Najbolj oddaljene regije
Evropska unija podpira razvoj svojih najbolj oddaljenih regij. Te so Gvadelup, Francoska Gvajana, Reunion, Martinik, Mayotte in Sveti Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Š貹ԾᲹ). Spodporo naj bi ublažili posledice geografske oddaljenosti teh regij.
Pravna podlaga
Člena349 in355 Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU).
Ozadje
Del ozemlja nekaterih držav članic Unije se nahaja na območjih, ki so daleč od Evrope. Te regije, imenovane najbolj oddaljene regije, se spopadajo sštevilnimi težavami, ki so povezane znjihovimi geografskimi značilnostmi, zlasti zoddaljenostjo, otoško lego, majhnostjo ter neugodno topografijo in podnebjem. Gospodarsko so odvisne od omejenega števila proizvodov, ki so pogosto kmetijski proizvodi ali naravni viri. Te značilnosti so ovira za njihov potencialni razvoj.
Status najbolj oddaljene regije ima trenutno naslednjih devet regij:
- pet francoskih čezmorskih departmajev – Martinik, Mayotte, Gvadelup, Francoska Gvajana in Reunion;
- francoska čezmorska skupnost – Sveti Martin;
- dve portugalski avtonomni regiji – Madeira in Azori;
- španska avtonomna skupnost – Kanarski otoki.
Poudariti je treba, da najbolj oddaljene regije niso isto kot čezmorske države in ozemlja EU. 13čezmorskih držav in ozemelj je ustavno povezanih zDansko, Francijo in Nizozemsko. Čezmorske države in ozemlja niso del enotnega trga in morajo spoštovati obveznosti, ki jih imajo tretje države vzvezi strgovino, predvsem pravila oporeklu, sanitarne in fitosanitarne standarde ter zaščitne ukrepe. Člen355 PDEU Evropskemu svetu omogoča, da na pobudo ene od držav članic spremeni status posameznih francoskih, danskih in nizozemskih čezmorskih držav ali ozemelj (tj.najbolj oddaljenih regij ali čezmorskih držav in ozemelj), ne da bi bilo treba vta namen spremeniti pogodbo. Tako je imel na primer Sveti Bartolomej do konca leta2011 status najbolj oddaljene regije, leta2012 pa mu je bil podeljen status čezmorske države in ozemlja. Ravno nasprotno pa se je zgodilo leta2014 zotokom Mayotte, ki je imel najprej status čezmorske države in ozemlja, ssklepom Sveta pa je nato dobil status najbolj oddaljene regije.
Vnajbolj oddaljenih regijah prebiva približno pet milijonov ljudi, pri čemer nekatere regije doživljajo precejšnjo rast prebivalstva zaradi priseljevanja. Tudi stopnja naravnega prirasta prebivalstva je razmeroma visoka, saj je vvečini teh regij prebivalstvo precej mlajše kot na celini Unije. Vvseh najbolj oddaljenih regijah je bila vletu2020 stopnja delovne aktivnosti pod povprečjem EU in je znašala od 43% na otoku Mayotte do 71% na Azorih. Ti so imeli s6,1% nižjo stopnjo brezposelnosti, kot je povprečje EU, stopnja na Kanarskih otokih in otoku Mayotte pa je bila več kot trikrat višja od povprečja. Kljub visoki stopnji brezposelnosti pa so Kanarski otoki edina najbolj oddaljena regija, kjer je delež oseb, starih od 25do 64let, sterciarno izobrazbo višji od povprečja EU (34,4% vletu2020).
Tabela: Podatki onajbolj oddaljenih regijah
Oddaljenost od prestolnice države (km) | Površina (km2) | Št. prebivalcev (*) | BDP na prebivalca kot delež povprečja EU (EU=100)(**) | |
---|---|---|---|---|
EU-27 | – | 4.225.127 | 446.828.803 | 100 |
Francija | – | 638.475 | 67.842.582 | 104 |
Portugalska | – | 92.227 | 10.352.042 | 76 |
Š貹ԾᲹ | – | 505.983 | 47.432.805 | 83 |
Azori | 1.548 | 2.322 | 236.488 | 67 |
Kanarski otoki | 1.850 (povprečje za vse otoke) | 7.447 | 2.252.237 | 62 |
Gvadelup | 7.578 | 1.685 | 407.810 | 69 |
Francoska Gvajana | 7.841 | 83.751 | 296.058 | 46 |
Madeira | 1.041 | 802 | 251.182 | 69 |
Martinik | 7.641 | 1.108 | 352.205 | 76 |
Reunion | 9.921 | 2.504 | 869.993 | 68 |
Sveti Martin (***) | 6.700 | 86 (53 za francosko stran) | 32.358 | – |
Mayotte | 8.444 | 367 | 299.022 | 30 |
(*) Začasni podatki za leto2022, vir: Eurostat. (**) Vir: . (***) Podatki za leto2020, vira: francoski nacionalni inštitut za statistiko in ekonomske študije (INSEE) in francosko ministrstvo za čezmorska ozemlja. OBDP ni aktualnih podatkov. |
Najbolj oddaljene regije so kljub veliki razdalji, ki jih ločuje od evropske celine, sestavni del Evropske unije in njena zakonodaja in sporazumi se na njihovem ozemlju uporabljajo vceloti. Zaradi posebne geografske lege in stem povezanih težav pa je treba politike Unije prilagoditi njihovemu posebnemu položaju.
