合法博彩网站

Vloga Parlamenta v听prora膷unskem postopku se je od prora膷unskih pogodb, sprejetih v听letih听1970 in听1975, postopoma 拧irila. Z听 iz leta听2009 je dobil pristojnosti za celoten prora膷un EU, ki so enakovredne pristojnostim Sveta.

Pravna podlaga

• 膶濒别苍听314 (PDEU) in 膷len听106a .
• 膶leni听39 do听55 .
• .

Cilji

Izvajanje prora膷unskih pooblastil sestoji iz dolo膷anja skupnega zneska prora膷una in porazdelitve vsakoletnih odhodkov EU, pa tudi prihodkov, potrebnih za kritje teh odhodkov, ter nadzora nad izvr拧evanjem prora膷una. Prora膷unski postopek vklju膷uje pripravo in sprejemanje prora膷una (gl.听1.4.1. za podrobnosti o听prihodkih EU, 1.4.2. za podrobnosti o听odhodkih, 1.4.3. za podrobnosti o听ve膷letnem finan膷nem okviru, 1.4.4. za podrobnosti o听izvr拧evanju in 1.4.5. za podrobnosti o听nadzoru).

Opis

A. Ozadje

Parlament in Svet skupaj tvorita prora膷unski organ. Pred letom听1970 je imel prora膷unske pristojnosti samo Svet, Parlament pa zgolj posvetovalno vlogo. Pogodbi z听dne 22.听aprila听1970 in 22.听julija听1975 sta raz拧irili prora膷unske pristojnosti Parlamenta:

• 蝉听 se je ohranila pravica Sveta, da ima zadnjo besedo pri 鈥瀘bveznih odhodkih鈥�, izhajajo膷ih iz obveznosti po pogodbi ali aktih, sprejetih v听skladu z听njo, Parlamentu pa je bila podeljena zadnja beseda pri 鈥瀗eobveznih odhodkih鈥�, ki so sprva sestavljali 8听% celotnega prora膷una;
• 蝉听 pa je bila Parlamentu dodeljena pravica, da zavrne prora膷un v听celoti.

Do za膷etka veljavnosti Lizbonske pogodbe sta Svet in Parlament v听prora膷unskem postopku opravila po dve obravnavi, na koncu pa je Parlament prora膷un sprejel ali ga zavrnil v听celoti.

Prihodnje pogodbe niso vpeljale bistvenih sprememb teh dolo膷il, korenite spremembe je prinesla 拧ele Lizbonska pogodba, 蝉听katero je bil uveden preprostej拧i in preglednej拧i prora膷unski postopek (prora膷unsko soodlo膷anje). Spremembe so nastale predvsem zaradi odprave razlikovanja med obveznimi in neobveznimi dohodki, kar je omogo膷ilo enako obravnavo vseh odhodkov v听istem postopku. Ta je bil 拧e bolj poenostavljen, saj je predvidena le ena obravnava v听vsaki instituciji na osnovi predloga prora膷una, ki ga predstavi Komisija.

B. Faze prora膷unskega postopka

膶濒别苍听314 PDEU dolo膷a faze in roke v听prora膷unskem postopku, v听praksi pa se institucije vsako leto pred za膷etkom prora膷unskega postopka dogovorijo o听pragmati膷nem urniku.

1. Prva faza: Komisija pripravi predlog prora膷una

Parlament in Svet opredelita smernice za prednostne naloge prora膷una. Komisija pripravi predlog prora膷una ter ga po拧lje Svetu in Parlamentu (v听skladu 蝉听膷lenom听314(2) PDEU najpozneje do 1.听septembra, po pragmati膷nem urniku pa do konca aprila ali za膷etka maja). Komisija lahko predlog prora膷una pozneje 拧e spremeni, da upo拧teva nova dejstva, vendar samo do sklica spravnega odbora (gl.听v听nadaljevanju).

2. Druga faza: Svet sprejme stali拧膷e o听predlogu prora膷una

Svet sprejme stali拧膷e o听predlogu prora膷una in ga posreduje Parlamentu (v听skladu 蝉听膷lenom听314(3) PDEU ga mora predlo啪iti najpozneje do 1.听oktobra, po pragmati膷nem urniku pa to stori do konca julija). Iz膷rpno ga mora obvestiti tudi o听razlogih za sprejetje svojega stali拧膷a.

