Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št.862/2007 in razveljavitvi uredb (ES) št.763/2008 in (EU) št.1260/2013 ( – C9-0010/2023 – )
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
–ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (),
–ob upoštevanju člena294(2) in člena338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0010/2023),
–ob upoštevanju člena294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
–ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2023(1),
–ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
–ob upoštevanju mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za regionalni razvoj,
–ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (9‑0284/2023),
1.sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2.poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3.naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe(ES) št.862/2007 in razveljavitvi uredb(ES) št.763/2008 in (EU) št.1260/2013(1)
(1)Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih ima osrednjo vlogo pri oblikovanju politik in odločanju, zato je potrebna za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik Unije, zlasti tistih, ki obravnavajo demografske spremembe, zeleno in digitalno preobrazbo, okvir za spodbujanje energijske učinkovitosti, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic ter doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz Agende2030 Združenih narodov (OZN), če spadajo v področje uporabe te uredbe.
(2)Statistika o prebivalstvu je pomemben imenovalec za vrsto kazalnikov politike in se v skladu z Uredbo (EU)2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta(4) uporablja kot referenca v evropski statistiki, zlasti za zagotavljanje vzorčnih okvirov za izvajanje reprezentativnih raziskav oseb in gospodinjstev.
(3)Svet za ekonomske in finančne zadeve redno pooblašča Odbor za ekonomsko politiko za ocenitev dolgoročne vzdržnosti in kakovosti javnih financ na podlagi projekcij prebivalstva, ki jih pripravlja Eurostat. Projekcije prebivalstva se uporabljajo tudi za analizo politik v okviru evropskega semestra. Komisija (Eurostat) bi morala imeti na voljo vse potrebne statistike za pripravo in objavo projekcij prebivalstva v skladu z informacijskimi potrebami Unije.
(4)V skladu s členom175(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročati o napredku pri doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Regionalni in lokalni podatki, vključno s podatki za različne teritorialne tipe, kot so obmejne regije, mesta in njihova funkcionalna mestna območja, velemestne regije, podeželske regije, gorske in otoške regije, so potrebni za pripravo teh poročil ter redno spremljanje demografskega razvoja in morebitnih prihodnjih demografskih izzivov na ozemlju Unije.
(5)V skladu s členom 16(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) se kvalificirana večina članov Sveta med drugim opredeli na podlagi prebivalstva držav članic. V ta namen morajo države članice v skladu s členom4(1) Uredbe(EU) št.1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5) trenutno Komisiji (Eurostatu) posredovati podatke o celotnem prebivalstvu na nacionalni ravni.
(6)Leta2017 je Odbor za evropski ٲپپčԾ sistem potrdil memorandum iz Budimpešte, v katerem je navedeno, da sta potrebni letna statistika o številu in nekaterih socialnih, ekonomskih in demografskih značilnostih prebivalstva ter izboljšana statistika o migracijah. Za spoštovanje načel enakosti in nediskriminacije svojih državljanov pri vseh dejavnostih ter pravic državljanov iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členov10 in19 PDEU ter za spremljanje napredka pri izvajanju načel Evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi za spremljanje napredka pri uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic Unija potrebuje zanesljive in primerljive statistike. V Uredbi (EU)2019/1700 je določen okvir za zbiranje podatkov iz vzorcev, ki omogoča zbiranje podatkov o enakosti in nediskriminaciji, če je to izvedljivo na vzorcih, ter analizo nekaterih vidikov enakosti in diskriminacije s pripravo socialno-ekonomskih kazalnikov in informacij o izkušnjah z diskriminacijo. Poleg tega Agencija Evropske unije za temeljne pravice in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) izvajata posebne študije in namenske raziskave, ki lahko še povečajo razpoložljivost ٲپپčԾh podatkov o enakosti na ravni Unije. Prav tako Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) zagotavlja podatke in informacije, zbrane z raziskavami o življenjskih in delovnih razmerah. Sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, Komisijo (Eurostatom) in temi agencijami bi bilo treba okrepiti, da se izpolnijo vse večje zahteve uporabnikov po zanesljivih in celovitih podatkih o enakosti in raznolikosti v Uniji.
(6a) V Memorandumu iz Budimpešte je tudi poziv k izboljšanju ٲپپčԾh podatkov o migracijah ter razvoju in izvajanju skupnih opredelitev, povezanih s prebivalstvom in migracijami, pri čemer naj se upoštevajo potrebe po oblikovanju konceptov in opredelitev, ki bodo statistično zanesljivi, ustrezni in uporabni glede na nastajajoče vrste migracij. Pretekli in tekoči dogodki, kot so izstop Združenega kraljestva iz Unije ter posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini in druge humanitarne krize, kažejo, kako pomembni so pravočasni in podrobni ٲپپčԾ podatki o migracijah in mednarodni zaščiti, saj so nepogrešljivi za pripravo pregleda migracijskih tokov v Unijo, znotraj nje in iz nje.
(7)Da bi se dosegli cilji evropskega zelenega dogovora, so za razvoj in vrednotenje učinkovitih politik potrebni izboljšane statistike o rabi energije in učinkovitosti stanovanj, podrobni geografski podatki o razporeditvi prebivalstva ter poglobljene študije o razmerju med prebivalstvom in stanovanji. Pri pandemiji COVID-19 se je pokazala potreba po zanesljivi, pogostejši in pravočasni statistiki o smrti v Uniji. Medtem ko so bile potrebe po podatkih izpolnjene s prostovoljnim zbiranjem podatkov, ki so jih države članice posredovale Komisiji (Eurostatu), Unija potrebuje ustrezen mehanizem za obvezno zbiranje takih podatkov v okviru evropskega statističnega sistema (ESS) s potrebno pogostostjo, pravočasnostjo in podrobnostjo.
(7a) Da bi Unija spremljala napredek pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic, krovnih ciljev njegovega akcijskega načrta in evropskega jamstva za otroke na nacionalni ravni ter ocenila porazdelitveni učinek podnebnih sprememb in politik na splošno, potrebuje ustrezen mehanizem za obvezno zbiranje takih podatkov v okviru evropskega statističnega sistema (ESS) s potrebno pogostostjo, pravočasnostjo in podrobnostjo.
(8)Ekonomsko-socialni svet OZN na predlog Statistične komisije OZN vsakih deset let sprejme resolucije o popisu svetovnega prebivalstva in stanovanj ter pozove države članice OZN, naj izvedejo popise prebivalstva in stanovanj v skladu z mednarodnimi in regionalnimi priporočili ter ohranijo celovitost, zanesljivost, natančnost in vrednost rezultatov popisov prebivalstva in stanovanj. Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi morala upoštevati ta priporočila.
(9)Glavni cilj Komisije je racionalizacija obveznosti poročanja in zmanjšanje upravnega bremena. Cilj sporočila Komisije z dne 16. marca 2023 z naslovom „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“ je racionalizirati in poenostaviti obveznosti glede poročanja za 25% za podjetja in uprave, ne da bi to spodkopavalo cilje politike na tem področju. Z Uredbo(ES) št.223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) je bil vzpostavljen pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih ٲپپčԾh načel. Navedena uredba določa merila kakovosti ter odgovarja na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov ter prispeva k splošnejšemu cilju za zmanjšanje upravnih bremen. Novi pravni okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi moral izvajati in nadgraditi merila kakovosti iz navedene uredbe ter zmanjšati upravno breme z učinkovito in uspešno ponovno uporabo razpoložljivih virov podatkov, vključno z upravnimi podatki.
(10)Ocena obstoječe statistike(7) o popisih prebivalstva in stanovanj v Uniji, statistik o mednarodnih migracijskih tokovih, stanju migrantov in pridobitvah državljanstva ter demografske statistike kaže, da je sedanji pravni okvir, ki ga sestavljajo uredbe(ES) št.862/2007(8), (ES) št.763/2008(9) in (EU) št.1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, omogočil znatno splošno izboljšanje statistike v primerjavi z letom2005 brez sedanjega veljavnega pravnega okvira. Vendar je ta okvir lahko premalo dosleden in primerljiv, kar bi bilo treba odpraviti.