Ustrezni ukrepi se nanašajo zlasti na področja, kot so carinska in trgovinska politika, davčna politika, prostotrgovinske cone, kmetijska in ribiška politika ter pogoji za preskrbo ssurovinami in osnovnim potrošniškim blagom. Potrebam teh regij je mogoče prilagajati tudi pravila državne pomoči in pogoje dostopa do strukturnih skladov in horizontalnih programov Unije, npr.sposebnimi dodelitvami iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za najbolj oddaljene regije.
Poleg posebnih dodelitev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj najbolj oddaljene regije prejemajo sredstva za kmetijstvo iz programa možnosti za oddaljene in otoške regije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Program se osredotoča na dve glavni vrsti ukrepov:
- posebne ureditve preskrbe, namenjene zmanjševanju dodatnih stroškov preskrbe, ki se nanašajo na osnovne izdelke za prehrano ljudi, predelavo ali za uporabo kot kmetijski vložki;
- ukrepe vpodporo lokalni kmetijski proizvodnji.
Evropska unija najbolj oddaljene regije še naprej podpira z. Vobdobju 2021–2027 jim bo vokviru Evropskega sklada za regionalni razvoj namenila dodatna sredstva vvišini 1928milijonov EUR. Evropsko teritorialno sodelovanje bo obravnavalo tudi nov cilj (sklop), ki se imenuje sodelovanje najbolj oddaljenih regij (InterregD), kar jim bo omogočalo lažje vključevanje in skladen razvoj. Proračunska sredstva za ta sklop znašajo 281milijonovEUR. Poleg tega je stopnja sofinanciranja za najbolj oddaljene regije najvišja možna, to je 85%, medtem ko za programe Interreg po navadi znaša 80%.
Strategija EU za najbolj oddaljene regije
Evropska komisija je oktobra2017 objavila znaslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo znajbolj oddaljenimi regijami EU. Vnjem je predlagan nov pristop, skaterim bi bolje obravnavali posebne potrebe vseh devetih najbolj oddaljenih regij EU. Tako bi regijam pomagali, da bi prebivalcem nudile nove priložnosti, izboljšale konkurenčnost in inovativnost vsektorjih, kot so kmetijstvo, ribištvo in turizem, ter izboljšale sodelovanje ssosednjimi državami.
Komisija je 3.maja2020 sprejela za najbolj oddaljene regije, skatero želi prek ustreznih naložb in reform uresničiti njihov potencial. Temelji na javnem posvetovanju ter usmerjenih posvetovanjih in dvostranskih srečanjih zdržavami članicami, upošteva pa tudi prispevke Parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in najbolj oddaljenih regij. Sestavlja jo pet glavnih stebrov, vsebuje pa predloge za številna področja, tudi za socialno politiko, zdravje, državno pomoč, energetiko in upravno zmogljivost.
Vloga Evropskega parlamenta
Čeprav vse odločitve vzvezi spodeljevanjem statusa najbolj oddaljenih regij sprejme Evropski svet, ima Evropski parlament pri podpori tem regijam zelo dejavno vlogo.
Pri zakonodaji, ki zadeva najpomembnejše politike Unije, kot so regionalna, kmetijska, ribiška in izobraževalna politika, ima enaka pooblastila kot Svet Evropske unije. Pri svojem delu upošteva poseben položaj najbolj oddaljenih regij in podpira pobude, ki so namenjene pospeševanju njihovega razvoja.
Evropski parlament je med pogajanji oregulativnem okviru podprl načelo, da bi bilo treba najbolj oddaljene regije glede stopenj sofinanciranja, posebnih določb Evropskega sklada za regionalni razvoj za donosne naložbe vpodjetjih in posebnih pravil za programe Interreg obravnavati ločeno. Poleg tega je leta2014 sprejel očim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij zustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi EU. Vnjej je opozoril na posebnosti najbolj oddaljenih regij in poudaril, da je treba razvijati sinergije med podporo, ki jo te regije prejemajo iz strukturnih skladov, in tisto iz programov na ravni EU, kot so Obzorje2020[1] ter programa LIFE+[2] in COSME[3].
Parlament je leta2017 sprejel ospodbujanju kohezije in razvoja vnajbolj oddaljenih regijah Unije. Obravnava predvsem izvajanje člena349 PDEU in področja vUniji, kot so trgovinska in pomorska politika, ribištvo in modra rast, kohezijska politika, okolje in energija.
14.septembra2021 je sprejel znaslovom Trdnejšemu partnerstvu znajbolj oddaljenimi regijami EU naproti. Vnjej je poudaril velik napredek, ki je bil dosežen vvečletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2017, in da je treba za najbolj oddaljene regije ohraniti ureditev na podlagi člena349 PDEU, da se uskladita potreba po zaščiti lokalne proizvodnje in boj proti življenjskim stroškom.
Poleg tega je Parlament 7.junija2022 sprejel ootokih EU in kohezijski politiki: sedanje razmere in prihodnji izzivi. Vnjej obžaluje pomanjkanje vizije EU za evropske otoke in poziva kveč ukrepom za zmanjšanje razlik med najbolj oddaljenimi in najbolj razvitimi regijami, pri čemer naj bo poudarek na kmetijstvu in modrem gospodarstvu.
Parlament je 13.junija2023 sprejel resolucijo ooceni novega sporočila Komisije onajbolj oddaljenih regijah. Vnjej poziva kboljši uporabi člena349 PDEU in kukrepom za podpiranje človeškega kapitala, modrega gospodarstva, podnebja in digitalnega prehoda ter vzvezi zvesoljem.
Frédéric Gouardères