POROČILOo razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023
1.4.2025-()
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Tomáš Zdechovský
- 1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
- 2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
- 3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE,OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE
- MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
- INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
- POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023
()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023,
–ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2023 skupaj z odgovori agencij[1],
–ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[2] računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2023 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,
–ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2025 o podelitvi razrešnice Evropskemu javnemu tožilstvu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2023 (05754/2025 – C10‑0023/2024),
–ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[3] in zlasti člena 70,
–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[4], in zlasti člena 70,
–ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)[5] in zlasti člena94,
–ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta[6] in zlasti člena 105,
–ob upoštevanju člena 102 in Priloge V Poslovnika,
–ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,
–ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A10‑0051/2025),
1.podeli razrešnico upravnemu direktorju Evropskega javnega tožilstva glede izvrševanja proračuna Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023;
2.navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3.naroči svoji predsednici, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje upravnemu direktorju Evropskega javnega tožilstva, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zaključnem računu Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023
()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023,
–ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2023 skupaj z odgovori agencij[7],
–ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[8] računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2023 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,
–ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2025 o podelitvi razrešnice Evropskemu javnemu tožilstvu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2023 (05754/2025 – C10‑0023/2024),
–ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[9] in zlasti člena 70,
–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[10], in zlasti člena 70,
–ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)[11] in zlasti člena94,
–ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta[12] in zlasti člena 105,
–ob upoštevanju člena 102 in Priloge V Poslovnika,
–ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,
–ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A10‑0051/2025),
1.odobri zaključni račun Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023;
2.naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje upravnemu direktorju Evropskega javnega tožilstva, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023
()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023,
–ob upoštevanju člena 102 in Priloge V Poslovnika,
–ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,
–ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A10‑0051/2025),
A.ker je Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) neodvisno javno tožilstvo Unije, pristojno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, za občutno povečanje zmogljivosti Unije za zaščito davkoplačevalskih sredstev ter za obtožbo storilcev in sostorilcev kaznivih dejanj, določenih v Direktivi (EU) 2017/1371[13] in navedenih v Uredbi (EU) 2017/1939[14];
