Ϸվ

Uredba ostrateških načrtih skupne kmetijske politike

Vokviru skupne kmetijske politike (SKP) mora vsaka država članica EU pripraviti strateški načrt SKP, vkaterem navede, kako bo usmerjala instrumente financiranja SKP (tj.dohodkovno podporo kmetom ter tržne ukrepe in ukrepe za razvoj podeželja) za izpolnjevanje svojih lokalnih potreb in doseganje oprijemljivih rezultatov vzvezi scilji na ravni EU. Novi model izvajanja zagotavlja večjo prožnost in subsidiarnost pri dodeljevanju odgovornosti državam članicam.

Pravna podlaga

Pravna podlaga za SKP je (členi od38 do44) (3.2.1.).

Evropskega parlamenta in Sveta zdne 2.decembra2021 odoločitvi pravil opodpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice vokviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter orazveljavitvi uredb (EU) št.1305/2013 in (EU) št.1307/2013.

Poleg uredbe ostrateškem načrtu SKP za obdobje 2023–2027 urejata še dve drugi uredbi: , skatero je bila razveljavljena Uredba (EU) št.1306/2013 ofinanciranju, upravljanju in spremljanju SKP (3.1.5.), in (3.1.6.) ospremembi uredb(EU) št.1308/2013 ovzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov; (EU) št.1151/2012 oshemah kakovosti kmetijskih proizvodov; (EU) št.251/2014 ogeografskih označbah aromatiziranih vinskih proizvodov, in (EU) št.228/2013 oukrepih za kmetijstvo vnajbolj oddaljenih regijahEU.

Uvod

Prejšnji pravni okvir SKP (2014–2020) so urejale predvsem štiri uredbe EU: (i), ki ureja neposredna plačila kmetom, (ii) ovzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (iii) ohorizontalnih vprašanjih, kot so financiranje, upravljanje in spremljanje SKP, in (iv) opodpori za razvoj podeželja.

Stemi uredbami je vzpostavljen okvir politike, ki temelji na dvostebrni strukturi: prva ureja dohodkovno podporo kmetom in ukrepe za upravljanje kmetijskih trgov, ki se financirajo izključno iz proračuna EU, druga pa ukrepe za razvoj podeželja, ki temeljijo na večletnih nacionalnih (in včasih regionalnih) programih, sofinanciranih iz proračuna EU in držav članic Unije.

Nova SKP (2023–2027) ohranja dva ključna elementa (dohodek iz kmetijstva/tržna podpora in razvoj podeželja), pri čemer so intervencije vokviru obeh zdaj združene venem strateškem načrtu za vse odhodke SKP, sčimer se doseže večja skladnost politik. Uredba ostrateškem načrtu SKP uvaja nov model izvajanja, ki ga Komisija opisuje kot temeljni premik vSKP, ki vključuje premik od skladnosti krezultatom in smotrnosti, pa tudi deljeno pristojnost med EU in državami članicami.

Da bi strukturirala postopek načrtovanja in odobritve, je Komisija analizirala stanje vrazličnih državah članicah glede na kazalnike okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja, pri čemer je zagotovila ǰč za posamezne države vzvezi sključnimi strateškimi vprašanji. Priporočila so bila povezana sspecifičnimi cilji SKP ter cilji evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost do leta2030.

Uredba ostrateškem načrtu SKP je bila sprejeta decembra2021, uporablja se od 1.januarja2023, strateški načrti SKP pa se od 1.januarja2023 izvajajo vvseh državah članicah.

Cilji in vrste intervencij

Nova SKP temelji na desetih specifičnih ciljih, od katerih je devet razdeljenih na tri splošne cilje, ki poudarjajo splošni cilj EU, tj.bolj konkurenčno, bolj zeleno in pravičnejšo Evropo, eden pa je medsektorski cilj spodbujanja znanja in inovacij.

Prispevki držav članic ktem desetim ciljem so opisani vnjihovih strateških načrtih SKP in zagotavljajo okvir za posredovanje držav članic. Intervencije, predvidene vnovi SKP, so razvrščene vtri glavne kategorije: intervencije vobliki neposrednih plačil (EKJS); sektorske intervencije (EKJS) in intervencije za razvoj podeželja (EKSRP).

Ključna področja reforme

Najpomembnejša značilnost skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je nov model izvajanja, ki državam članicam omogoča večjo prožnost pri pripravi strateškega načrta, vkaterem so zajete vse intervencije, namenjene doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, povezanih scilji SKP na ravni Unije. Nova SKP se izvaja prek 28strateških načrtov SKP (po eden na državo članico, razen za Belgijo, ki ima dva strateška načrta), pri čemer so predhodni večregionalni programi pogosto povezani venega na državo članico.

