Kaj dela EU za zmanjšanje onesnaženosti zraka?
Kakovost zraka vpliva na zdravje ljudi, zato si Parlament prizadeva uvesti strožje predpise proti onesnaževanju.
Slaba kakovost zraka lahko povzroči bolezni dihal ter srca in ožilja, sladkorno bolezen in rakava obolenja. Onesnažen zrak pa ima pogosto uničujoče posledice tudi na biotsko raznovrstnost, predvsem zato, ker zastruplja pridelke in gozdove, kar pogosto vodi v znatno gospodarsko škodo.
V skladu s ciljem ničelnega onesnaževanja, ki je eden izmed prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora, predlaga Parlament strožje standarde kakovosti zraka do leta 2030, ki bi omejili določena onesnaževala.
Stroški onesnaženega zdravja za zdravje
Že desetletja je zrak onesnažen z dušikovim dioksidom, ozonom ter drobnimi delci, višja koncentracija pa je zaznana predvsem v gostejše poseljenih naseljih.
Drobni delci ali PM2,5
PM2,5 so dobili ime po velikosti svojega premera (2,5 μm). So manjši kot dlaka, kar pomeni, da lahko pridejo v krvni obtok z dihanjem. Ti drobni delci so lahko organske kemikalije, prah, saje ali kovine.
Kronična izpostavljenost lahko vodi do bolezni dihal, srca in ožilja, kar je lahko smrtno nevarno, predvsem za ljudi s slabšim imunskim sistemom. Izpostavljenost pa lahko vodi tudi k razvoju rakavih obolenj. Po podatkih je v letu 2020 v EU zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5 prezgodaj umrlo vsaj 238.000 ljudi.
Dušikov dioksid
Dušikov dioksid je kemijska spojina, ki je stranski produkt predvsem dizelskih motorjev, pa tudi ostalih motorjev z notranjim zgorevanjem. Izpostavljenost lahko zmanjša odpornost proti okužbam ter lahko poveča možnost razvoja kroničnih bolezni dihal in prezgodnjo staranje pljuč. Zaradi izpostavljenosti dušikovemu dioksidu je v EU leta 2020 prezgodaj umrlo 49.000 ljudi.
Ozon
Vzdihovanje ozona na kratki rok draži oči, dihalne poti ter sluznico. Še posebej je izpostavljenost nevarna za astmatike, za ljudi s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja pa predstavlja smrtno nevarnost. V letu 2020 je zaradi izpostavljenosti v EU umrlo 24.000 ljudi.
Četudi je onesnaževanje zraka še vedno izziv EU, so ukrepi za zmanjševanje emisij izboljšale kakovost zraka v Evropi v zadnjih treh desetletjih. V EU se je med leti 2005 in 2020 število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti PM2,5 upadlo za 45 odstotkov.
Izguba biotske raznovrstnosti
Po podatkih analize, ki jo je opravila Evropska agencija za okolje, je bilo leta 2020 v Evropi . Leta 2019 so skupno gospodarsko zgubo v višini 1,4 milijard evrov zaradi pomanjkanja v pridelku žita zabeležili v 35 evropskih državah. Največjo izgubo so utrpele Francija, Nemčija, Poljska ter Turčija.
Preberite več o vzrokih za izgubo biotske raznovrstnosti
Viri onesnaženja
Uporaba trdih goriv za ogrevanje je vzrok za več kot polovico vseh emisij drobnih delcev. Stanovanjski, poslovni in institucionalni sektorji so glavni vir onesnaževanja z drobnimi delci v Evropi.
Kmetijstvo je prav tako velik onesnaževalec, saj je odgovorno za 94 odstotkov emisij amonijaka. Cestni promet proizvede 37 odstotkov vseh emisij dušikovih oksidov, medtem ko jih kmetijstvo proizvede 19 odstotkov.
Vrednost vseh omenjenih emisij od leta 2005 upada, četudi se je bruto domači proizvod EU vidno povečal.
Kaj je akcijski načrt za ničelno onesnaževanje?
Načrt za ničeno onesnaževanje stremi k ciljem agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. V okviru evropskega zelenega dogovora si je EU zastavila cilj, da do leta 2050 zmanjša onesnaženost zraka, vode in tal na raven, ki ne bo več škodljiva za zdravje ljudi in naravne ekosisteme ter bo v mejah, ki jih planet lahko prenese. Načrt vsebuje številne cilje, ki jih mora EU doseči do leta 2030, kot so:
- zmanjšanje prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka za več kot 55 odstotkov,
- za 25 odstotkov manj ekosistemov v EU, kjer onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost,
- zmanjšanje količine plastičnih odpadkov v morju za 50 odstotkov in mikroplastike, ki se sprošča v okolje, za 30 odstotkov.
Strožje omejitve do leta 2030 za več onesnaževal zraka
Parlament je 13. septembra 2023 sprejel stališče o izboljšanju kakovosti zraka v EU. Parlament predlaga strožje omejitve, kot jih je prvotno predlagala Komisija, in sicer za mnoga onesnaževala, vključno z drobnimi delci, dušikovim dioksidom, žveplovim dioksidom in ozonom, da bi zagotovil, da kakovost zraka v EU ni škodljiva za zdravje ljudi, naravne ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Cilji, ki jih je predlagala Komisija, bi morali služiti kot vmesni cilj in biti doseženi najpozneje do leta 2030.
Naslednji koraki
Pogajanja med Parlamentom in Svetom o končnem besedilu zakonodaje se bodo začela, ko Svet sprejme svoje stališče.
Države EU morajo pripraviti načrt za kakovost zraka, ki je potreben, kadar so mejne vrednosti presežene. Evropski poslanci pa predlagajo, da države EU pripravijo tudi načrte za kakovost zraka, ki določajo kratkoročne in dolgoročne ukrepe za doseganje novih mejnih vrednosti.