(11)Podnebne spremembe, digitalna preobrazba, razvijajoče se demografske razmere in nedavni migracijski trendi ustvarjajo zahteve po bolj pravočasni, pogostejši in podrobnejši evropski statistiki o prebivalstvu, socialno-ekonomskem razvoju, ključnih dogodkih in stanovanjih, vključno s podrobnostmi o temah ali skupinah, ki so v zadnjem desetletju postale politično in družbeno pomembne. Poleg tega obstoječi pravni okvir ni dovolj prožen, da bi se lahko prilagodil spreminjajočim se potrebam politike in omogočil uporabo novih virov na nacionalni ravni in ravni Unije. Poleg tega je struktura obstoječega pravnega okvira v obliki treh ločenih uredb, ki so bile sprejete v različnih časovnih obdobjih, povzročila notranje neskladnosti statistik. Ker se bo Uredba(EU) št.1260/2013 prenehala uporabljati 31.avgusta2028, je potrebna nova pravna podlaga za demografsko statistiko, zbrano v skladu z navedeno uredbo. Zato je treba sedanji pravni okvir nadomestiti z novim, doslednejšim in prožnejšim, ki bi moral spremeniti ustrezne dele Uredbe(ES) št.862/2007 ter razveljaviti uredbi(ES) št.763/2008 in (EU) št.1260/2013.
(12)V členu3 Uredbe(ES) št.862/2007 je zajeta statistika o državi državljanstva in kraju rojstva prebivalstva s prebivališčem (stanje migrantov), o spremembah prebivališča med državami (mednarodni migracijski tokovih) in pridobitvi državljanstva prebivalstva s prebivališčem, medtem ko se drugi ٲپپčԾ podatki iz te uredbe nanašajo na upravne in sodne postopke v zvezi z zakonodajo o priseljevanju in mednarodno zaščito. Statistika iz člena3 omenjene uredbe je zato tesno povezana in bi morala biti skladna s ٲپپčԾmi podatki o prebivalstvu s prebivališčem in njegovih demografskih spremembah iz uredb(ES) št.763/2008 in (EU) št.1260/2013. Za zagotovitev notranje skladnosti bi bilo treba te statistike vključiti v enotno pravno podlago in črtati člen3 Uredbe(ES) št.862/2007.
(13)Hitro spreminjanje nekaterih značilnosti prebivalstva in stanovanj, zlasti v zvezi z demografskimi in socialno-ekonomskimi pojavi ter pojavi migracij, ter ustrezna potreba po hitrem usmerjanju in prilagajanju politik pomeni, da morajo biti ٲپپčԾ podatki pravočasno na voljo kmalu po referenčnem obdobju. ʱǻ徱čԴDz in pravočasnost statistik bi bilo zato treba konkretno izboljšati, po možnosti z uporabo upravnih podatkov in upravnih evidenc. V ta namen bi morale države članice svojim nacionalnim ٲپپčԾm uradom zagotoviti ustrezna sredstva.
(14)Uredba(ES) št.1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(10) določa mrežno metodologijo za opredelitev teritorialnih tipologij, ki temelji na porazdelitvi prebivalstva na mreži z velikostjo celic 1km2. Izvedbena uredba Komisije (EU)2018/1799(11) kot začasni neposredni ٲپپčԾ ukrep, ki spremlja popis prebivalstva in stanovanj leta2021, določa ključne rezultate popisa na vseevropski mreži z velikostjo celic 1km2. Pravni okvir bi moral zagotoviti nadaljnje izkazovanje georeferencirane statistike o prebivalstvu, ki temelji na mrežah, in njeno razširitev na statistiko o stanovanjih.
(15)Teritorialne enote in statistične mreže bi bilo treba opredeliti v skladu z Uredbo(ES) št.1059/2003.
(16)Za geokodiranje lokacije bi bilo treba uporabiti temo ٲپپčԾh enot v skladu s PrilogoIII k Direktivi2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12).
(17)Sedanji pravni okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih je treba posodobiti, da se zagotovi ustrezna vključitev trenutno ločenih ٲپپčԾh postopkov v skupni okvir, ki ESS omogoča učinkovito odzivanje na nove informacijske potrebe Unije in spodbujanje ٲپپčԾh inovacij. Statistični rezultati se morajo šپ, da bi ostali ustrezni zaradi demografskih, migracijskih, socialnih in gospodarskih sprememb in izzivov ter morajo zagotavljati podporo pri oblikovanju politik in odločanju.
(18)Okrepljeno redno (letno in medletno) statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, ki temelji na upravnih virih, bi bilo treba dopolniti z informacijami iz usklajenih popisov prebivalstva in stanovanj v Uniji, ki se v skladu z načeli in priporočili ZN izvajajo vsakih deset let. Prav tako pomembno je, da so popisi prebivalstva in stanovanj edinstvena priložnost, da je uradna statistika vidna tako z vidika delovanja kot rezultatov.
(19)Popisi Unije bi morali postati stroškovno učinkovitejši s polno uporabo bogatega niza upravnih podatkov, ki so na voljo v državah članicah, ali kombinacije različnih virov, vključno z viri, povezanimi z internetom stvari in zagotavljanjem digitalnih storitev na podlagi sklenjenih protokolov med nacionalnimi ٲپپčԾmi uradi držav članic in ponudniki podatkov iz zasebnih podatkovnih zbirk. Spoštovati bi morali zasebnost osebnih podatkov z vzpostavitvijo potrebnih zaščitnih ukrepov za zbiranje osebnih podatkov, da bi preprečili morebitno zlorabo in zagotovili temeljne pravice. Uporabljati bi jih bilo treba tudi za ponovno vzpostavitev demografskega izhodišča in vključiti raziskave o pokritosti upravnih virov podatkov.
(20)Države članice in Komisija (Eurostat) bi morale imeti stalni dostop do najširših možnih podatkovnih nizov, da bi lahko kakovostno in stroškovno učinkovito pripravile evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. V zvezi s tem je ključnega pomena, da nacionalni ٲپپčԾ organi pridobijo pravočasni dostop in da smejo takoj uporabijo upravne podatke, ki jih imajo javne uprave na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, v skladu s členom17a Uredbe(ES) št.223/2009. Statistika o energijski učinkovitosti stavb lahko na primer temelji na upravnih podatkih v zvezi z izdajanjem energetskih izkaznic stavb v skladu z Direktivo2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta(13). Nacionalni ٲپپčԾ organi bi morali imeti možnost, da redno in pravočasno v celoti ponovno uporabijo upravne podatke iz interoperabilnih podatkovnih zbirk za energijsko učinkovitost stavb, ki so na voljo na nacionalni ravni v skladu z Direktivo (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta(14). Nacionalne statistične organe je treba vključiti tudi v odločitve v zvezi z oblikovanjem in preoblikovanjem ustreznih upravnih virov podatkov, da se zagotovi njihova nadaljnja ponovna uporaba za pripravo uradne statistike.
(21)V zadnjih letih so bile na ravni Unije razvite celovite podatkovne zbirke in sistemi interoperabilnosti, povezani s prebivališčem, ključnimi dogodki, državljanstvom ter migracijskim in čezmejnim gibanjem prebivalstva, kot so bili npr.vzpostavljeni z uredbami (EU) št.910/2014(15), (EU)2018/1724(16), (EU)2019/817(17) in (EU)2019/818(18) Evropskega parlamenta in Sveta. Zagotavljajo dragocene informacije, ki jih je mogoče ponovno uporabiti za pripravo in zagotavljanje kakovosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih.
(22)V zvezi s tem je bistvenega pomena, da se Komisiji (Eurostatu) omogoči ponovna uporaba teh podatkov samo za statistične namene ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov in zasebnosti podatkov, kot je določeno v Uredbi (EU)2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(19). To bi moralo veljati zlasti za statistične podatke, shranjene v centralnem registru za poročanje in statistiko (CRRS) v skladu z namenom CRRS, določenim v členu39(1) Uredbe (EU)2019/817 kot tudi v členu39(1) Uredbe (EU)2019/818 in v skladu z uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih ٲپپčԾ podatki se hranijo v CRRS. Glede na to, da naj bi CRRS zagotavljal medsistemske statistične podatke in analitično poročanje za namene politike, delovanja in kakovosti podatkov, bi morala Komisija (Eurostat) sodelovati z Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), kolikor je to mogoče, z namenom zagotavljanja zahtevane evropske statistike.