B.ker je EJT pristojno za več oblik goljufij, tudi čezmejne goljufije z DDV, ki povzročajo skupno škodo najmanj 10milijonovEUR, pranje denarja, korupcijo, organizirani kriminal in druga kazniva dejanja, v primeru katerih nastopa v vlogi tožilca pred pristojnimi sodišči sodelujočih držav članic;
C.ker je EJT eden od elementov strukture Unije za boj proti goljufijam in ker so zato njegovi ukrepi usklajeni z ukrepi drugih elementov te strukture in jih dopolnjujejo, da bi vzpostavili racionalno in učinkovito usklajevanje, ki povečuje splošno uspešnost strukture;
D.ker EJT posreduje v primeru, ko bi lahko kazniva dejanja preiskovali in preganjali nacionalni organi, vendar se njihova pooblastila ustavijo na mejah njihove države, druge organizacije, kot so Eurojust, urad OLAF in Europol, pa nimajo potrebnih pooblastil za izvajanje ustreznih kazenskih preiskav in pregona;
E.ker so postopkovni akti EJT predmet sodnega nadzora nacionalnih sodišč, Sodišče Evropske unije pa ima – s predhodnim odločanjem ali sodnim nadzorom teh aktov – preostala pooblastila za zagotavljanje dosledne uporabe prava Unije;
F.ker je EJT sestavljeno iz centralne ravni s sedežem v Luxembourgu, na kateri so evropski glavni tožilec, 22evropskih tožilcev (po eden na sodelujočo državo članico) in upravni direktor, ter iz decentralizirane (nacionalne) ravni, ki jo tvorijo evropski delegirani tožilci v 22sodelujočih državah članicah;
G.ker evropski glavni tožilec in 22evropskih tožilcev na centralni ravni sestavljajo kolegij EJT (v nadaljnjem besedilu: kolegij) ter nadzorujejo preiskave in pregon, ki jih izvajajo evropski delegirani tožilci na nacionalni ravni, ki delujejo popolnoma neodvisno od svojih nacionalnih organov;
H.ker upravni direktor EJT v skladu s členom 93 Uredbe (EU) 2017/1939 kot odredbodajalec tožilstva izvršuje svoj proračun na lastno odgovornost in v mejah, odobrenih v proračunu, ter proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki so pomembne za ugotovitve ocenjevalnih postopkov;
I.ker računovodja Komisije v skladu s členom 50(2) finančnih pravil EJT deluje tudi kot računovodja EJT in je odgovoren za pripravo zaključnega računa, ki je konsolidiran z zaključnim računom Unije;
J.ker v skladu z veljavnim okvirom končni zaključni račun pregleduje Računsko sodišče in ker Svet priporoči, Evropski parlament pa podeli razrešnico upravnemu direktorju EJT glede izvrševanja proračuna za posamezno proračunsko leto;
K.ker pri nadzoru nad upravljanjem sredstev EJT in z njimi povezanih odhodkov ni mogoče prezreti pregleda operativnih dejavnosti, njihovih posledic in učinka ter metod njihovega izvrševanja;
L.ker EJT pri izvrševanju proračuna deluje samostojno šele od 24. junija 2021 in je svoje operativne dejavnosti, ki jih je treba stalno ocenjevati za zagotavljanje usklajenosti virov z operativno učinkovitostjo, začelo 1.junija2021, kar je tudi datum začetka petletnega mandata iz člena 119 Uredbe (EU) 2017/1939, na koncu katerega bo Komisija morala Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom predložiti ocenjevalno poročilo o izvajanju in učinku te uredbe ter o uspešnosti in učinkovitosti EJT in njegovih delovnih praks, skupaj s svojimi sklepi;
M.ker mora Komisija v skladu s členom 119(2) Uredbe (EU) 2017/1939 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti zakonodajne predloge, če ugotovi, da so potrebna dodatna ali podrobnejša pravila o sestavi EJT, njegovih funkcijah ali postopku, ki se uporablja za njegove dejavnosti, vključno s čezmejnimi preiskavami;
1.pozdravlja pozitivno mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov EJT za leto, ki se je končalo 31.decembra2023, ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih prihodkov in plačil;