3. Tretja faza: obravnava v听Evropskem parlamentu

Parlament ima na voljo 42听dni, da se odzove. V听tem obdobju lahko odobri stali拧膷e Sveta ali stali拧膷a ne izrazi, kar pomeni, da je prora膷un dokon膷no sprejet, lahko pa tudi predlaga spremembe, ki jih mora podpreti ve膷ina poslancev, in spremenjeni predlog vrne Svetu in Komisiji. Predsednik Parlamenta mora v听dogovoru 蝉听predsednikom Sveta nemudoma sklicati sestanek spravnega odbora.

4. 膶etrta faza: sre膷anje spravnega odbora in sprejetje prora膷una

Spravni odbor, ki ga sestavlja enako 拧tevilo predstavnikov Sveta in Parlamenta, se mora v听21听dneh od sklica sporazumeti o听skupnem besedilu. V听ta namen mora odlo膷iti 蝉听kvalificirano ve膷ino 膷lanov Sveta ali njihovih predstavnikov in z听ve膷ino predstavnikov Parlamenta. Komisija sodeluje pri postopkih spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za uskladitev stali拧膷 Parlamenta in Sveta.

膶e se spravni odbor v听21听dneh ne sporazume o听skupnem besedilu, mora Komisija pripraviti nov predlog prora膷una. 膶e pa se spravni odbor v听tem roku o听njem sporazume, imata Parlament in Svet na voljo 14听dni od datuma sporazuma, da skupno besedilo potrdita. V听spodnji tabeli so povzeti mo啪ni izidi po preteku 14-dnevnega obdobja.

Potrjevanje skupnega besedila iz spravnega postopka

5. Rebalans in spremembe prora膷una

Komisija lahko v听primeru neizbe啪nih, izjemnih ali nepredvidenih okoli拧膷in v听skladu 蝉听膷lenom听44 finan膷nih pravil med letom predlaga spremembe teko膷ega prora膷una. Za spremembe prora膷una veljajo ista pravila kot za splo拧ni prora膷un.

Vloga Evropskega parlamenta

A. Pooblastila, dolo膷ena v听膷lenu听314 PDEU

Parlament je leta听1970 pridobil pravico do zadnje besede glede neobveznih odhodkov. Njihov dele啪 se je z听8听% prora膷una v听letu听1970 pove膷al na ve膷 kot 60听% prora膷una v听letu听2010 鈥� zadnjem letu, ko je razlika med obveznimi in neobveznimi odhodki 拧e obstajala. Odkar je to razlikovanje ukinjeno, imata Parlament in Svet skupna pooblastila pri dolo膷anju vseh prora膷unskih odhodkov. Parlament je tako postal celo vplivnej拧i od Sveta, saj ta nikoli ne more sprejeti prora膷una proti volji Parlamenta, slednji pa ima v听nekaterih okoli拧膷inah zadnjo besedo in lahko sprejme prora膷un proti volji Sveta (gl.听to膷ko听B.4 zgoraj). Vseeno je to le malo verjetno in bi bilo ustreznej拧e re膷i, da novi prora膷unski postopek ve膷inoma temelji na dejanskem enakopravnem soodlo膷anju Parlamenta in Sveta o听vseh odhodkih Unije (resda po specifi膷nem postopku). Od leta听1975, ko je Parlament dobil pristojnost za zavrnitev celotnega prora膷una, je to storil dvakrat (decembra听1979 in decembra听1984). Odkar so za膷ela veljati nova pravila iz Lizbonske pogodbe, spravni odbor 拧tirikrat ni dosegel soglasja (prora膷uni za leta听2011, 2013, 2015 in听2018). V听vseh 拧tirih primerih je Komisija pripravila nove predloge prora膷una, ki so upo拧tevali mnenja, izra啪ena v听spravnem odboru, in so bili nazadnje sprejeti.

Kar zadeva prora膷un za leto听2024, sta Parlament in Svet za膷asni dogovor dosegla v听spravnem roku, in sicer 11.听novembra听2023. Svet je kon膷ni dogovor o听prora膷unu sprejel 20.听novembra, Parlament pa na plenarnem zasedanju dva dni pozneje in predsednica Parlamenta je nato odobrila kon膷no besedilo. Parlament in Svet sta sklenila, da bo v听prora膷unu za leto听2024 skupna raven odobritev za prevzem obveznosti zna拧ala 189,4听milijarde听EUR, vrednost za pla膷ila pa 142,6听milijarde听EUR.

