合法博彩网站

Evropska unija je z听leti postopoma opustila proizvodnjo delovno intenzivnih izdelkov majhne vrednosti in se usmerila v听proizvodnjo blaga blagovnih znamk vi拧je vrednosti. Gospodarstvo Unije je odprto, zato je trgovina zanjo bistvenega pomena. Je tudi ena od ustanoviteljic in klju膷nih akterk Svetovne trgovinske organizacije (STO). Da bi premagala trgovinske ovire in zagotovila enake konkuren膷ne pogoje za svoja podjetja, se Unija tudi pogaja o听sprejetju ve膷 sporazumov o听prosti trgovini.

Pravna podlaga

膶濒别苍听207 dolo膷a, da je skupna trgovinska politika v听izklju膷ni pristojnosti Evropske unije.

Vodilni polo啪aj Evropske unije

Evropska unija, Kitajska in Zdru啪ene dr啪ave Amerike so na svetu s听pribli啪no po 17,5听%, 17听% in 25,7听% svetovnega bruto doma膷ega proizvoda (BDP) v听letu听2023. Zaradi BDP, ki zna拧a pribli啪no 17听bilijonov听EUR, in odprtosti svojega trga ima Unija osrednjo vlogo pri oblikovanju svetovnega trgovinskega sistema, med drugim s听podpiranjem Svetovne trgovinske organizacije. Gospodarska odprtost je Uniji prinesla znatne prednosti, saj je ve膷 kot 30听milijonov delovnih mest v听EU odvisnih od zunanje trgovine, svetovna gospodarska rast pa naj bi bila v听prihodnje ustvarjena predvsem zunaj Evrope. Struktura in vzorci mednarodne trgovine so se bistveno preoblikovali zaradi novih gospodarskih akterjev in tehnolo拧kih inovacij, zlasti digitalizacije. Dana拧nje svetovno gospodarstvo je zelo prepleteno, tradicionalno trgovino s听kon膷nimi izdelki pa so ve膷inoma nadomestile svetovne dobavne verige.

膶eprav je svetovna finan膷na kriza leta听2009 negativno vplivala na gospodarsko uspe拧nost Unije, je EU lahko ohranila razmeroma mo膷an polo啪aj v听blagovni menjavi, hkrati pa okrepila svojo vodilno vlogo v听trgovini s听storitvami. Pandemija covida-19 je upo膷asnila gospodarsko rast in spro啪ila razpravo o听vrnitvi industrije v听Evropo. Vrnitev proizvodnje se bo verjetno izvedla selektivno v听kriti膷nih sektorjih, medtem pa so svetovne dobavne verige vse bolj razdrobljene, saj so ponudniki blaga in storitev vse bolj lo膷eni.

Vloga Evropske komisije in Evropskega parlamenta

Mednarodna trgovina je bila eno prvih podro膷ij, kjer so se dr啪ave 膷lanice EU odlo膷ile odpovedati svoji suverenosti. Posledi膷no so Komisiji nalo啪ile, da v听njihovem imenu odlo膷a o听trgovinskih zadevah, kar vklju膷uje pogajanja o听mednarodnih trgovinskih sporazumih. Z听drugimi besedami: Unija se kot enoten subjekt pogaja v听imenu vseh dr啪av 膷lanic, tako o听dvo- kot o听ve膷stranskih trgovinskih sporazumih. Iz bilance sistema za re拧evanje sporov v听STO je razvidno, da zna Unija v听mednarodnih trgovinskih sporih zelo dobro braniti svoje interese. Evropska unija mednarodna trgovinska sredstva uporablja tudi za spodbujanje lastnih vrednot in politik ter sku拧a svoje regulativne prakse raz拧iriti na preostali del sveta. 沤e tradicionalno je naklonjena odprtemu in pravi膷nemu sistemu mednarodnega trgovanja.