(23)Pri podatkih v zasebni lasti gre za veliko količino podatkov, ki jih imajo zasebni subjekti in so bili pridobljeni na podlagi njihove dejavnosti, ٲپپčԾ organi in Komisija (Eurostat) pa bi jih lahko uporabili za pripravo uradne statistike. Takšni podatki lahko izboljšajo pokritost in pravočasnost evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih ter njeno sposobnost odzivanja na krize ali omogočijo statistične inovacije. Takšni podatki lahko dopolnijo obstoječo demografsko statistiko in statistiko o migracijah, prinesejo statistične inovacije in celo služijo za pripravo zgodnjih ocen, pri čemer pa je treba zagotavljati zaščito pravic in svoboščin imetnikov podatkov. Nacionalni ٲپپčԾ uradi in drugi pristojni nacionalni organi ter Komisija (Eurostat) bi morali imeti dostop do teh podatkov in sodelovati z imetniki zasebnih podatkov v skladu z Uredbo št. 223/2009.
(24)Za zagotovitev kakovosti in primerljivosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, je bistveno tudi, da se skupne opredelitve prebivalstva uporabljajo in izvajajo usklajeno. Za zagotovitev kakovosti in primerljivosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, je bistveno tudi, da se po potrebi uporabljajo znanstveno utemeljene tehnike modeliranja in statistične metode, kot so „življenjski znaki“.
(25)Države članice bi morale predložiti potrjene elektronske podatke in metapodatke v ustrezni tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Mednarodne standarde, kot je pobuda za izmenjavo ٲپپčԾh podatkov in metapodatkov, ter statistične ali tehnične standarde, pripravljene v Uniji, kot so standardi za metapodatke in potrjevanje ali načela evropskega interoperabilnega okvira, bi bilo treba uporabljati v obsegu, ki je pomemben za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. V skladu s členom12 Uredbe(ES) št.223/2009 je Odbor za ESS potrdil standarde ESS za metapodatke in poročila o kakovosti. Navedeni standardi naj bi prispevali k uskladitvi zagotavljanja kakovosti in poročanja v skladu s to uredbo, zato bi jih bilo treba uvesti.
(26)Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi morala izpolnjevati merila kakovosti glede ustreznosti, natančnosti, pravočasnosti in točnosti, dostopnosti in jasnosti, primerljivosti in skladnosti iz Uredbe(ES) št.223/2009. Njeno kakovost bi bilo treba izboljšati v skladu z razvojem potreb Unije in vzpostaviti mehanizme za obravnavo morebitnih primerov, ko kakovost podatkov ni zagotovljena. Ustrezni rezultati ocene kakovosti, ki jo opravi Komisija (Eurostat), bi morali biti javno dostopni uporabnikom statistike z zagotavljanjem brezplačnega in enostavnega dostopa do te statistike prek podatkovnih zbirk Komisije (Eurostata) na njenem spletišču in v njenih publikacijah.
(26a) Z evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi bilo treba obravnavati nenehno pomanjkanje podatkov o ranljivih skupinah (težko dosegljivih skupinah prebivalstva), kot so osebe, ki prebivajo v ustanovah (npr.vojaških ustanovah, zavodih za prestajanje kazni, prevzgojnih zavodih in kazenskih zavodih, dijaških in študentskih domovih, verskih ustanovah, bolnišnicah, domovih za ostarele, zavodih za invalide in sirotišnicah), osebe, starejše od 75let, invalidi, brezdomci, osebe z migrantskim ozadjem in osebe brez državljanstva. Da bi premostili to podatkovno vrzel ter preprečili socialne in ekonomske neenakosti, ki iz nje izhajajo, bi morale države članice razviti strategije in ciljno usmerjene rešitve za zbiranje podatkov o težko dosegljivih skupinah prebivalstva, zlasti glede iskanja, vzpostavljanja stikov, prepričevanja in anketiranja težko dosegljivih skupin prebivalstva.
(26b) Za ustrezne, pravočasne in učinkovite politike so potrebni zanesljivi in primerljivi podatki, razčlenjeni po spolu, starosti in po potrebi po državljanstvu, socialno-ekonomskem statusu, geografskem območju in drugih značilnostih v skladu s ٲپپčԾmi načeli iz člena 338(1) PDEU ter Kodeksom ravnanja evropske statistike in okvirom za zagotavljanje kakovosti evropskega statističnega sistema. Ti podatki so pomembni za boljše razumevanje trendov na področju prebivalstva in stanovanj, za boj proti presečni diskriminaciji ter za izvajanje in ocenjevanje politik, ciljev politik in ukrepov Unije, kot so načela evropskega stebra socialnih pravic, evropsko jamstvo za otroke, evropska strategija oskrbe, evropska strategija o pravicah invalidov in evropska platforma za boj proti brezdomstvu, ki so močno odvisni od podatkov o gospodinjstvih in družinah. Spodbujati bi bilo treba razčlenitev ٲپپčԾh podatkov po invalidnosti, in sicer z uporabo obstoječih in novih upravnih virov podatkov, ki bi jih bilo treba izkoristiti za raziskovanje zajemanja invalidnosti. Pri zbiranju in uporabi takih podatkov je treba v celoti spoštovati standarde Unije in nacionalne standarde glede zasebnosti in temeljnih pravic, zlasti ko se nanašajo na mladoletnike. Razčlenitev po spolu bi morala odražati razpoložljive podatke v državah članicah. Trenutno lahko osebe vnekaterih državah članicah zakonsko prijavijo, da so tretjega spola, ki je pogosto nevtralni spol. Ta uredba ne vpliva na zadevna nacionalna pravila, ki omogočajo tako prijavo.
(27)Uredba(ES) št.223/2009 vsebuje pravila o zagotavljanju podatkov s strani držav članic Komisiji (Eurostatu) in o njihovi uporabi, tudi o prenosu in varstvu zaupnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti, da se zaupni podatki zagotavljajo in uporabljajo izključno za statistične namene v skladu s členoma21 in22 navedene uredbe.
(28)Komisija (Eurostat) mora spoštovati statistično zaupnost podatkov, ki jih zagotovijo države članice v skladu z Uredbo(ES) št.223/2009. V zvezi s statistiko o prebivalstvu, zbrano v skladu s to uredbo, bi bilo treba razviti usklajen pristop za zagotavljanje visoke kakovosti evropskih agregatov in preprečevanje razkritja zaupnih podatkov v ٲپپčԾh rezultatih ter se čim bolj izogniti prikrivanju podatkov.
(29)Viri podatkov, ki so na voljo na nacionalni ravni, ne morejo vedno natančno zajeti pojavov, povezanih s prostim gibanjem oseb v Uniji, dostopom oseb do čezmejnih storitev v zvezi z demografsko pomembnimi dogodki in uveljavljanjem pravic oseb do nakupa in lastništva stanovanjskih nepremičnin, ki se uporabljajo kot primarna, počitniška in sekundarna nastanitev po vsej Uniji. Obstajajo tudi razlike v dvostranskih migracijskih tokovih in težave pri merjenju skupin prebivalstva, na primer med migranti, brezdomci ali prebivalci brez državljanstva. Zato bi bilo treba okrepiti izmenjavo podatkov za pripravo statistik o prebivalstvu in migracijah ter zagotavljanje njihove kakovosti in jo obravnavati kot še en vir podatkov. Takšna okrepljena izmenjava podatkov lahko zajema širok razpon ustreznih podatkov, od podatkov, ki očitno ne omogočajo neposredne ali posredne identifikacije ٲپپčԾh enot, do podatkov, za katere bi lahko veljale zahteve glede statistične zaupnosti. Države članice bi morale v svojem interesu in interesu drugih držav članic sodelovati pri dejavnostih izmenjave podatkov, vključno s pilotnimi projekti za oceno inovativnih varnih rešitev. Komisija (Eurostat) bi morala vzpostaviti tudi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo takšnih podatkov in hkrati zagotoviti vse potrebne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov.
▌
(31)Izmenjava zaupnih podatkov se lahko izvede le na podlagi zahtevka, ki utemeljuje potrebo po izmenjavi teh podatkov v skladu s poglavjemV Uredbe(ES) št.223/2009.
(32)Dolgoročno bi morala skupna prizadevanja v evropskem statističnem sistemu za ublažitev čezmejnih vprašanj kakovosti ٲپپčԾh podatkov, kot je dvojno štetje prebivalcev Unije, ki uživajo pravico do prostega gibanja, med drugim izkoristiti enotne digitalne identifikatorje, določene na ravni Unije z Uredbo(EU) št.910/2014.