Med pogajanji je Parlament glede na prvotni predlog Komisije zagotovil skoraj 670听milijonov听EUR dodatnih sredstev za prora膷un EU za leto听2024. Ta sredstva bodo namenjena klju膷nim prednostnim nalogam, kot so humanitarna pomo膷, svetovni izzivi (na primer obravnavanje posledic vojne v听Ukrajini), program Erasmus+, prometna infrastruktura in podpora mladim kmetom.

Parlament in Svet sta se februarja听2024 dogovorila o听doslej najve膷jem pove膷anju ve膷letnega finan膷nega okvira EU, da bi se lahko prora膷un EU bolje odzival na trenutne izzive. Prora膷un za leto听2024 je bilo treba spremeniti, da bo skladen 蝉听temi spremembami, in Komisija je 29.听februarja听2024 v听ta namen pripravila predlog spremembe prora膷una.

B. Medinstitucionalni sporazumi o听prora膷unski disciplini in ve膷letni finan膷ni okviri (1.4.3.)

Po 拧tevilnih nesporazumih glede pravne podlage za izvr拧evanje prora膷una so institucije leta听1982 sprejele skupno izjavo, v听kateri so opredelile tudi ukrepe za nemoten potek prora膷unskega postopka. Temu je sledila vrsta medinstitucionalnih sporazumov, ki so zajemali obdobja 1988鈥�1992, 1993鈥�1999, 2000鈥�2006 in 2007鈥�2013. Decembra听2020 je za膷el veljati . Ti sporazumi so dolo膷ili medinstitucionalni referen膷ni okvir za letni prora膷unski postopek in ob膷utno izbolj拧ali njegov potek.

Namen sedanjega medinstitucionalnega sporazuma je izbolj拧ati prora膷unsko disciplino, delovanje letnega prora膷unskega postopka in sodelovanje med institucijami v听prora膷unskih zadevah ter zagotoviti dobro finan膷no poslovodenje. Poleg tega naj bi zagotovil bolj拧e sodelovanje in pripravo 膷asovnega na膷rta za uvedbo novih virov lastnih sredstev v听ve膷letnem finan膷nem okviru 2021鈥�2027, ki bodo zadostovala za kritje odpla膷ila iz instrumenta za okrevanje EU, vzpostavljenega z听.

膶eprav ve膷letni finan膷ni okviri ne nadome拧膷ajo letnega prora膷unskega postopka, so medinstitucionalni sporazumi uvedli tako obliko postopka prora膷unskega soodlo膷anja, ki Parlamentu omogo膷a, da uveljavi svojo vlogo kot polnopravna veja prora膷unskega organa, utrdi svojo verodostojnost kot institucija in prora膷un usmeri v听svoje politi膷ne prednostne naloge. Lizbonska pogodba in finan膷na pravila 拧e dolo膷ajo, da mora letni prora膷un spo拧tovati zgornje meje iz ve膷letnega finan膷nega okvira, ta pa meje, opredeljene v听sklepu o听lastnih sredstvih.

C. Evropski semester

Svet za ekonomske in finan膷ne zadeve je 7.听septembra听2010 potrdil uvedbo evropskega semestra 鈥� cikla usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU, da bi dosegli cilje strategije Evropa听2020. Gre za vsakoletno 拧estmese膷no obdobje, v听katerem se prora膷unske in strukturne politike dr啪av 膷lanic pregledajo, da bi odkrili morebitne neskladnosti in nastajajo膷a neravnovesja. Komisija dr啪avam 膷lanicam nudi strate拧ke smernice oziroma priporo膷ila, ki temeljijo na analiti膷nih ekonomskih ocenah in se nana拧ajo na fiskalne, makroekonomske in strukturne reforme. Namen evropskega semestra je okrepiti usklajevanje 啪e med oblikovanjem pomembnih prora膷unskih odlo膷itev na nacionalni ravni. Poleg usklajevanja med nacionalnimi prora膷uni si Parlament prizadeva izkoristiti tudi sinergije in izbolj拧ati usklajevanje med nacionalnimi prora膷uni in prora膷unom听EU.

Ve膷 informacij je na voljo na spleti拧膷u Odbora za prora膷un.

听

Eleanor Remo James

04-2024