Latinska Amerika in Karibi
Odnosi Evropske unije z听Latinsko Ameriko in Karibi so ve膷plastni in se odvijajo na razli膷nih ravneh. EU si v听skladu z听novo agendo za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi prizadeva okrepiti in posodobiti dvoregionalno strate拧ko partnerstvo. EU sodeluje s听celotno regijo na vrhunskih sre膷anjih z听voditelji dr啪av in vlad ter prek parlamentarne diplomacije, medtem ko sporazumi in politi膷ni dialog zavezujejo EU, Karibe, Srednjo Ameriko, Andsko skupnost, Mercosur in posamezne dr啪ave.
Pravna podlaga
- Naslov听V (zunanje delovanje EU) Pogodbe o听Evropski uniji,
- naslovi听I do听III in听V (skupna trgovinska politika; razvojno sodelovanje in humanitarna pomo膷; mednarodni sporazumi) Pogodbe o听delovanju Evropske unije.
Medregionalni odnosi
EU ter Latinska Amerika in Karibi so naravni partnerji, ki jih povezujejo tesne politi膷ne, gospodarske in kulturne vezi. EU ima obse啪no mre啪o sporazumov s听27 od 33听dr啪av v听regiji. Mo膷ne so tudi gospodarske vezi, saj je EU najve膷ja vlagateljica v听regiji, njena tretja najve膷ja trgovinska partnerica in najve膷ja donatorka na podro膷ju razvojnega sodelovanja. Dr啪ave EU, Latinske Amerike in Karibov skupaj predstavljajo ve膷 kot tretjino dr啪av 膷lanic Zdru啪enih narodov in so gonilna sila mo膷nega multilateralizma, ki temelji na pravilih.
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija sta 7.听junija听2023 sprejela , da bi okrepili odnose in obnovili partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko in Karibi. Sporo膷ilo se osredoto膷a na 拧est prednostnih podro膷ij:
- obnovljeno politi膷no partnerstvo;
- krepitev skupne trgovinske agende;
- nalo啪beno strategijo Global Gateway za pospe拧itev pravi膷nega, zelenega in digitalnega prehoda ter odpravo neenakosti;
- zdru啪evanje mo膷i za pravosodje, varnost dr啪avljanov in boj proti mednarodnim kaznivim dejanjem;
- sodelovanje pri spodbujanju miru in varnosti, demokracije, pravne dr啪ave, 膷lovekovih pravic in humanitarne pomo膷i;
- ter vzpostavitev 啪ivahnega partnerstva med ljudmi.
Sporo膷ilo priznava parlamentarno diplomacijo kot klju膷ni element dvoregionalnih odnosov in omenja zlasti vlogo Evro-latinskoameri拧ke parlamentarne skup拧膷ine (EuroLat).
A. Vrhovi
Na prvem vrhu med EU, Latinsko Ameriko in Karibi (LAK), ki je junija听1999 potekal v听Riu de Janeiru, je bilo oblikovano dvoregionalno strate拧ko partnerstvo. 艩esti in zadnji vrh med EU ter LAK je potekal leta听2010 v听Madridu, kjer je bila ustanovljena fundacija EU-LAK, katere naloga je krepitev in spodbujanje dvoregionalnega strate拧kega partnerstva.
Skupnost latinskoameri拧kih in karibskih dr啪av (CELAC), ki je bila ustanovljena leta听2010, je regionalni blok 33听latinskoameri拧kih in karibskih dr啪av. Regionalna sre膷anja na vrhu med EU in CELAC so zdaj glavni forum za dialog in sodelovanje za skupno re拧evanje svetovnih izzivov. Tretje sre膷anje na vrhu voditeljev dr啪av ali vlad EU-CELAC je potekalo 17.听in 18.听julija听2023 v听Bruslju, osem let po zadnjem vrhu. Voditelji EU in CELAC so se zavezali, da bodo obnovili in institucionalizirali svoje dolgoletno partnerstvo. Sre膷anje na vrhu je potekalo na temo obnovitve dvoregionalnega partnerstva za krepitev miru in trajnostnega razvoja, na njem pa so razpravljali tudi o听拧tevilnih vpra拧anjih, vklju膷no z听okrepljenim sodelovanjem v听ve膷stranskih forumih, svetovnim mirom in varnostjo, trgovino in nalo啪bami, bojem proti podnebnim spremembam, pravosodjem in varnostjo. Vrha se je udele啪ila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki se je v听nagovoru osredoto膷ila na pomen napredka pri pogajanjih o听trgovinskih in pridru啪itvenih sporazumih. Ob koncu sre膷anja na vrhu je bila sprejeta , ki so jo potrdile vse dr啪ave EU in CELAC razen ene. Na dogodku je bil objavljen tudi , voditelji pa so se dogovorili, da bodo prihodnja sre膷anja na vrhu gostili vsaki dve leti, naslednje pa naj bi bilo v听Kolumbiji leta听2025.