2.želi spomniti, da je Evropski parlament močno podpiral ustanovitev EJT; se zaveda, da je EJT neodvisen organ Unije; poudarja, da ima pomembno vlogo pri zaščiti finančnih interesov Unije in da je bistven sestavni del strukture Unije za boj proti goljufijam in del širšega sistema Unije, ki temelji na integriteti, odgovornosti, transparentnosti in dobrem finančnem poslovodenju z viri; izreka pohvalo EJT za njegovo vlogo pri preiskovanju, pregonu in pravičnih kaznih za kazniva dejanja, ki škodijo proračunu Unije, kot so goljufije, korupcija in čezmejne goljufije na področju DDV;
3.ugotavlja, da je mogoče primerjati proračunsko in operativno uspešnost EJT le za zadnji dve leti, in sicer za obdobje 2022–2023, potem ko je junija2021 postalo finančno samostojno; v zvezi s tem ugotavlja, da je povečanje proračuna za dejavnosti EJT še vedno zelo težko oceniti zaradi njegove nedavne ustanovitve, edinstvenih značilnosti in glavnih dejavnosti, nepredvidljivega obsega odkrivanja goljufij, raznolikosti primerov, omejene diskrecijske pravice v zvezi z izvajanjem pregona, pri čemer se opira na vire in postopkovne omejitve nacionalnih pravosodnih sistemov, nejasne povezave med številom in stroški preiskav ter obsega finančnih interesov Unije, ki jih je treba zaščititi; ugotavlja tudi, da je težko oceniti odhodke za število zadev, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, zaradi doslej edinstvenega načina izvajanja in velikega obsega sredstev;
Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje
4.ugotavlja, da je skupni končni proračun, dodeljen EJT za leto 2023, znašal 65,9 milijona EUR, kar je znatno več (14,7%) od 51,2 milijona EUR, dodeljenih leta 2022, medtem ko se je proračun za leto 2021 v znesku 26,2milijona EUR nanašal na obdobje pred finančno avtonomijo EJT; ugotavlja, da je proračun EJT višji za 500.000EUR, kar je proračunski organ odobril na zahtevo EJT junija 2023, in da se je zahteva nanašala tudi na človeške vire za bistveno povečane varnostne zmogljivosti EJT, kar je privedlo do osmih dodatnih delovnih mest v kadrovskem načrtu; ceni, da v letu 2023 ni bilo vrnjenih nobenih proračunskih sredstev v primerjavi z 10% (5,9milijonaEUR) prvotnega proračuna v letu2022 in 21% (9,5milijonaEUR) v letu2021; znova poudarja, da je treba EJT dodeliti zadostna sredstva za ustrezno izpolnjevanje njegovega mandata;
5.pozdravlja naraščajočo raven izvrševanja proračuna, ki je leta 2023 znašala 99,6%, v primerjavi z 98,1% v letu 2022 in 97,4% v letu 2021; ceni, da se je skupna stopnja izvrševanja plačil v letu2023 povečala in dosegla 85,3%, v primerjavi s 76,6% in 71% v letih 2022 oziroma 2021, povprečni čas plačil pa se je skrajšal na 17 dni (v letu 2022 je znašal 23,8 dneva, leta 2021 pa 21 dni); ugotavlja, da je bil modul za izdajanje elektronskih računov (e-izdajanje računov) uveden junija 2023 in bo prispeval k dodatnemu zmanjšanju upravnih bremen, časa do plačila in skupnih stroškov obdelave; spodbuja nadaljnje izboljšanje operativnih procesov, da bi čim bolj povečali učinkovitost;
6.razume, da je EJT, glede na to, da njegove zahteve za dodelitev proračunskih sredstev niso bile v celoti izpolnjene, svoja finančna sredstva usmerilo predvsem v sprejem dodatnih evropskih delegiranih tožilcev, kar vpliva na njegovo zmogljivost za vodenje vse večjega števila preiskav in pregona, na potrebo po izboljšanju varnostnega položaja organizacije in na vzdrževanje sistema za vodenje zadev, kar bi utegnilo negativno vplivati na upravljanje čezmejnih preiskav; poudarja pomen dodatnega financiranja in kadrovskih okrepitev, da bi se EJT lahko učinkovito borilo proti organiziranemu kriminalu, ščitilo finančne interese Unije in prispevalo k spoštovanju pravne države, kar so ključne prednostne naloge Unije; poziva k namenskemu povečanju sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bo EJT lahko še naprej uresničevalo svoje cilje in izpolnjevalo obveznosti;