(33)Ta uredba ne posega v uredbi (EU)2016/679(20) in (EU)2018/1725 ter Direktivo2002/58/ES(21) Evropskega parlamenta in Sveta. Slednji uredbi se v okviru njunega področja uporabe uporabljata za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo, tudi ob upoštevanju, da so osebni podatki, ki se obdelujejo v statistične namene v javnem interesu, zaupni ٲپپčԾ podatki, za katere velja načelo statistične zaupnosti. Zato bi se morali taki podatki uporabljati le za statistične namene in se nikoli ne bi smeli uporabljati za ukrepe ali odločitve v zvezi s katero koli fizično osebo. Za obdelavo, izmenjavo in arhiviranje osebnih podatkov v statistične namene v skladu s to uredbo bi bilo treba po možnosti uporabiti anonimizirane ali psevdonimizirane podatke, da se zagotovijo zaščitni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 89 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 13 Uredbe (EU) 2018/1725. Kadar se osebni podatki obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Uredbo (EU) 2018/1725, bi bilo treba v celoti upoštevati načela zakonitosti, poštenosti, preglednosti in točnosti, omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja ter celovitosti in zaupnosti. Podobno bi se morala uporabljati tudi statistična načela iz člena 2 Uredbe (ES) št. 223/2009, ki so podrobneje opredeljena v Kodeksu ravnanja evropske statistike.
(34)Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi se morala razvijati tako, da bi upoštevala nove potrebe po podatkih, ki izhajajo iz spreminjajočih se prednostnih nalog politike, ter spremembe demografskih, migracijskih, socialnih ali gospodarskih razmer v Uniji. Komisija (Eurostat) bi morala po potrebi izvesti pilotne študije in študije izvedljivosti, v katerih bi ocenila izvedljivost zadevnih prilagoditev, pri čemer bi morala upoštevati vidike, kot so stroški in upravne obremenitve držav članic ter razpoložljivost ustreznih virov podatkov. Komisija bi morala pri pripravi teh študij poskrbeti za reprezentativnost na ravni Unije z odražanjem nacionalnih razlik. Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami oceniti rezultate študij.
(35)Da bi se upoštevali demografski, ekonomski in socialni trendi, tehnološki razvoj ter potreba po pravočasnem oblikovanju dobro usmerjenih politik, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom290 PDEU za spremembo seznama, opisa, periodičnosti in referenčnih časov podrobnih tem, ki jih zajema evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih, posodobitev periodičnosti in referenčnih časov v Prilogi k tej uredbi ter določitev informacij, ki jih morajo države članice predložiti ad hoc. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13.aprila2016 o boljši pripravi zakonodaje(22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.
(35a) Pomen evropske statistike kot bistvenega dela z dokazi podprtega odločanja je izražen v okviru za načrtovanje in financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike, vzpostavljenega z Uredbo(EU)2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta(23) (program Enotni trg). Države članice bi morale imeti možnost, da zaprosijo za finančno podporo iz programa Enotni trg in iz Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta(24), v skladu s cilji in pravili navedenih instrumentov za prilagoditev svojih nacionalnih ٲپپčԾh sistemov, izboljšanje metodologije in kakovosti ٲپپčԾh podatkov ter načrtovanje in izvajanje ad hoc zbiranja podatkov na podlagi te uredbe.
(36)V skladu z Uredbama (EU, Euratom) 2018/1046(25) in (EU, Euratom) št.883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(26) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št.2988/95(27), (Euratom, ES) št.2185/96(28) in (EU) 2017/1939(29) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, med drugim goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št.2185/96 in (EU, Euratom) št.883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnegakoli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU)2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU)2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(30). V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, uradu OLAF, Računskemu sodišču in v primeru držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(37)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe glede opredelitve zahtev za podatke in metapodatke, tehničnih oblik in postopkov za zagotavljanje podatkov in metapodatkov ter vsebine in strukture poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo(EU) št.182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(31).
(38)Kadar bi izvajanje te uredbe ali delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, zahtevalo velike prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice za zagotavljanje podatkov s periodičnostjo manj kot deset let, bi morala Komisija v ustrezno utemeljenih primerih in za omejeno obdobje imeti možnost zadevnim državam članicam odobriti odstopanja.
(39)Ker cilja te uredbe, namreč sistematične vzpostavitve evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(40)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 16.marca2023.
(41)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom ESS–
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa skupni pravni okvir za razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„državljanstvo“ pomeni posebno pravno vez med fizično osebo in njeno državo, pridobljeno ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, poroko, posvojitvijo ali na kakšen drug način v skladu z nacionalno zakonodajo;
(2)„običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja. Kot običajni prebivalci določenega geografskega območja se upoštevajo samo osebe, ki:
(a)so v 12mesecih pred referenčnim datumom in vključno z njim večino časa živele v kraju svojega običajnega prebivališča ali
(b)so prišle v kraj običajnega prebivališča v 12mesecih pred referenčnim datumom in vključno z njim ter nameravajo ali pričakujejo, da bodo tam ostale večino časa vsaj 12mesecev po prihodu;
(3)„življenjski znaki“ pomeni vse informacije, ki kažejo na dejansko prisotnost in običajno prebivališče osebe na zadevnem ozemlju, vključno z informacijami, pridobljenimi iz katerega koli ustreznega vira ali njihove kombinacije, tudi z digitalnimi sledmi, ki se nanašajo na osebo;
(4)▌
(5)„mednarodna migracija“ pomeni dogodek, s katerim oseba uredi svoje običajno prebivališče na območju države članice ali tretje države za čas, s tem da je prej običajno prebivala v drugi državi članici ali tretji državi;
(6)„priseljenec“ pomeni osebo, ki se je v referenčnem obdobju odločila za mednarodno migracijo in si v državi poročevalki uredila novo običajno prebivališče;
(7)„odseljenec“ pomeni osebo, ki se je v referenčnem obdobju odločila za mednarodno migracijo, da bi si uredila novo običajno prebivališče zunaj države poročevalke, pred tem pa je imela običajno prebivališče v državi poročevalki;
(8)„notranja migracija“ pomeni dogodek, s katerim oseba spremeni svoje običajno prebivališče na ozemlju države poročevalke;
(8a) „težko dosegljive skupine prebivalstva“ pomenijo skupine posameznikov, za katere obstaja resnična ali zaznana ovira za popolno in reprezentativno vključitev ali identifikacijo pri zbiranju ٲپپčԾh podatkov, bodisi zaradi premajhne pokritosti zadevnih skupin bodisi zaradi pomanjkanja posebnih značilnosti za njihovo opredelitev;
(9)„bivalni prostori“ pomeni začasno ali stalno zgradbo, zavetišče ali prenočišče, v katerem prebiva ena ali več oseb, ne glede na to, ali je zasnovano ali namenjeno bivanju ljudi;
(10)„stanovanja“ pomeni strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, ki so namenjeni stalnemu bivanju ljudi, na referenčni dan pa:
(a)se uporabljajo kot običajno prebivališče;
(b)niso zasedena ali
(c)se uporabljajo kot sekundarno ali sezonsko prebivališče.
