Energetska varnost: plin v EU vse pomembnejši
EU uvozi dve tretjini svoje porabe plina. Poslanci želijo, da države članice ne bi bile odvisne od peščice dobaviteljev, zato zahtevajo solidarnost znotraj EU.
Na plenarnem zasedanju so ustrezne spremembe uredbe o trgu zemeljskega plina 12. septembra dobile poslansko podporo.
Odvisnost od dobaviteljev
Poraba plina in njegov delež v energetski mešanici EU se zadnja leta povečuje, medtem ko se delež nafte in premoga zmanjšuje. Plin zagotavlja četrtino energije, porabljene v EU; gre predvsem za ogrevanje domov in proizvodnjo elektrike.
Na Nizozemskem, v Italiji in Veliki Britaniji je delež plina v energetski mešanici znatno višji kor npr. na Švedskem, Finskem in v Estoniji.
EU dve tretjini svojih potreb po plinu uvozi ali preko plinovodov ali skozi terminale za tekoči plin. Najpomembnejši dobavitelji plina prihajajo iz Rusije, Norveške, Alžirije in Katarja.
Nekatere države članice so pri tem odvisne od zgolj enega dobavitelja. Leta 2006 in 2009 je tako zaradi nesoglasij med Rusijo in Ukrajino, preko katere potekajo plinovodi v EU, prišlo do težav v oskrbi držav članic s plinom.
Solidarnost
EU bi se takšnim težavam lahko izognila, če bi države članice bolje povezale svojo plinsko infrastrukturo in se zavezale k solidarnosti.
Evropska komisija zato ; z njimi želi vzpostaviti mehanizem solidarnosti pri dobavi plina. Če bi zaloge plina v državi članici padle pod kritično točko, bi bila ta država upravičena do pošiljk plina iz sosednjih držav.
»Solidarnost pomeni, da lahko v težkih časih pošljemo plin iz ene države v drugo in tako zagotovimo oskrbo s plinom gospodinjstvom, bolnišnicam in elektrarnam,« je dejal poročevalec o zakonodaji, poljski poslanec Jerzy Buzek (ELS).
Poslanci bodo 14. septembra razpravljali tudi o projektu Nordstream 2, plinovodu, ki naj bi pod Baltikom povezal Nemčijo in Rusijo. Po mnenju kritikov projekta se s tem povečuje energetska odvisnost EU od Rusije.