7.ugotavlja, da je EJT po pridobitvi finančne avtonomije junija2021 dalo prednost odhodkom iz poslovanja za preiskave, pregon in varnostne ukrepe, zaradi česar so bili odhodki, ki niso povezani s poslovanjem, omejeni na osnovne podporne storitve; v zvezi s tem ugotavlja, da je bilo za vrstice za odhodke iz poslovanja (naslov 3) dodeljenih skupaj 28.312.075EUR, kar je 43% končnega proračuna EJT za leto 2023, medtem ko je bilo leta 2022 tem vrsticam dodeljenih 21.047.346EUR ali 41% sredstev; ugotavlja, da so stroški teh dejavnosti predvsem posledica prejemkov evropskih delegiranih tožilcev (51% operativnih dejavnosti v primerjavi z 42% v letu 2022), čemur sledijo operativne dejavnosti, povezane z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kot sta vzdrževanje in razvoj sistema vodenja zadev EJT (19% v primerjavi z 28% leta 2022), ter jezikovne storitve, tj. prevajanje in tolmačenje (14%, kar je enako kot leta 2022);
8.ugotavlja, da so prejemki evropskih delegiranih tožilcev dosegli 14,5milijonaEUR, v primerjavi z 8,7milijonaEUR leta 2022, in predstavljajo glavni odhodek iz poslovanja zaradi števila evropskih delegiranih tožilcev, ki se je v letu2023 povečevalo; pozdravlja pristop Poljske in Švedske k EJT, napovedan leta2024; ugotavlja, da ta širitev ni vplivala na odhodke v letu2023 in bo imela skoraj zanemarljiv vpliv na proračun za leto 2024 zaradi poznega in postopnega prihoda dveh evropskih tožilcev in nekaj evropskih delegiranih tožilcev; se zaveda, da zanesljivejša ocena stroškov ne mogoča do leta2025; pozdravlja, da je bil v program vključen cilj nove irske vlade, da se pridruži Evropskemu javnemu tožilstvu EJT; poziva vlado Madžarske kot edine preostale države članice, ki se še ni pridružila EJT, čeprav za to ni pravnih ali ustavnih ovir, naj to nemudoma stori;
9.ugotavlja, da so se stroški službenih potovanj in operativnih sestankov v letu2023 še povečali (stroški službenih potovanj so leta 2023 znašali 1.175.000EUR, leta 2022 pa 980.000EUR), medtem ko so stroški operativnih sestankov v letu 2023 znašali 659.752EUR v primerjavi s 170.000EUR v letu 2022), kar je v skladu z vse večjo intenzivnostjo preiskav;
10.se zaveda, da naj bi se stroški prevajalskih storitev še povečevali glede na vse večje število zadev EJT, in priznava, da so za prevajanje potrebni dodatni viri; pozdravlja interne smernice o uporabi prevajalskih storitev, da bi poostrili nadzor nad stroški, vključno s priporočilom, da se strojno prevajanje uporablja, kadar je to mogoče, nacionalni ponudniki pa v mejah, ki jih dovoljuje sedanja uredba; v zvezi s tem ugotavlja, da člen 107 Uredbe (EU) 2017/1939 sicer določa, da prevajalske storitve, potrebne za upravno delovanje EJT na centralni ravni, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, vendar obenem dopušča druge možnosti za operativne in nujne zadeve ter evropske delegirane tožilce pooblašča, da odločajo o tem, kako bo urejeno prevajanje za namene preiskav v skladu z veljavnim nacionalnim pravom;
11.ugotavlja, da je EJT leta 2023 podpisalo 234 posebnih pogodb na podlagi obstoječih okvirnih pogodb v skupni vrednosti več kot 11milijonovEUR, pri čemer se je uporaba okvirnih pogodb EJT (82 posebnih pogodb v vrednosti več kot 6,5milijonaEUR) znatno povečala zaradi okvirne pogodbe o storitvah na področju informacijskih sistemov; ugotavlja, da je bila le ena pogodba, ki se nanaša na sistem vodenja zadev EJT, oddana po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu zaradi skrajne nujnosti;
