)
kadar tako določa navedeno pravo, register, v katerega je ž vpisana, in registrska številka družbe v zadevnem registru;
(e)
naslov podružnice;
(f)
podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih:
–
kot organ družbe, ustanovljen na podlagi zakona, ali kot člani takega organa,
–
kot stalni zastopniki družbe za dejavnosti podružnice.
Navede se obseg pooblastila oseb, pooblaščenih za zastopanje družbe, in tudi, ali lahko te osebe družbo zastopajo same ali morajo delovati skupaj;
(g)
enotni identifikator podružnice v skladu z odstavkom5.
5.Države čԾ č29(4) smiselno uporabljajo za podružnice družb iz tretjih držav.“;
"
(39)č40 se nadomesti z naslednjim:"
„Člen 40
Kazni
Države čԾ določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, če se ne razkrijejo zadeve, DZče v čih29, 30, 31, 36, 37 in38 ter če na dopisih in naročilnicah manjkajo obvezne informacije, DZče v čih35 in39.
Države čԾ sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje teh kazni.“;
"
(40)vstavi se PrilogaIIB, kot je DZča v Prilogi k tej direktivi.
Člen 3
Prenos
1.Države čԾ najpozneje do … [zadnji dan 30.meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
2. Navedene predpise uporabljajo od … [zadnji dan 42.meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi].
3. Ne glede na odstavka 1 in 2 tega ča države čԾ sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s čom 19(2)(i) Direktive (EU) 2017/1132 in čom 19b navedene direktive, do ... [leto po roku iz odstavka 1] ter te predpise uporabljajo od ... [leto po roku iz odstavka 2].
4. Države čԾ se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države čԾ.
5.Države čԾ Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Poročanje in pregled
1.Komisija do … [datum: pet let po koncu obdobja za prenos te direktive] izvede oceno te direktive ter predloži poročilo o ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
Države čԾ Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo poročila, zlasti s predložitvijo podatkov iz odstavka2.
2.Komisija v poročilu med drugim oceni naslednja vprašanja, pri čemer posebno pozornost nameni dejavnikom, ki spodbujajo uporabo digitalnih orodij in postopkov v teh kontekstih ali odvračajo od nje:
(a)praktične izkušnje z uporabo potrdila družbe EU, vključno z njegovo uporabo v smislu števila izdanih potrdil družbe EU, njegove brezplačne razpoložljivosti in vpliva na podjetja, registre ali organe;
(b)praktične izkušnje z uporabo digitalnega pooblastila EU;
(c)praktične izkušnje z zmanjšanjem formalnosti za družbe v čezmejnih primerih;
(d) učinkovitost preventivnega nadzora in pregledov zakonitosti, ki jih uvedejo in izvajajo države čԾ pri zagotavljanju visoke ravni točnosti in zanesljivosti informacij o ž, ter potreba po večji preglednosti takih informacij;
(e) potreba po brezplačnem zagotavljanju več informacij od tistih, ki se zahtevajo v čih 19(2) in 19a(2) Direktive (EU) 2017/1132, in izvedljivost takega zagotavljanja, po potrebi vključno s potrebo po omejitvi dostopa na organe na podlagi čov 19(4) in 19a(4) navedene direktive ter zagotavljanju neoviranega dostopa do takih informacij;
(f) izvajanje zahtev po razkritju glede osebnih družb iz ča 14a Direktive (EU)2017/1132, zlasti v zvezi z informacijami, ki jih je treba razkriti le, če so zabeležene v nacionalnem registru.
3.Komisija oceni tudi:
(a)možnosti za medsektorsko interoperabilnost med sistemom povezovanja poslovnih registrov in drugimi sistemi, ki zagotavljajo mehanizme za sodelovanje med pristojnimi organi;
(b)ali so potrebni dodatni ukrepi za celovito obravnavo potreb invalidov pri dostopu do informacij o ž, ki jih zagotavljajo poslovni registri;
(c) ali bi bilo treba področje uporabe določb o informacijah o skupinah družb razširiti na druge kategorije ali vrste skupin in drugih subjektov, ali bi bilo treba dati na voljo več informacij o skupini ter ali in kako bi bilo treba strukturo skupine vizualizirati prek sistema povezovanja registrov;
(d) ali bi bilo treba zadruge vključiti v področje uporabe te direktive v skladu z določbami o osebnih ž iz Priloge IIB ter ob upoštevanju posebnih značilnosti zadrug.
▌
4. Komisija tudi oceni, ali bi bilo treba informacije o kraju glavne uprave ali glavnem kraju poslovanja razkriti v nacionalnem registru in jih dati na voljo prek sistema povezovanja registrov ter kako opredeliti te pojme za zagotovitev enotnega razumevanja po vsej Uniji.
5.Poročilu se po potrebi priloži predlog za nadaljnjo spremembo Direktive (EU)2017/1132.
Člen5
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 6
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države čԾ.
V…,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik/predsednica
PRILOGA
„PRILOGA IIB
OBLIKE DRUŽB IZ ČLENOV 7, 10, 13, 13f, 13g, 13j, 13k, 14a, 15, 16, 16b, 16c, 18, 19a, 26 in 28a
–– Belgija:
société en nom collectif/ vennootschap onder firma, société en commandite/ commanditaire vennootschap;
–– Bolgarija:
cъбирателно дружество, kомандитно дружество;
–– Češka:
veřejná obchodní společnost, komanditní společnost;
Direktiva (EU)2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.junija2019 o spremembi Direktive (EU)2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (ULL186, 11.7.2019, str.80).
Uredba (EU)2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2.oktobra2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št.1024/2012 (ULL295, 21.11.2018, str.1).
Uredba (EU)2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.aprila2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (ULL119, 4.5.2016, str.1).
Direktiva2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.junija2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta78/660/EGS in83/349/EGS (ULL182, 29.6.2013, str.1).
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/138 z dne 21.decembra2022 o določitvi seznama posebnih naborov podatkov velike vrednosti ter ureditve za njihovo objavo in ponovno uporabo (ULL19, 20.1.2023, str.43).
Uredba(EU) št.910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.julija2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive1999/93/ES (ULL257, 28.8.2014, str.73).
Uredba (EU) 2024/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto (ULL, …, ELI: …).
Direktiva (EU)2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.maja2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št.648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije2006/70/ES (ULL141, 5.6.2015, str.73).
Direktiva (EU)2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30.maja2018 o spremembi Direktive (EU)2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv2009/138/ES in 2013/36/EU (ULL156, 19.6.2018, str.43).
Uredba (EU)2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.oktobra2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.45/2001 in Sklepa št.1247/2002/ES (ULL295, 21.11.2018, str.39).
Direktiva (EU)2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta zdne 26.oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (ULL327, 2.12.2016, str.1).
Direktiva (EU)2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.aprila2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (ULL151, 7.6.2019, str.70).
Uredba (EU)2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2.oktobra2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št.1024/2012 (ULL295, 21.11.2018, str.1).
Glej tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (akt o interoperabilni Evropi) (final) ter Sporočilo o okrepljeni politiki interoperabilnosti javnega sektorja – Povezovanje javnih storitev, podpiranje javnih politik in zagotavljanje javnih koristi – „interoperabilni Evropi“ naproti (final).
Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.septembra 2009 na področju prava družb o ž z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (ULL258, 1.10.2009, str.20).