(x)„ločeni prostori“ pomeni prostori, obdani s stenami in prekriti s streho ali stropom tako, da lahko ena ali več oseb tam prebiva neodvisno od drugih;
(xx)„neodvisni prostori“ pomeni prostori z neposrednim dostopom z ulice, stopnišča, iz prehoda, koridorja ali z zemljišča;
(11)„stavba, namenjena bivanju“ pomeni stalno zgradbo, ki jo sestavlja eno ali več običajnih stanovanj ali ki je namenjena institucionalnemu ali skupinskemu bivanju;
(12)„gospodinjstvo“ pomeni skupino dveh ali več oseb, ki si delijo bivalne prostore▌, ali posameznika, ki ni del nobenega drugega gospodinjstva;
(12a) „ustanova“ pomeni skupni bivalni prostor za dolgoročno bivanje in opravljanje storitev, potrebnih v vsakdanjem življenju, za skupino oseb;
(13)„družina“ pomeni skupino dveh ali več oseb, ki večino časa živijo v istem gospodinjstvu in so povezane s starševstvom ali zakonsko, registrirano ali sporazumno partnersko zvezo;
(14)„upravne evidence“ pomeni podatke, ki jih pripravi neٲپپčԾ vir, običajno register, ki ga vodi javni organ, katerega glavni cilj ni priprava statistike;
(15)„področje“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo določene teme;
(16)„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o ٲپپčԾh enotah, pri čemer posamezna tema zajema več podrobnih tem;
(17)„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o ٲپپčԾh enotah, povezanih s temo, pri čemer posamezna podrobna tema zajema eno ali več spremenljivk;
(18)„podatkovni niz“ pomeni eno ali več▌ spremenljivk, organiziranih vstrukturirano obliko;
(19)„popis prebivalstva in stanovanj“ pomeni podrobne desetletne podatkovne nize in metapodatke, ki jih je treba zagotoviti v skladu s to uredbo;
(20)„statistična enota“ pomeni enega člana množice subjektov, tj.oseb, predmetov ali dogodkov, o katerih se zbirajo podatki in ▌pripravljajo statistike;
(21)„spremenljivka“ pomeni značilnost statistične enote, ki lahko prevzame več kot en sklop vrednosti;
(22)„razčlemba“ pomeni vnaprej določen diskretni, izčrpni in medsebojno izključujoči niz vrednosti, ki se lahko pripišejo spremenljivkam, značilnim za statistične enote;
(23)„nacionalna raven“ pomeni ozemlje države članice;
(24)„regionalna raven“ pomeni raven NUTS3, kot je določena v Uredbi(ES) št.1059/2003;
(25)„lokalna raven“ pomeni raven lokalne upravne enote, kot je določena v Uredbi(ES) št.1059/2003;
(26)„raven mreže“ pomeni statistično mrežo, kot je določena v Uredbi(ES) št.1059/2003;
(27)„okviri“ pomenijo katerikoli seznam, gradivo ali pripomoček, ki razmejuje in opredeljuje elemente ciljne populacije ter lahko glede na uporabo omogoča dostop do elementov ali zagotovi njihove dodatne značilnosti;
(28)„referenčni datum“ pomeni trenutek v času, na katerega se nanaša statistika;
(29)„referenčno obdobje“ pomeni časovno obdobje, na katerega se nanaša statistika ali dogodki;
(30)„referenčni čas“ pomeni referenčni datum ali referenčno obdobje, odvisno od tega, ali gre za statistiko dogodkov ali statistiko drugih ٲپپčԾh enot;
(31)„metapodatki“ pomeni informacije, ki so potrebne, da se statistika uporablja in razlaga, ter ki podatkovne nize opisujejo na strukturiran način;
(32)„predhodno preverjeni podatkovni nizi“ pomeni podatkovne nize, ki jih države članice preverijo na podlagi dogovorjenih skupnih pravil v zvezi s potrjevanjem;
(33)„poročilo o kakovosti“ pomeni poročilo, v katerem so posredovane informacije o kakovosti statističnega produkta ali postopka.
Člen 3
Populacijska osnova
1.Za namene te uredbe je populacijska osnova sestavljena iz vseh oseb, ki imajo na referenčni datum običajno prebivališče v Uniji v določeni ozemeljski enoti države članice na nacionalni, regionalni, lokalni ravni ali ravni mreže.
2.Populacijska osnova vključuje vse osebe z običajnim prebivališčem, ne glede na državljanstvo ali ne glede na to, ali oseba je ali je bila prej brez državljanstva▌.
3.Populacijska osnova izključuje osebe, ki imajo običajno prebivališče zunaj ozemlja države članice, ne glede na kraj rojstva ali državljanstvo in ne glede na kakršnekoli družinske, socialne, ekonomske ali premoženjske povezave, ki jih ima oseba z državo članico.
4.Osebam, ki nimajo običajnega prebivališča, se kot kraj običajnega prebivališča pripiše kraj, v katerem se nahajajo na referenčni datum.
5.Države članice uporabljajo opredelitev običajnega prebivališča iz te uredbe za vse podatkovne nize, ki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo v skladu s to uredbo ter za nacionalno, regionalno, lokalno raven in raven mreže.
6.Pri uporabi opredelitve običajnega prebivališča države članice uporabljajo:
(a)en ali kombinacijo virov podatkov iz člena9(1);
(b)metode ocenjevanja, kot so „življenjski znaki“ in tudi druge znanstveno utemeljene, dobro dokumentirane in javno dostopne metode statističnega ocenjevanja za popravek dejanske prisotnosti v domnevnem kraju običajnega prebivališča v večini časa v 12mesecih, ki se končajo z referenčnim datumom, in▌ za oceno števila oseb, ki nameravajo ali naj bi ostale večino časa v 12mesecih po prihodu.
6a. Za namene glasovanja s kvalificirano večino v Svetu Komisija obvesti Svet o celotnem prebivalstvu držav članic ob koncu vsakega referenčnega leta, ki je na voljo Komisiji (Eurostatu) 31. avgusta koledarskega leta, ki sledi referenčnemu letu.
Člen 4
Statistične enote
Statistični podatki iz te uredbe se zberejo za naslednje statistične enote:
(a)osebe;
(b)ključne dogodke;
(c)družine;
(d)gospodinjstva;
(e)stavbe, namenjene bivanju, bivalne prostore, vključno z ustanovami, in stanovanja.
Člen5
Statistične zahteve
1.Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih zajema naslednja področja:
(a)demografijo;
(b)stanovanja;
(c)družine in gospodinjstva.
2.Statistika na področjih iz odstavka1 tega člena se organizira v podatkovne nize, ki sledijo temam in podrobnim temam, kot je določeno v Prilogi. Kadar je statistična enota oseba, se podatkovni nizi razčlenijo po spolu in starosti ter po potrebi po drugih značilnostih.
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom17 za spremembo seznama podrobnih tem iz Priloge. Delegirani akti se sprejmejo najmanj 12mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega časa.
4.Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z odstavkom3 tega člena zagotovi, da ti akti državam članicam in anketirancem ne nalagajo znatnega in nesorazmernega bremena. Izvedljivost vsake nove podrobne teme se oceni s pilotnimi študijami, ki jih izvedejo Komisija (Eurostat) in države članice v skladu s členom14.
5.Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev tehničnih lastnosti podatkovnih nizov in metapodatkov, ki jih je treba predložiti Komisiji (Eurostatu). Navedeni izvedbeni akti določajo naslednje tehnične elemente, kadar je ustrezno:
(a)nazive spremenljivk, njihove tehnične specifikacije in razčlembe;
(b)podrobne specifikacije ٲپپčԾh enot in metapodatkov;
(c)statistične klasifikacije, ki bodo uporabljene;
(d)roke za predložitev;
(e)tehnične oblike za predložitev podatkovnih nizov in metapodatkov;
(f)vsebino, strukturo, periodičnost, načine in roke za predložitev poročil o kakovosti ter dodatne specifikacije, kadar je to potrebno in upravičeno.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena18(2) vsaj 12mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega časa, razen za popis prebivalstva in stanovanj, za katerega se izvedbeni akti sprejmejo vsaj 24mesecev pred začetkom leta, v katerem je referenčni datum.
Člen 6
ʱǻ徱čԴDz in referenčni časi
1.Države članice pripravijo evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih četrtletno, vsakih šest mesecev, letno in večletno ter v okviru desetletnega popisa prebivalstva in stanovanj.
2.Leta, ki se končajo z „1“, so referenčna leta za desetletni popis prebivalstva in stanovanj.
3.Leta, ki se končajo z „1“, „5“ in „8“, so referenčna leta za večletne statistike.
4.ʱǻ徱čԴDz in referenčni čas▌ za vsako podrobno temo sta določena v Prilogi.
5.Prvi referenčni datum, za katerega je treba zagotoviti letne statistične podatke na temo „stanje prebivalstva“, je 31.december2025. Prvi referenčni čas, za katerega je treba zagotoviti katerokoli drugo statistiko v skladu s to uredbo, je leto2026.
6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom17 za spremembo Priloge s posodobitvijo periodičnosti in referenčnih časov.
Člen 7
Zahteve glede ad hoc statistike
1.Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo ad hoc podatkovne nize in metapodatke.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe v skladu s členom17 z določitvijo podatkovnih nizov in metapodatkov, ki jih države članice predložijo ad hoc, kadar se priprava dodatnih statistik šteje za potrebno za obravnavanje dodatnih ٲپپčԾh potreb na podlagi te uredbe, pri čemer se daje prednost upravnim virom podatkov in evidencam, ki se uporabljajo za zbiranje zahtevanih podatkov.
3.Delegirani akti iz odstavka2 določajo:
(a)podrobne teme, ki se zagotovijo v okviru podatkovnih nizov ad hoc, in razloge za te dodatne statistične potrebe;
(b)referenčne čase.
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz odstavka2, začenši z referenčnim letom 2027 in nato najmanj vsaki dve leti med posameznim ad hoc zbiranjem podatkov.