12.je seznanjen, da so prenesena sredstva iz prejšnjega proračunskega leta2022 znašala 10.969.680EUR ali 24,4% končnega proračuna EJT za leto2022, pri čemer je bilo od tega zneska porabljenih 84,8% sredstev ali 9.307.392EUR, 15,2% pa je bilo razveljavljenih (v primerjavi z 21,4% v letu2022), in ugotavlja, da napovedi kažejo na še en prenos v letu2024, dokler ne bodo doseženi rezultati, in sicer za plačila (prenos iz leta 2023 v leto 2024 je znašal 9.392.989EUR); razume, da je delni preklic posledica postopne uvedbe upravne prakse EJT po vzpostavitvi finančne avtonomije leta 2021; ugotavlja, da prenesenih sredstev, ki so bila razveljavljena v odobrenih proračunih za leti 2022 in 2023, ni bilo mogoče uporabiti niti z obstoječimi ali novimi pogodbami niti časovno uskladiti z načelom enoletnosti, medtem ko ustreznih odhodkov, povezanih predvsem s prevajanjem, sestanki, službenimi potovanji in zunanjimi izvajalci, ni bilo mogoče natančno načrtovati, ker ni bilo podatkov in zneskov iz prejšnjih let, organizacija pa se hitro razvija; ceni, da se s stalno krepitvijo upravnih zmogljivosti EJT ta vprašanja postopoma rešujejo in da se bo pričakovana raven razveljavljenih sredstev v letu2024 zmanjšala, čeprav zaradi narave operativne dejavnosti EJT ni mogoče vnaprej pripraviti popolne ocene;
13.ugotavlja, da je evropski glavni tožilec v letu 2023 na predlog, ki ga je pripravil upravni direktor, sprejel dve proračunski prerazporeditvi in s tem seznanil kolegij, skupni znesek prerazporeditev med naslovi pa je bil 1,2milijonaEUR;
14.priznava, da je potrebna ustrezna proračunska prožnost za pokrivanje nepričakovanih operativnih potreb, ki so v letu2023 nastale zaradi vojne v Ukrajini, inflacijskih pritiskov ali drugih svetovnih izzivov, in razume, da je EJT uporabil svoja finančna pravila s pravočasno prerazporeditvijo sredstev s proračunskimi spremembami (ena junija in ena novembra) in s proračunskimi prerazporeditvami (ena septembra in ena decembra);
15.ponavlja svojo pripombo o zastareli oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za leto2017, za katero meni, da ne ustreza več svojemu namenu, saj znatno podcenjuje delovno obremenitev; opozarja na svojo prejšnjo resolucijo, v kateri poudarja, da mora EJT, ker ne bo opravljen vmesni pregled proračuna, počakati do konca postopka sprejemanja proračuna, da bi imel jasno sliko o višini sredstev, ki jih lahko izvršuje v naslednjem letu, zato je omejen pri načrtovanju pripravljalnih dejavnosti za izvrševanje proračuna in možnostih, ki bi morale biti na voljo, da bi dosegli čim večjo prožnost pri razvoju organizacijske infrastrukture za tako inovativen projekt, kot je EJT; ugotavlja, da to vpliva zlasti na zgodnji začetek zaposlovanja, kar med drugim upočasnjuje napredek pri doseganju polne zasedenosti delovnih mest in zmanjšuje splošno absorpcijsko sposobnost EJT;
16.trdi, da bi morali biti EJT dodeljeni primerni proračunski in človeški viri za učinkovito in uspešno izvajanje njegovih nalog ter običajno obravnavo s tem povezanih upravnih postopkov; ponovno poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z EJT pregleda njegov proračunski okvir in preuči, kako bi ga ustrezno podprla pri delu; poziva Komisijo, naj dodeli dodatna sredstva, ki jih upravičuje vse večje število kompleksnih primerov, in poudarja, da ti ne bi smeli biti odvisni od revizije Uredbe (EU) 2017/1939 ali mandata EJT, temveč od tega, kako pomembna bosta boj proti organiziranemu kriminalu in zaščita finančnih interesov Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru;
17.poudarja, da dejavnosti EJT prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije, pri čemer se tudi pričakuje, da bodo izterjani zneski iz proračuna EU, ki zaradi kriminalnih dejavnosti niso bili porabljeni za predvideni namen; meni, da bi se lahko finančna sredstva, povrnjena z zasegi ali zaplembami, ki so jih odredili evropski delegirani tožilci v državah članicah, po odbitku stroškov, ki so jih organi držav članic imeli z izvajanjem teh ukrepov, vrnila v proračun Unije v skladu s členom 38 Uredbe (EU) 2017/1939; meni, da bi bilo treba morebitne prihodke iz zasegov in zaplemb v proračunu Unije knjižiti kot nenamenske prejemke; poziva Komisijo, naj z ustreznimi nacionalnimi organi uredi vse potrebno, da bodo lahko ti zneski vrnjeni v proračun Unije;