Zakonodaja SKP spoudarkom na smotrnosti in rezultatih določa skupen sklop kazalnikov znotraj novega okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja, vkaterem je opisan sklop kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, povezanih zintervencijami in specifičnimi cilji SKP. Kazalniki okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja, vključeni vpriloge kUredbi (EU)2021/2115, so podlaga za poročanje, spremljanje in vrednotenje strateških načrtov SKP med njihovim izvajanjem. Kazalniki se bodo spremljali zletnimi poročili osmotrnosti in polletnim pregledom smotrnosti strateških načrtov SKP, da se bo ocenil napredek držav članic pri doseganju njihovih ciljnih vrednosti in ciljevSKP.

Nova SKP je uvedla številne reforme splošnega okvira, od sprememb posameznih instrumentov do horizontalnih revizij, ki vplivajo na izvajanje instrumentov in dodeljevanje sredstev.

A. Bolj zelena SKP

Vsaka država članica mora vsvojih strateških načrtih SKP pokazati višje ambicije glede okoljskih in podnebnih ukrepov vprimerjavi sprejšnjim programskim obdobjem (brez „nazadovanja“) in mora ob spremembi podnebne in okoljske zakonodaje načrt posodobiti.

  • Prispevek kevropskemu zelenemu dogovoru: Komisija je vsvoja državam članicam onjihovih strateških načrtih vključila oceno razmer vvsaki državi članici glede na njen prispevek kposameznim ciljem in ambicijam evropskega zelenega dogovora;
  • večje pogojevanje: plačila upravičencem vokviru SKP so vezana na sklop strožjih obveznih zahtev. Tako so na primer vsaj 3% ornih zemljišč na vsaki kmetiji namenjeni biotski raznovrstnosti in neproizvodnim elementom, prek okoljskih shem pa je na voljo tudi podpora, da se ta delež zviša na 7%. Zaščitena so tudi mokrišča in šotišča;
  • okoljske sheme: vsaj 25% proračuna za neposredna plačila se dodeli ekoshemam, kar zagotavlja večje spodbude za podnebju in okolju prijazne kmetijske prakse in pristope (kot so ekološko kmetovanje, agroekologija, ogljično kmetovanje itd.) ter izboljšanje dobrobiti živali;
  • razvoj podeželja: vsaj 35% sredstev je dodeljenih ukrepom za podporo podnebju, biotski raznovrstnosti, okolju in dobrobiti živali;
  • operativni programi: vsektorju sadja in zelenjave je vokviru operativnih programov okolju namenjenih vsaj 15% odhodkov;
  • podnebje in biotska raznovrstnost: 40% proračuna SKP mora biti povezanih spodnebjem in odločno podporo splošne zaveze, da se do konca večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027 10% proračuna EU nameni ciljem na področju biotske raznovrstnosti.

B. Pravičnejša SKP

SKP za obdobje 2023–2027 zagotavlja podporo tistim, ki jo najbolj potrebujejo:

  • prerazporeditev dohodkovne podpore: države članice morajo vsaj 10% svojih neposrednih plačil nameniti instrumentu prerazporeditvene dohodkovne podpore, da bi bolje obravnavale dohodkovne potrebe manjših in srednjih kmetij;
  • aktivni kmetje: nova zakonodaja vsebuje obvezno, vendar prožno opredelitev aktivnega kmeta, ki jo določijo države članice, vključno zravnjo opravljenih dejavnosti. Nekatere vrste podpore EU lahko prejmejo le aktivni kmetje;
  • socialna pogojenost: plačila vokviru SKP so vezana na spoštovanje določenih delovnih standardov EU, upravičenci pa so spodbujeni kizboljšanju delovnih pogojev na kmetijah;
  • konvergenca plačil: vSKP za obdobje 2023–2027 se ravni dohodkovne podpore bolj približujejo, tako med posameznimi državami članicami kot znotraj njih;
  • podpora mladim kmetom: države članice morajo vsaj 3% svojega proračuna za neposredna plačila razdeliti mladim kmetom vobliki dohodkovne ali naložbene podpore ali zagonske pomoči za mlade kmete;
  • bolj uravnotežena zastopanost spolov: enakost spolov in povečanje udeležbe žensk vkmetijstvu sta prvič del ciljev strateškega načrta SKP. Države članice morajo ta vprašanja oceniti in opredeljene izzive obravnavati do konca obdobja večletnega finančnega okvira EU 2021–2027.