5.Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev tehničnih lastnosti podatkovnih nizov ad hoc in metapodatkov iz odstavka2. Navedeni izvedbeni akti določajo naslednje tehnične elemente, kadar je ustrezno:
(a)nazive spremenljivk, njihove tehnične specifikacije in razčlembe;
(b)podrobne specifikacije ٲپپčԾh enot in metapodatkov;
(c)statistične klasifikacije, ki bodo uporabljene;
(d)roke za predložitev.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena18(2) najpozneje 12mesecev pred začetkom referenčnega časa.
Člen 8
Podatkovni nizi in metapodatki, ki jih je treba posredovati Komisiji
1.Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo predhodno preverjene podatkovne nize in metapodatke v skladu s Prilogo v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Za posredovanje podatkovnih nizov in metapodatkov Komisiji (Eurostatu) se uporabijo storitve enotne vstopne točke.
2.Kadar države članice objavijo podatke, ki jih zahteva ta uredba, na nacionalni ravni pred roki za posredovanje, določenimi v skladu s členom 5(5), točka (d), in členom 7(5), točka (d), jih brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje v 21 koledarskih dneh po nacionalni objavi, predložijo Komisiji (Eurostatu).
3.Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo:
(a)revidirane podatkovne nize in metapodatke, če se revizija izvede po prvotni predložitvi podatkovnih nizov, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo;
(b)revidirane podatkovne nize in metapodatke za ustrezne časovne vrste, če se revizija opravi na podatkovnih nizih, ki so bili predloženi Komisiji (Eurostatu) pred začetkom uporabe te uredbe.
Revidirani podatkovni nizi in metapodatki se posredujejo v 14 koledarskih dneh po reviziji in se dopolnijo s poročanjem o kakovosti v skladu s členom12.
Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o kakršni koli odločitvi za revizijo podatkovnih nizov in metapodatkov.
Člen 9
Viri podatkov in metode
1.Države članice in Komisija (Eurostat) uporabljajo enega ali kombinacijo naslednjih virov podatkov, če omogočajo pripravo statistik, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz člena12:
(a)upravne vire podatkov;
(b)statistična raziskovanja ali druge zbirke ٲپپčԾh podatkov;
(c)drugi vir, vključno s podatki v zasebni lasti;
(d)ponovno uporabo podatkov, pridobljenih z izmenjavo podatkov med nacionalnimi ٲپپčԾmi organi in Komisijo (Eurostatom) v okviru evropskega statističnega sistema.
2.Države članice ocenijo in spremljajo kakovost svojih virov podatkov, vključno z upravnimi evidencami in drugimi uporabljenimi ustreznimi viri.
3.Države članice si prizadevajo neprekinjeno razvijati inovativne vire in metode ter jih uporabljajo za izboljšanje statistik, zbranih v skladu s to uredbo, pod pogojem, da omogočajo pripravo statistik, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz člena12. ▌
4.Statistični podatki, zbrani na podlagi te uredbe, temeljijo na statistično zanesljivih in dobro dokumentiranih metodah ob upoštevanju mednarodnih priporočil in dobrih praks, kot so „življenjski znaki“▌, in drugih znanstveno utemeljenih ٲپپčԾh metod ocenjevanja, ki se uporabljajo za zbiranje podatkov o prebivalstvu z običajnim prebivališčem v državah članicah.
5.Države članice Komisiji (Eurostatu) na ustrezno utemeljeno zahtevo predložijo rezultate ocene virov podatkov, dokumentacijo o metodah in potrebna pojasnila.
Člen 10
Pravočasni dostop in ponovna uporaba upravnih podatkov
1.V skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni organi, odgovorni za upravne vire podatkov, pomembne za namene te uredbe, omogočijo ponovno uporabo teh podatkov v času in s pogostostjo, ki zadostujeta za pripravo in predložitev ٲپپčԾh podatkov v rokih in v skladu s specifičnimi zahtevami glede kakovosti v skladu s to uredbo. Nacionalni ٲپپčԾ organi in nacionalni organi, odgovorni za upravne evidence, vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja za pravočasen in brezplačen dostop do teh evidenc.
1a. Za pripravo ٲپپčԾh podatkov o podrobni temi značilnosti stavb, povezanih z energijo, nacionalni ٲپپčԾ organi redno in pravočasno dostopajo do nacionalnih podatkovnih zbirk o energijski učinkovitosti stavb v skladu z Direktivo (EU) 2024/1275 ter lahko ponovno uporabijo administrativne podatke iz teh zbirk.
1b. Za pripravo razčlenitve populacije po spolu nacionalni ٲپپčԾ uradi uporabijo informacije, ki so na voljo v nacionalnih administrativnih virih podatkov.
2.Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogoči pravočasen dostop do ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, tudi na podlagi uredb(EU) št.910/2014 in (EU)2018/1724, ter ٲپپčԾh podatkov, shranjenih v centralnem registru za poročanje in statistične podatke (v nadaljnjem besedilu: CRRS). Komisija (Eurostat) zlasti do podatkov iz interoperabilnih obsežnih informacijskih sistemov (LSIT) s področja svobode, varnosti in pravice dostopa iz CRRS v skladu z uredbama (EU)2019/817 in (EU)2019/818 ter uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih ٲپپčԾ podatki so shranjeni v CRRS. V ta namen Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije, da bi določila prilagojene statistične podatke in metapodatke, ki se v skladu s pravom Unije zahtevajo za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, operativne načine za njihovo zagotavljanje ter potrebne spremljajoče fizične in logične zaščitne ukrepe, če je to mogoče.
Člen 11
Seznami držav in ozemelj
1.Kadar podatkovni nizi vključujejo informacije po državah ali ozemljih, države članice za namene te uredbe in Uredbe(ES) št.862/2007 uporabijo specifične razčlembe.
2.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ali posodobi sezname držav in ozemelj, ki se uporabljajo za razčlembe ٲپپčԾh podatkov, zbranih v skladu s to uredbo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena18(2) te uredbe. ▌
3.Izvedbeni akti, ki spreminjajo več kot tretjino kategorij razčlembe držav ali ozemelj, se začnejo uporabljati ne prej kot 12mesecev po začetku njihove veljavnosti.
Člen 12
Zahteve glede kakovosti in poročanje o kakovosti
1.Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti posredovanih podatkovnih nizov in metapodatkov.
2.Države članice sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe za:
(a)izvajanje pravil v zvezi s populacijsko osnovo iz člena3, ki je enotno in neodvisno od uporabljenih virov podatkov;
(b)zajetje ali oceno težko dosegljivih skupin prebivalstva;
(c)nadziranje izčrpnosti in natančnosti zajete populacije v skladu s členom3;
(d)določitev okvirov, ki so primerni za namene te uredbe in člena12 Uredbe (EU)2019/1700;
(e)preprečitev morebitnih tveganj prenizkega ali dvojnega štetja, povezanega s prostim gibanjem oseb v Uniji, dostopom oseb do čezmejnih storitev, povezanih s ključnimi dogodki, in pravicami oseb do čezmejnega nakupa, lastništva in uporabe stanovanjskih nepremičnin v Uniji, na primer z uvedbo enotnih digitalnih identifikatorjev;
(f)preprečitev morebitnih tveganj prenizkega ali dvojnega štetja, in boljša primerljivost migracijskih tokov;
(g)predložitev Komisiji (Eurostatu) vseh podatkov, ki so potrebni za zagotavljanje popolnosti objavljene evropske statistike.
2a. Komisija (Eurostat) oceni kakovost metapodatkov o specifikacijah podatkov, da bi jih med drugim na uporabniku prijazen način objavila na spletni strani Komisije (Eurostata).
3.Države članice Komisiji (Eurostatu) prvič do 31.marca2027 in nato vsako leto, ki se konča z „0“, „3“ ali „7“, pošljejo poročilo o kakovosti, v katerem opišejo kakovost predloženih statistik in ٲپپčԾh postopkov za podatkovne nize, predložene v tem obdobju. Ta poročila o kakovosti vključujejo informacije o uporabljenih virih podatkov in metodah, uporabi konceptov in opredelitev ter s tem povezanih možnih učinkih na kakovost izbranih virov podatkov, popravkih podatkov ter njihovih razlogih in učinkih ter metodah nadzora razkritja ٲپپčԾh podatkov. V poročilih o kakovosti je podrobno opisano tudi, kako so države članice izvajale ukrepe iz odstavka 1 in kako so izpolnjena merila kakovosti iz odstavka 2.
4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktično ureditev za poročila o kakovosti in njihove vsebine.