B. Parlamentarna razse啪nost
Za EU in LAK je parlamentarna diplomacija klju膷ni kanal za dialog, izmenjavo zamisli in izmenjavo najbolj拧ih praks. Redni stiki med poslanci Evropskega parlamenta in poslanci iz parlamentov Latinske Amerike so se za膷eli leta听1974 s听prvo od 17听dvoletnih medparlamentarnih konferenc.
Leta听2006 je bila ustanovljena Evro-latinskoameri拧ka parlamentarna skup拧膷ina (EuroLat) kot parlamentarna institucija dvoregionalnega strate拧kega partnerstva. EuroLat je forum za razprave ter spremljanje in preu膷evanje vseh zadev, ki se nana拧ajo na to partnerstvo.
Ima 150听膷lanov, in sicer 75听iz Evropskega parlamenta in 75听iz podregionalnih parlamentov Latinske Amerike, ki vklju膷ujejo Latinskoameri拧ki parlament, Andski parlament, Srednjeameri拧ki parlament, Parlament Mercosurja ter 膷ilski in mehi拧ki kongres.
EuroLat je med drugim razpravljal o听temah, kot so digitalizacija in digitalno gospodarstvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, boj proti organiziranemu kriminalu, prehranska varnost in podnebne spremembe, od leta听2006 pa je sklical skupno 15听plenarnih zasedanj. Zadnje plenarno zasedanje EuroLat je potekalo julija听2023 v听Madridu v听艩paniji.
V听skupni izjavi tretjega vrha EU-CELAC je bila parlamentarna diplomacija priznana kot pomembna razse啪nost dvoregionalnih odnosov ter je bila pohvaljena konstruktivna vloga, ki jo ima EuroLat v听zvezi s听tem. Poleg tega sta se sopredsednika EuroLat v听nagovoru vrha osredoto膷ila na to, kako pomembna je sklenitev dvostranskih trgovinskih in pridru啪itvenih sporazumov o听podnebnih spremembah, ki so v听pripravi, in na ponovno o啪ivitev multilateralizma.
Parlamentarni odnosi EU s听karibskimi dr啪avami spadajo v听pristojnost Skupne parlamentarne skup拧膷ine OAKPD[1]-EU. Sporazum iz Samoe se uporablja od leta听2024 in je izpostavil posebne potrebe regij, kar je privedlo do ustanovitve Parlamentarne skup拧膷ine Karibi-EU. Februarja听2024 je potekala ustanovna seja tega novega organa, ki ga sestavlja 15听poslancev Evropskega parlamenta in po en poslanec iz vsake od karibskih dr啪av. Skup拧膷ina je na prvi seji sprejela svoj poslovnik, v听skladu s听katerim je prevideno, da bo letna skup拧膷ina potekala izmeni膷no v听Karibski regiji in v听Evropski uniji. Naslednja skup拧膷ina bo leta听2025 na Karibih.
Odnosi s听podregijami
A. Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Peru)
Decembra听2003 sta EU in andska regija sklenili sporazum o听politi膷nem dialogu in sodelovanju, ki je dodatno raz拧iril podro膷je njunega sodelovanja, vendar 拧e ni za膷el veljati. Pogajanja o听pridru啪itvenem sporazumu so se za膷ela junija听2007 in so marca听2010 kon膷no privedla do . Sporazum, ki je bil podpisan junija听2012 in ga je Evropski parlament ratificiral decembra听2012, je za膷el veljati 1.听marca听2013 za Peru in 1.听avgusta听2013 za Kolumbijo. Z听njim se predvideva popolna liberalizacija trgovine z听industrijskimi izdelki in ribi拧kimi proizvodi za 10听let (z njegovim za膷etkom veljavnosti naj bi bila odpravljena ve膷ina tarif) in ve膷ji dostop kmetijskih proizvodov do trga. Zajema javna naro膷ila, nalo啪be, 膷lovekove pravice ter delovne in okoljske standarde. Ekvador se je trgovinskemu sporazumu pridru啪il 1.听januarja听2017, za pristop pa lahko zaprosi tudi Bolivija, vendar tega 拧e ni storila. Da bi se sporazum lahko v听celoti izvajal, bi ga morala ratificirati samo 拧e ena dr啪ava 膷lanica, Belgija.