C. Izboljšanje konkurenčnosti

SKP za obdobje 2023–2027 bo okrepila položaj kmetov vdobavni verigi in povečala konkurenčnost agroživilskega sektorja:

  • izboljšana pogajalska moč: znovimi pravili se bo okrepilo sodelovanje proizvajalcev, saj bodo kmete spodbujala ksodelovanju in jim omogočila, da na trgu ustvarijo izravnalno moč;
  • tržna usmerjenost: SKP za obdobje 2023–2027 ohranja splošno tržno usmerjenost iz prejšnjih reform in kmetije vEU spodbuja kuskladitvi ponudbe spovpraševanjem vEvropi in zunaj nje;
  • krizna rezerva: prenovljena SKP se bo sprihodnjimi krizami lahko spopadala znovo finančno rezervo vvišini vsaj 450milijonov evrov na leto;
  • podpora za vinski sektor: dogovorjena so bila posebna pravila za izboljšanje podpore za vinski sektor.

Ocena smotrnosti in vrednotenje

Komisija je junija2023 objavila 28odobrenih strateških načrtov SKP, da bi opisala ključne elemente in izbire, ki so jih države članice določile vsvojih načrtih. Všٳܻ徱ᾱ, ki jo je naročil Parlament, je navedena primerjalna analiza načrtov in njihovega učinkovitega prispevka kdoseganju ciljev EU. Podrobnejše poročilo Komisije o28 strateških načrtih SKP naj bi bilo objavljeno pred koncem leta2023 (člen141(2) uredbe ostrateškem načrtuSKP).

Komisija mora Parlamentu in Svetu do 31.decembra2025 predložiti poročilo, da se oceni delovanje novega modela izvajanja vdržavah članicah ter doslednost in skupni prispevek intervencij iz strateških načrtov SKP držav članic kdoseganju okoljskih in podnebnih zavez Unije.

Do 31.decembra2026 mora izvesti vmesno oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti EU EKJS in EKSRP, ki ji mora do 31.decembra2027 slediti poročilo Parlamentu in Svetu ovmesni oceni, vključno sprvimi rezultati osmotrnosti SKP. Drugo poročilo, vključno zoceno smotrnosti SKP, mora predložiti do 31.decembra2031.

Vloga Evropskega parlamenta

Komisija je 1.junija2018 objavila predlog uredbe odoločitvi pravil opodpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice vokviru SKP. VParlamentu je bila zadeva dodeljena Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI). Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) je vskladu sčlenom54 Poslovnika pridobil status pridruženega odbora.

Po evropskih volitvah leta2019 je bil Peter Jahr (PPE, Nemčija) septembra2019 imenovan za poročevalca odbora AGRI, Christophe Hansen (PPE, Luksemburg) pa za poročevalca odbora ENVI. Parlament je 23.oktobra2020 sprejel stališče vprvi obravnavi ozakonodajnem predlogu Komisije ostrateških načrtihSKP.

Sprejeto besedilo je bilo podlaga za nadaljnja pogajanja sSvetom, ki so se za vse tri dosjeje SKP začela 10.novembra2020 in nadaljevala zveč trialogi. Pogajalci so konec junija2021 dosegli dogovor otreh predlogih iz svežnja reform SKP. Ministri EU za kmetijstvo so ta dogovor potrdili 28.junija2021, člani odbora AGRI pa 9.septembra2021. Člani odbora AGRI so dogovor ouredbi ostrateškem načrtu SKP odobrili z38 glasovi za, 8proti in 2vzdržanima glasovoma. Parlament je otreh predlogih svežnja reform SKP glasoval na drugem novembrskem plenarnem zasedanju. Svet je tri uredbe uradno sprejel brez razprave 2.decembra2021, uredba ostrateškem načrtu SKP, ki je zdaj Uredba (EU)2021/2115 zdne 2.decembra2021, pa je bila objavljena vUradnem listu L435 zdne 6.decembra2021 (str.1–186).

Med pogajanji si je Parlament prizadeval odigrati pomembno vlogo in zajeti celoten spekter vprašanj, ki so bila obravnavana vprocesu reforme skupne kmetijske politike. Ker je Parlament prevzel vlogo varuha načel EU, si je poleg bolj tradicionalne vloge varuha proračuna SKP prizadeval ohraniti značaj Unije in enotnost različnih delov predlagane zakonodaje, da bi se izognili „ponovni nacionalizaciji“ SKP. Vnekaterih primerih pa je prevzel tudi vodilno vlogo pobudnika politike, kar je razvidno iz njegovih prizadevanj, da se vproračunu za neposredna plačila velik delež rezervira za nove okoljske sheme, in iz tega, da je vnovo uredbo ostrateškem načrtu SKP vključil socialno pogojenost.

François Nègre