Navedeni izvedbeni akti državam članicam ne nalagajo znatnega dodatnega bremena in stroškov.
Sprejmejo se v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).
4a. Vsaka večja prilagoditev, določena s takimi izvedbenimi akti, je lahko predmet finančne in tehnične podpore v skladu s členom 15 ali odstopanja v skladu s členom 19(1a).
5.Države članice v najkrajšem možnem času obvestijo Komisijo (Eurostat) o vseh pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi vplivale na kakovost predložene statistike, ter nemudoma sprejmejo ukrepe za rešitev tega vprašanja.
6.Države članice na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije (Eurostata) predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti ٲپپčԾh informacij, kot so rezultati ocene virov podatkov in dokumentacija metod.
Člen 13
Izmenjava podatkov
1.Namen izmenjave podatkov med nacionalnimi ٲپپčԾmi uradi in drugimi nacionalnimi organi s seznama iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 (nacionalni ٲپپčԾ organi) ter med temi nacionalnimi ٲپپčԾmi organi in Komisijo (Eurostat) je izključno razvoj in priprava evropske statistike, evropske statistike, ki jo ureja ta uredba, ter izboljšanje njene kakovosti.
2.Zaradi varne izmenjave podatkov v ESS se sprejmejo vsi potrebni zaščitni ukrepi, vključno z infrastrukturo za varno izmenjavo podatkov, v zvezi s fizičnim, tehničnim in logičnim varstvom podatkov. Komisija (Eurostat) vzpostavi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka1. ▌Nacionalni ٲپپčԾ organi lahko to infrastrukturo za varno izmenjavo podatkov uporabljajo za namene iz odstavka1. Komisija (Eurostat) in nacionalni ٲپپčԾ organi, ki uporabljajo to infrastrukturo za varno izmenjavo podatkov za obdelavo osebnih podatkov v skladu z odstavkom 3, se štejejo za skupne upravljavce za obdelavo osebnih podatkov v infrastrukturi za varno izmenjavo podatkov. Če nacionalni ٲپپčԾ organi uporabljajo drugo infrastrukturo za izmenjavo podatkov, zagotovijo, da taka infrastruktura zagotavlja vsaj enakovredno varnost, kot jo je vzpostavila Komisija (Eurostat).
3.Kadar gre za zaupne podatke v smislu člena3, točka7, Uredbe(ES) št.223/2009 ali osebne podatke v skladu z uredbama (EU)2016/679 in (EU)2018/1725, lahko izmenjava takih podatkov ▌poteka prostovoljno, če:
(a)temelji na zahtevku, ki utemeljuje potrebo po izmenjavi podatkov v vsakem posameznem primeru, zlasti glede vprašanj kakovosti, ki jih je treba posebej obravnavati;
(b)▌temelji na tehnologijah za izboljšanje zasebnosti, ki so posebej zasnovane za izvajanje načel uredb (EU)2016/679 in (EU)2018/1725, zlasti glede omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja, celovitosti in zaupnosti;
(c)ne posega v poglavjeV Uredbe(ES) št.223/2009.
3a. Za namene izmenjave podatkov iz odstavka 1 se nezaupni podatki izmenjujejo med nacionalnimi ٲپپčԾmi uradi in drugimi nacionalnimi organi različnih držav članic ter med temi nacionalnimi ٲپپčԾmi organi in Komisijo (Eurostatom).
4.Komisija (Eurostat) in države članice s pilotnimi študijami preizkusijo in ocenijo infrastrukturo in primernost ustreznih tehnologij za krepitev zasebnosti za izmenjavo podatkov.
5.Kadar se v pilotnih študijah, ki se izvajajo na podlagi odstavka4 tega člena, opredelijo učinkovite in varne rešitve za izmenjavo podatkov za namene iz odstavka1 tega člena, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov ter ukrepe za zaupnost in varnost informacij. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena18(2).
Člen 14
Pilotne študije in študije izvedljivosti
1.Kadar je to potrebno in primerno za namene te uredbe, Komisija (Eurostat) začne izvajati pilotne študije in študije izvedljivosti, katerih cilj je:
(a)ocena razpoložljivosti virov podatkov in njihove kakovosti, vključno z javnimi in zasebnimi podatki v državah članicah in na ravni Unije;
(b)razvoj in ocena izvedljivosti izvajanja novih▌ podrobnih tem, ٲپپčԾh enot, spremenljivk in njihovih razčlemb;
(ba) ocena razpoložljivosti virov podatkov in izboljšanje metod za zagotavljanje ٲپپčԾh podatkov o invalidnosti oseb ter preizkušanje ٲپپčԾh podatkov o razčlenitvi, vključno z njihovo primerljivostjo, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso o varstvu podatkov in nadzoru razkritja;
(c)razvoj novih metodologij in ٲپپčԾh tehnik za izboljšanje kakovosti ter izboljšanje informacij o težko dosegljivih populacijah;
(d)zmanjšanje razlik v podatkih o migracijskih tokovih ter zagotavljanje boljše primerljivosti tovrstnih podatkov;
(da) zmanjšanje morebitnega prenizkega ali dvojnega štetja ljudi;
(e)preizkus in ocena infrastrukture in primernosti ustreznih tehnologij za krepitev zasebnosti za varno izmenjavo podatkov v ESS v skladu s členom13(4).
2.Države članice lahko sodelujejo v navedenih študijah, vendar skupaj s Komisijo (Eurostatom) zagotovijo reprezentativnost teh študij na ravni Unije.
3.Rezultate navedenih študij oceni Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami. Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami pripravi poročila o ugotovitvah navedenih študij.
Člen 15
Financiranje
1.Kar zadeva izvajanje te uredbe, se finančni prispevek iz programa za enotni trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/690, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046, da na voljo nacionalnim ٲپپčԾm organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 za:
(a)prilagoditve infrastrukture in usposabljanje v zvezi z nacionalnim ٲپپčԾm sistemom, ki so potrebne za razvoj in izvajanje novih ali izboljšanih virov podatkov, metodologij, izmenjave podatkov, ٲپپčԾh enot, tem, podrobnih tem, spremenljivk in njihovih razčlemb;
(aa) pripravo in izvajanje zbiranja podatkov ad hoc iz člena 7;
(b)sodelovanje držav članic v reprezentativnih pilotnih študijah in študijah izvedljivosti iz člena14.
1a. Znesek finančnega prispevka Unije, ki se da na voljo na podlagi tega člena, se določi v skladu s pravili programa Enotni trg v okviru letnega proračunskega postopka in je odvisen od razpoložljivosti sredstev.
Poleg tega lahko nacionalni ٲپپčԾ organi iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 zaprosijo za podporo iz drugih veljavnih finančnih programov Evropske unije v skladu s pravili teh programov. Države članice lahko tudi zaprosijo za podporo iz Instrumenta za tehnično podporo, da bi izboljšale kakovost statistike in razvile metodologije na podlagi zahtev iz te uredbe v skladu s pravili Instrumenta za tehnično podporo in njegovim ciljem spodbujanja priprave, zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov in statistik.
2.Finančni prispevek Unije ne presega 90% upravičenih stroškov.
Člen 16
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v ukrepih, ki se financirajo na podlagi te uredbe, po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Računskemu sodišču in EJT podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št.883/2013.
Člen17
Izvajanje prenosa pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(3), 6(6) in 7(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe].
3.Prenos pooblastila iz člena 5(3), 6(6) in 7(2) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13.aprila2016 o boljši pripravi zakonodaje, in obvešča Evropski parlament o svojem pripravljalnem delu.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov5(3), 6(6) in7(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen18
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga Odbor za evropski ٲپپčԾ sistem, ki je bil ustanovljen s členom7 Uredbe(ES) št.223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe(EU) št.182/2011.
2.Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen5 Uredbe(EU) št.182/2011.
Člen 19
Odstopanja
1.Kadar uporaba te uredbe ▌zahteva večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, lahko Komisija z izvedbenimi akti tej državi članici odobri odstopanja za največ sedem let.
1a. Kadar delegirani ali izvedbeni akti, sprejeti na podlagi te uredbe, zahtevajo večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, lahko Komisija z izvedbenimi akti tej državi članici odobri odstopanja za največ tri leta.