B. Karibi
Odnose med EU in Karibi oblikujejo razli膷ni institucionalni okviri, ki se prekrivajo, vklju膷no s听sporazumom iz Samoe in njegovim protokolom za Karibe, ki vklju膷uje 15听karibskih dr啪av[2].
zagotavlja strukturiran okvir za 拧ir拧i in globlji dialog ter sodelovanje. EU je najve膷ja trgovinska partnerica Karibov. Klju膷ni regionalni partner za gospodarski dialog z听EU je Karibski forum (Cariforum). Vklju膷uje 膷lanice Karibske skupnosti in Dominikansko republiko. Leta听2008 je bil podpisan , ki je celovit sporazum o听prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu.
Pogajanja o听sklenitvi sporazuma o听politi膷nem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo so se za膷ela aprila听2014 in so se uspe拧no zaklju膷ila marca听2016. Sporazum se za膷asno uporablja od 1.听novembra听2017. V听celoti bo lahko za膷el veljati, ko ga bodo ratificirale vse dr啪ave 膷lanice EU. Sporazum o听politi膷nem dialogu in sodelovanju vklju膷uje tri glavna poglavja o听politi膷nem dialogu, sodelovanju in dialogu o听sektorskih politikah ter trgovini.
C. Srednja Amerika (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama)
Pridru啪itveni sporazum s听Srednjo Ameriko, prvi medregionalni sporazum te vrste, ki ga je sklenila EU, je bil podpisan junija听2012, Evropski parlament pa ga ratificiral decembra听2012. Sestavljajo ga trije stebri 鈥� politi膷ni dialog, sodelovanje in trgovina 鈥� in dolo膷a cilj razvoja privilegiranega politi膷nega partnerstva, ki temelji na vrednotah, na膷elih in skupnih ciljih. Njegov cilj je tudi izbolj拧anje 膷lovekovih pravic, zmanj拧anje rev拧膷ine, boj proti neenakosti, prepre膷evanje konfliktov ter spodbujanje dobrega upravljanja, varnosti, regionalnega povezovanja in trajnostnega razvoja. Pridru啪itveni sporazum predvideva tudi liberalizacijo trgovine z听industrijskimi izdelki in ribi拧kimi proizvodi ter odpravo ve膷ine tarif za trgovino s听kmetijskimi proizvodi. Od leta听2013 se za膷asno uporablja samo njegovo poglavje o听trgovini. Ratificirale so ga vse dr啪ave 膷lanice EU, veljati pa naj bi za膷el leta听2024. Izvajanje sporazuma bo spremljal pridru啪itveni parlamentarni odbor, kar bo raz拧irilo mo啪nosti za ukrepanje na parlamentarni ravni.
D. Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj)
Pogajanja o听pridru啪itvenem sporazumu z听Mercosurjem, vklju膷no s听politi膷nim dialogom, sodelovanjem in prosto trgovino, so se za膷ela leta听1999. Politi膷ni dogovor je bil dose啪en leta听2019, vendar je bila ratifikacija pridru啪itvenega sporazuma odlo啪ena zaradi pomislekov glede okoljskih standardov in standardov 膷lovekovih pravic v听Braziliji pod vodstvom vlade predsednika Bolsonara. Pogajanja so se nadaljevala po izvolitvi predsednika Lule da Silve leta听2022, vendar postopek sprejetja trenutno stoji. 膶e bo sporazum za膷el veljati, bodo odpravljene carine na 91听% blaga, ki ga EU izva啪a v听dr啪ave Mercosurja, za razli膷ne proizvode pa se bodo zmanj拧ale dajatve. EU bo odpravila tarife za 92听% blaga, ki ga uva啪a iz dr啪av Mercosurja, vendar bo obdr啪ala tarifne kvote za ob膷utljive kmetijske proizvode.