Z听Lizbonsko pogodbo se je leta听2009 okrepila vloga Parlamenta, ki je postal sozakonodajalec za zadeve na podro膷ju trgovine in nalo啪b ter tako enakovreden Svetu. Poleg tega je s听to pogodbo dobil dejavnej拧o vlogo pri pogajanjih o听mednarodnih trgovinskih sporazumih in njihovi ratifikaciji, saj je njegova odobritev zdaj obvezna. Nekateri deli trgovinske politike pa 拧e vedno ostajajo v听pristojnosti dr啪av 膷lanic. Sodi拧膷e Evropske unije je 16.听maja听2017 objavilo mnenje, v听katerem je pojasnilo delitev pristojnosti med dr啪avami 膷lanicami in Unijo.

Trgovinska politika in usmerjenost

Ko so ve膷stranska pogajanja v听okviru Svetovne trgovinske organizacije o听razvojni agendi iz Dohe zastala, je morala Unija najti alternativne na膷ine za zagotavljanje bolj拧ega dostopa do trgov tretjih dr啪av. V听ta namen je bila sprejeta nova generacija celovitih sporazumov o听prosti trgovini, ki vklju膷ujejo veliko ve膷 kot samo zni啪anja carinskih dajatev in trgovino z听blagom. Prvi tak sporazum o听prosti trgovini nove generacije je bil sklenjen z听Ju啪no Korejo. Po ratifikaciji Evropskega parlamenta je uradno za膷el veljati decembra听2015. O听novi politiki pri膷ajo ve膷stranski trgovinski sporazum med EU in Perujem, Kolumbijo in kasneje Ekvadorjem (od leta听2016), ki velja od leta听2013, pridru啪itveni sporazum z听dr啪avami Srednje Amerike (s听Hondurasom, Nikaragvo, Panamo, Kostariko, Salvadorjem in Gvatemalo), katerih trgovinski steber se za膷asno uporablja od leta听2013, Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), ki se za膷asno uporablja od septembra听2017, sporazum o听prosti trgovini med EU in Singapurjem, ki je za膷el veljati konec leta听2019, ter sporazum o听prosti trgovini med EU in Vietnamom, ki je za膷el veljati sredi leta听2020. 1.听februarja听2019 je za膷el veljati sporazum o听gospodarskem partnerstvu z听Japonsko. Poleg tega sta Unija in 膶ile 13.听decembra听2023 podpisala posodobljen napredni okvirni sporazum med EU in 膶ilom, ki ga je 29.听februarja听2024 odobril Parlament. 22.听novembra听2023 pa je Parlament odobril sporazum o听prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo.

Odkar so bila leta听2016 prekinjena pogajanja z听ZDA o听膷ezatlantskem partnerstvu za trgovino in nalo啪be (TTIP), se je Unija osredoto膷ila na sporazume z听ZDA na posebnih podro膷jih, kot so carine za industrijsko blago ali ugotavljanje skladnosti. Leta听2019 so se zaklju膷ila pogajanja o听trgovinskem sporazumu z听ustanovnimi 膷lanicami Mercosurja in pri膷akuje se ratifikacija njegovega osnutka. Poleg tega se je Unija za膷ela pogajati o听sporazumih o听prosti trgovini z听Indonezijo, Tunizijo, Filipini in Avstralijo. Leta听2021 so se znova za膷ela pogajanja z听Indijo, leta听2023 pa s听Tajsko, pogajanja z听Malezijo pa se bodo nadaljevala takoj, ko bodo okoli拧膷ine za to ugodne.

Zaradi pandemije covida-19 se je v听letih听2020 in听2021 precej zmanj拧al obseg mednarodne trgovine z听blagom, tudi trgovine Unije z听glavnimi trgovinskimi partnerji. Neupravi膷ena in neizzvana vojna Rusije proti Ukrajini je vplivala na energetski in 啪ivilski trg.