2.Komisija pri odobritvi odstopanj na podlagi odstavka 1 tega člena upošteva primerljivost statistik držav članic ter pravočasen izračun zahtevanih reprezentativnih in zanesljivih evropskih agregatov. Komisija pri odobritvi navedenih odstopanj zagotovi tudi, da se zahteve v zvezi s statistiko, metapodatki in kakovostjo, ki jih zajema ta uredba in so bile prej zajete v Uredbi(EU) št.1260/2013 ali členu3 Uredbe(ES) št.862/2007, nadaljujejo brez prekinitve.
3.Država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo za odstopanje v dveh mesecih od datuma začetka veljavnosti zadevnega akta.
4.Komisija izvedbene akte iz odstavkov 1, 1a in 3 tega člena sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena18(2).
Člen 20
Spremembe Uredbe(ES) št.862/2007
Uredba(ES) št.862/2007 se spremeni:
(1)naslov se nadomesti z naslednjim: „Uredba(ES) št.862/2007 z dne 11.julija2007 o evropskih statistikah o azilu in upravnem in sodnem postopku v zvezi z zakonodajo o priseljevanju ter o razveljavitvi Uredbe Sveta(EGS) št.311/76 o zbiranju ٲپپčԾh podatkov o tujih delavcih“;
(2)v členu1 se črtata točki(a) in(b);
(3)v členu2(1) se črtajo točke(a), (b), (c), (f) in(g);
(3a) v členu2(1) se točka(d) nadomesti z naslednjim: "
„(d) „državljanstvo“ pomeni državljanstvo, kot je opredeljeno v členu2(1) Uredbe(EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta*(32)“;
"
(4)člen3 se črta;
(5)vstavi se naslednji člen9c:"
„Člen9c
Pravočasni dostop in ponovna uporaba upravnih podatkov
1.V skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni organi, odgovorni za upravne vire podatkov, pomembne za namene te uredbe, omogočijo ponovno uporabo teh podatkov v času in s pogostostjo, ki zadostujeta za pripravo in predložitev ٲپپčԾh podatkov v rokih in v skladu s specifičnimi zahtevami glede kakovosti v skladu s to uredbo. Nacionalni ٲپپčԾ organi in nacionalni organi, odgovorni za upravne evidence, vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja za pravočasen in brezplačen dostop do teh evidenc.
2.Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogoči pravočasen dostop do ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, tudi na podlagi uredb(EU) št.910/2014 in (EU)2018/1724, ter ٲپپčԾh podatkov, shranjenih v centralnem registru za poročanje in statistične podatke (v nadaljnjem besedilu: CRRS). Komisija (Eurostat) zlasti do podatkov iz interoperabilnih obsežnih informacijskih sistemov (LSIT) s področja svobode, varnosti in pravice dostopa iz CRRS v skladu z uredbama (EU)2019/817 in (EU)2019/818 ter uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih ٲپپčԾ podatki so shranjeni v CRRS. V ta namen Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije, da bi določila prilagojene statistične podatke in metapodatke, ki se v skladu s pravom Unije zahtevajo za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, operativne načine za njihovo zagotavljanje ter potrebne spremljajoče fizične in logične zaščitne ukrepe, če je to mogoče.“;
"
(6)vstavi se naslednji člen:"
„Člen10a
Seznami držav in ozemelj
Seznami držav in ozemelj iz člena11 Uredbe (EU) .../...*(33) se uporablja za zbiranje ٲپپčԾh podatkov v skladu s to uredbo, da se zagotovi primerljivost podatkov, specifičnih za posamezne države in ozemlja, v evropski statistiki. Države članice te sezname prvič uporabijo za zbiranje ٲپپčԾh podatkov, ki jih je treba zbrati v skladu s to uredbo, in sicer od posredovanja podatkov za referenčno leto2026.
________
* Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe(ES) št.862/2007 in razveljavitvi uredb(ES) št.763/2008 in (EU) št.1260/2013 (UL ...).“.
"
Člen21
Razveljavitev
Uredbi(ES) št.763/2008 in (EU) št.1260/2013 se razveljavita z učinkom od 1.januarja2026, brez poseganja v obveznosti iz navedenih pravnih aktov, kar zadeva referenčna obdobja, ki se v celoti ali delno iztečejo pred navedenim datumom.
Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo.
Člen22
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1.januarja2026.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik/predsednica
PRILOGA
Področja, teme in podrobne teme s periodičnostjo in referenčnim časom po podrobnih temah
ʴǻč
Tema
Podrobna tema
ʱǻ徱čԴDz
Referenčni čas (datum ali obdobje)
Demografija
Stanje prebivalstva
Osnovne značilnosti osebe
6M
30.6.LL in
31.12.LL
A
31.12.LL
MA
31.12.LL
D
31.12.LL
Socialno-ekonomske značilnosti osebe
A
31.12.LL
MA
31.12.LL
D
31.12.LL
Plodnost
Rojstva
Q
Mesec
A
Leto
Zakoniti splavi1
A
Leto
Umrljivost
Smrti
Q
Mesec, teden
A
Leto
Smrti dojenčkov
A
Leto
Pozne smrti zarodka
A
Leto
Partnerstva
Zakonske zveze in registrirana partnerstva
A
Leto
Značilnosti oseb, ki sklenejo zakonsko zvezo ali registrirano partnerstvo
A
Leto
Razveze zakonskih zvez in prenehanje registriranih partnerstev
A
Leto
Migracije
Priseljenci
Q
Mesec
A
Leto
Odseljenci
Q
Mesec
A
Leto
Notranja migracija
A
Leto
Pridobitev in izguba državljanstva države članice EU in Unije
Osebe, ki so pridobile državljanstvo
A
Leto
Osebe, ki so izgubile državljanstvo ali so se ga odrekle
* Spremembe v celotnem besedilu izhajajo iz sprejetja spremembe 56. Krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
Uredba (EU)2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10.oktobra2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb(ES) št.808/2004, (ES) št.452/2008 in (ES) št.1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe(ES) št.1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta(ES) št.577/98 (ULL261I, 14.10.2019, str.1).
Uredba(ES) št.223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.marca2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št.1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta(ES) št.322/97 o ٲپپčԾh podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (ULL87, 31.3.2009, str.164).
Uredba(ES) št.862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.julija2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št.311/76 o zbiranju ٲپپčԾh podatkov o tujih delavcih (ULL199, 31.7.2007, str.23).
Uredba(ES) št.1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.maja2003 o oblikovanju skupne klasifikacije ٲپپčԾh teritorialnih enot (NUTS) (ULL154, 21.6.2003, str.1).
Izvedbena uredba Komisije (EU)2018/1799 z dne 21.novembra2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa prebivalstva in stanovanj iz leta2021, geokodiranih na mreži z velikostjo celic 1km2 (ULL296, 22.11.2018. str.19).
Direktiva2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.marca2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (ULL108, 25.4.2007, str.1).
Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (ULL, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj).
Uredba(EU) št.910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.julija2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive1999/93/ES (ULL257, 28.8.2014, str.73).
Uredba (EU)2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2.oktobra2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe(EU) št.1024/2012 (ULL295, 21.11.2018, str.1).
Uredba (EU)2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.maja2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb(ES) št.767/2008, (EU)2016/399, (EU)2017/2226, (EU)2018/1240, (EU)2018/1726 in (EU)2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (ULL135, 22.5.2019, str.27).
Uredba (EU)2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.maja2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU)2018/1726, (EU)2018/1862 ter (EU)2019/816 (UL L135, 22.5.2019, str.85).
Uredba (EU)2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.oktobra2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe(ES) št.45/2001 in Sklepa št.1247/2002/ES (ULL295, 21.11.2018, str.39).
Uredba (EU)2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.aprila2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (ULL119, 4.5.2016, str.1).
Direktiva2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.julija2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (ULL201, 31.7.2002, str.37).
Uredba(EU)2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28.aprila2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb(EU) št.99/2013, (EU) št.1287/2013, (EU) št.254/2014 in (EU) št.652/2014, (ULL153, 3.5.2021, str.1).
Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Uredba (EU, Euratom) št.883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.septembra2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe(ES) št.1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št.1074/1999 (ULL248, 18.9.2013, str.1).
Uredba Sveta (Euratom, ES) št.2185/96 z dne 11.novembra1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (ULL292, 15.11.1996, str.2).
Uredba Sveta (EU)2017/1939 z dne 12.oktobra2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (ULL283, 31.10.2017, str.1).
Direktiva (EU)2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.julija2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (ULL198, 28.7.2017, str.29).
Uredba(EU) št.182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.februarja2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (ULL55, 28.2.2011, str.13).