Odnosi s听posameznimi dr啪avami
A. Brazilija
EU in Brazilija sta leta听2007 vzpostavili strate拧ko partnerstvo. V听okviru tega partnerstva si prizadevata za sodelovanje in politi膷ni dialog na ve膷 kot 30听podro膷jih skupnega interesa, vklju膷no z听mednarodnim mirom in varnostjo, 膷lovekovimi pravicami, upravljanjem javnega sektorja, gospodarskimi in finan膷nimi vpra拧anji, inovacijami, socialnimi politikami, izobra啪evanjem, okoljem in regionalnim povezovanjem. Strate拧ko partnerstvo med EU in Brazilijo vklju膷uje tudi redni dialog med nacionalnim kongresom Brazilije in Evropskim parlamentom. Izvolitev Lule da Silve za predsednika Brazilije leta听2022 je mo膷no o啪ivila odnose med EU in Brazilijo po nastopu mandata januarja听2023, vklju膷no z听vrsto obiskov na visoki ravni na obeh straneh. Leta听2023 so Brazilijo obiskale kar 拧tiri delegacije Evropskega parlamenta[3]. Vrh EU-Brazilija je na膷rtovan za leto听2024.
B. 膶颈濒别
EU je leta听2002 sklenila pridru啪itveni sporazum s听膶ilom. Pogajanja za posodobitev pridru啪itvenega sporazuma in njegovo nadomestitev z听naprednim okvirnim sporazumom so se za膷ela novembra听2017 in zaklju膷ila decembra听2022. Evropski parlament ga je sprejel februarja听2024. Parlament in Svet Evropske unije sta sprejela za膷asni trgovinski sporazum, ki vsebuje le trgovinske in nalo啪bene elemente naprednega okvirnega sporazuma, ki jih je treba ratificirati samo na ravni EU. Za膷asni trgovinski sporazum bo za膷el veljati, ko bo 膶颈濒别 zaklju膷il notranji postopek ratifikacije, prenehal pa bo veljati, ko bo po ratifikaciji vseh dr啪av 膷lanic za膷el veljati napredni okvirni sporazum.
Posodobljeni sporazum je sestavljen iz stebra politi膷nega dialoga in sodelovanja ter trgovinskega in nalo啪benega stebra. Krepi trgovinske in nalo啪bene odnose med EU in 膶ilom, vsebuje obvezujo膷e zaveze na podro膷ju okolja in dela, olaj拧uje dostop do kriti膷nih surovin, prvi膷 pa je v听sporazumu EU posebno poglavje o听trgovini in enakosti spolov. Skupni parlamentarni odbor EU-膶颈濒别 spremlja izvajanje pridru啪itvenega sporazuma od leta听2003 in bo nadaljeval spremljanje naprednega okvirnega sporazuma z听dvema sre膷anjema letno.
C. Mehika
Mehika je edina dr啪ava, s听katero ima EU tako pridru啪itveni sporazum kot strate拧ko partnerstvo. , znan kot sporazum EU-Mehika, je za膷el veljati leta听2000. Institucionaliziral je politi膷ni dialog, raz拧iril podro膷ja sodelovanja, vklju膷no z听demokracijo in 膷lovekovimi pravicami, ter vzpostavil obmo膷je proste trgovine med EU in Mehiko. Pogajanja z听Mehiko o听posodobitvi sporazuma EU-Mehika so se za膷ela maja听2016. Aprila听2018 sta strani dosegli 鈥瀗a膷elni dogovor鈥� o听poglavjih o听trgovini, aprila听2020 pa soglasje o听zadnjih odprtih vidikih. Trenutno je v听postopku ratifikacije.
Strate拧ko partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta听2009 in ima dvojni cilj: okrepiti sodelovanje in usklajevanje med EU in Mehiko na ve膷stranski ravni glede svetovnih vpra拧anj ter dati politi膷ni zagon dvostranskim odnosom in pobudam. V听okviru strate拧kega partnerstva so med EU in Mehiko potekala tri sre膷anja na vrhu, pri 膷emer je zadnje bilo junija听2015. Med njima redno potekajo dialogi na visoki ravni o听razli膷nih zadevah, vklju膷no s听膷lovekovimi pravicami, varnostjo in kazenskim pregonom, gospodarskimi zadevami ter okoljem in podnebnimi spremembami. Izvajanje splo拧nega sporazuma od leta听2005 spremlja skupni parlamentarni odbor EU-Mehika, ki se obi膷ajno sestane dvakrat letno in je temeljni forum za izmenjave.
听
Jonas Kraft / Clotilde Chantal Claudie Sebag