Komisija je februarja听2021 predstavila pregled trgovinske politike z听naslovom , s听katerim 啪eli dolo膷iti potek trgovinske politike do leta听2030. Pregled je nasledil strategijo 鈥濼rgovina za vse鈥� iz leta听2015 in upo拧teva nastale geopoliti膷ne spremembe ter je v听trgovinsko besedi拧膷e poleg 啪e znanih pojmov 鈥瀙ravi膷nost鈥� in 鈥瀟rajnostnost鈥� med drugim uvedel pojma 鈥瀘dlo膷nost鈥� in 鈥瀘dpornost鈥�. Njegov cilj je prilagoditi trgovinsko politiko aktualnim izzivom ter spodbuditi zeleni in digitalni prehod prek 鈥瀘dprte strate拧ke avtonomije鈥�.

Glavni trgovinski partnerji EU

Evropa je najve膷ja izvoznica industrijskih izdelkov in storitev na svetu. V听letu听2023 je bilo najve膷 blaga听EU izvo啪enega v听Zdru啪ene dr啪ave Amerike, in sicer kar 19,7听% vsega izvoza. Sledilo jim je Zdru啪eno kraljestvo s听13听%, s听膷imer je prehitelo Kitajsko, kamor Unija izvozi 8,8听% vsega svojega blaga. na podro膷ju blagovne menjave sta bili v听letu听2022 v听padajo膷em vrstnem redu 拧e 艩vica (7听%) in Tur膷ija (4听%).

Kar zadeva trgovino s听storitvami, so bile v听letu听2022 , sledila pa sta jim Zdru啪eno kraljestvo in 艩vica.

狈补濒辞啪产别

Evropska unija je najve膷ja svetovna vlagateljica in pomembna prejemnica neposrednih tujih investicij drugih dr啪av. Z听za膷etkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta听2009 so bile dodatno raz拧irjene izklju膷ne pristojnosti Unije v听mednarodnih trgovinskih zadevah, ki zdaj zajemajo tudi neposredne tuje investicije. Da bi razjasnila to膷no podro膷je uporabe svojih pristojnosti glede nalo啪b, je Komisija Sodi拧膷e Evropske unije zaprosila za mnenje o听sporazumu o听prosti trgovini med EU in Singapurjem. Sodi拧膷e je v听svojem o听sporazumu o听prosti trgovini med EU in Singapurjem iz leta听2017 potrdilo, da ve膷ina vidikov neposrednih tujih investicij sodi v听pristojnost Unije, razen nekaterih izjem, ki zadevajo zlasti re拧evanje sporov[1].

Svetovni dele啪 neposrednih tujih investicij v听letu听2022 (v听milijardah USD in v听% celote).

Vir: podatki generalnega direktorata Evropskega parlamenta za zunanjo politiko Unije, ki temeljijo na podatkih Evropske komisije/Eurostata.

Evropska unija je decembra听2020 na膷eloma zaklju膷ila pogajanja o听celovitem sporazumu o听nalo啪bah s听Kitajsko, ki je v听postopku ratifikacije. V听letih听2019 in听2020 sta bila ratificirana sporazuma o听za拧膷iti investicij s听Singapurjem in Vietnamom. Unija je za膷ela tudi pogajanja o听nalo啪bah z听Mjanmarom ter bo prou膷ila, ali bi lahko podobna pogajanja za膷ela tudi s听Tajvanom in Hongkongom. Ko bo Iran pristopil k听Svetovni trgovinski organizaciji, bo prou膷ila tudi mo啪nost pogajanj s听to dr啪avo. Decembra听2020 je Unija sklenila sporazum o听trgovini in sodelovanju z听Zdru啪enim kraljestvom, ki ga je Evropski parlament odobril maja听2021. Ta sporazum dolo膷a ni膷elne tarife za trgovino z听blagom in zajema tudi nalo啪be ter ve膷 drugih podro膷ij politike.

Za ve膷 informacij obi拧膷ite doma膷o stran Evropskega parlamenta o听trgovini in globalizaciji.

听

Wolfgang Igler

04-2024