Krožno gospodarstvo: definicija, pomen in prednosti
Krožno gospodarstvo: preberite, kaj pomeni ter kako koristi vam, okolju in gospodarstvu.
Evropska unija letno proizvede 2,2 milijarde ton odpadkov. S posodabljanjem zakonodaje o ravnanju z odpadki želi spodbuditi prehod na bolj trajnostni model, poznan kot krožno gospodarstvo.
Kaj je krožno gospodarstvo?
Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.
S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa . Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiale, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdrži v gospodarstvu. Tako se jih lahko s pridom vedno znova ponovno uporabi, kar še dodatno ustvarja vrednost.
To je obrat od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki temelji na vzorcu vzemi - naredi - porabi - odvrzi. Ta model se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin in energije.
V tradicionalnem modelu se pojavlja tudi načrtno zastaranje, ki pomeni, da so bili izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja, da jih je potrebno zavreči in kupiti nove. To povečuje količino odpadkov in ustvarja pritisk na okolje. Evropski parlament je pozval k ukrepom proti tej praksi.
Koristi: zakaj moramo preiti na krožno gospodarstvo?
Za varovanje okolja
Ponovna uporaba in recikliranje izdelkov bi upočasnila porabo naravnih virov, zmanjšala poseganje v pokrajino in življenjske prostore ter pomagala omejiti izgubo biotske raznovrstnosti.
Še ena korist krožnega gospodarstva je zmanjšanje skupnih letnih emisij toplogrednih plinov. Po podatkih Evropske agencije za okolje so industrijski procesi in uporaba izdelkov odgovorni za 9,10 odstotka emisij toplogrednih plinov v EU, ravnanje z odpadki pa za 3,32 odstotka.
Oblikovanje učinkovitejših in trajnostnih izdelkov bi pripomoglo k zmanjšanju porabe energije in virov, saj ocene kažejo, da je več kot vpliva izdelka na okolje določenega v fazi načrtovanja.
S prehodom na zanesljivejše izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, nadgraditi in popraviti, bi se zmanjšala količina odpadkov. Embalaža je vedno večji problem in povprečen Evropejec v povprečju ustvari skoraj . Cilj je odpraviti prekomerno količino embalaže in izboljšati njeno zasnovo, da bi spodbudili ponovno uporabo in recikliranje.
Zmanjšanje odvisnosti od dobave surovin
Število ljudi po svetu narašča, s tem pa tudi povpraševanje po surovinah. Vendar pa je zaloga ključnih surovin omejena.
Zaradi omejenih zalog so nekatere države EU odvisne od drugih držav. Po podatkih EU uvozi približno polovico surovin, ki jih porabi.
Skupna (seštevek uvoza in izvoza) s surovinami med EU in preostalim svetom se je od leta 2002 skoraj potrojila, pri čemer je izvoz rasel hitreje kot uvoz. Ne glede na to EU še vedno več uvaža kot izvaža. Leta 2021 je zaradi tega trgovinski primanjkljaj znašal 35,5 milijarde evrov.
Recikliranje surovin zmanjšuje tveganja, povezana z dobavo, kot so nestanovitnost cen, razpoložljivost in odvisnost od uvoza.
To še posebej velja za kritične surovine, ki so potrebne za proizvodnjo tehnologij, ključnih za doseganje podnebnih ciljev, kot so baterije in električni motorji.
Ustvarjanje delovnih mest in varčevanje potrošnikov
Prehod na bolj krožno gospodarstvo bi lahko povečal konkurenčnost, spodbudil inovacije, pospešil gospodarsko rast in ustvaril delovna mesta (700.000 delovnih mest samo v EU do leta 2030).
Preoblikovanje materialov in izdelkov za krožno uporabo bi spodbudilo tudi inovacije v različnih gospodarskih sektorjih.
Potrošniki bodo dobili trajnejše in inovativnejše izdelke, ki bodo povečali kakovost življenja in dolgoročno prihranili denar.
Kako EU podpira prehod na krožno gospodarstvo
Evropska komisija je marca 2020 predstavila , ki vključuje predloge o bolj trajnostnem načrtovanju izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov in opolnomočenju državljanov (denimo "pravico do popravila"). Poseben poudarek je na sektorjih, ki porabljajo veliko surovin, kot so elektronika in informacijska tehnologija, plastika, tekstil in gradnja.
Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.
Marca 2022 je Komisija predstavila , ki je namenjen pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo in je del akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Med predlogi so spodbujanje trajnostnih izdelkov, opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod, pregled uredbe o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.
Novembra 2022 je Komisija predlagala . Ti vključujejo predloge za izboljšave oblikovanja embalaže, denimo jasno označevanje, da bi spodbudili ponovno uporabo in reciklažo. Predlog prav tako poziva k prehodu na biološko, biorazgradljivo plastiko, ki jo je mogoče kompostirati.