18.priznava, da EJT jasno prispeva k evropski dodani vrednosti v smislu usklajevanja in sodelovanja z državami članicami pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, in da EJT v zvezi s tem dosega cilje iz Uredbe (EU) 2017/1939; pričakuje, da bodo države članice izpolnile pravne obveznosti in o vseh zadevnih primerih poročale EJT; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so države članice kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, v več primerih razglasile za nacionalne primere, čeprav sodijo v pristojnost EJT; je seznanjen, da so se vprašanja glede pristojnosti med nacionalnimi organi in evropskimi delegiranimi javnimi tožilci pojavila v več primerih v več državah; se zaveda, da v skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) 2017/1939 o nesoglasjih glede pristojnosti EJT odloča isti nacionalni pravosodni organ, ki je odgovoren za določitev pristojnega organa za pregon na nacionalni ravni; obžaluje, da v številnih sodelujočih državah veljavni postopki in nacionalni organi, zadolženi za odločitve v sporih glede pristojnosti, niso določeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939; poudarja, da bi lahko v primerih sporov glede pristojnosti med EJT in nacionalnim organom za preiskave in pregon nacionalni organ, pristojen za odločitve glede pristojnosti, sprejel sklep, ne da bi zahteval predhodno odločbo Sodišča Evropske unije, in namesto tega sprejel zavezujočo odločitev za EJT, in poudarja, da je to v nasprotju z duhom Uredbe (EU) 2017/1939, ki določa, da je Sodišče Evropske unije v skladu s členom 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o razlagi določbe o sporih glede pristojnosti med EJT in nacionalnimi organi; meni, da sedanja situacija ni pravno jasna; spodbuja vse države članice, naj tesneje sodelujejo z EJT; poudarja, da je pristojnost EJT jasno opredeljena v členu 22(1) in (2) ter členu 23 Uredbe (EU) 2017/1939 in da morajo to uredbo spoštovati vse države članice; ugotavlja, da obstaja možnost predložitve vprašanja Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje v skladu s členom 267 PDEU in členom 42(2), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1939, če države članice v posameznem primeru dvomijo glede pristojnosti EJT; poziva Komisijo, naj v primeru kršitve Uredbe (EU) 2017/1939 zadevo predloži Sodišču Evropske unije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vprašanje pristojnosti lahko vzrok za ustavitev preiskave; je zaskrbljen zaradi morebitne izgube dokazov v takšnih primerih; poziva Komisijo, naj zbere informacije o primerih, v katerih je nastal spor zaradi pristojnosti, za ocenjevalno poročilo, ki bo predloženo leta 2026;
19.poudarja, da je treba pravilno izvajati člen 91(6) Uredbe (EU) 2017/1939 in da je treba upoštevati posebne značilnosti odhodkov za pregon in preiskave, vključno z izrednimi odhodki iz poslovanja EJT, ki jih ureja ta člen; se zaveda, da je bil leta2023 podpisan prvi sporazum o financiranju v okviru pilotnega projekta za povračilo zahtevkov na podlagi člena91(6) Uredbe (EU)2017/1939 za kritje izjemno dragih preiskovalnih ukrepov, izvedenih na nacionalni ravni v imenu EJT; ceni, da je Računsko sodišče med revizijo za leto 2023 revidiralo ustrezno plačilo in ga ocenilo za zakonito in pravilno;
Notranje upravljanje, uspešnost in notranja kontrola
20.pozdravlja, da je kolegij v letu 2023 imel 22 srečanj in sprejel 73 sklepov, med katerimi sta strategija za boj proti goljufijam za obdobje 2023–2025 in politika proti nadlegovanju za uslužbence in člane kolegija ali evropske delegirane tožilce;
21.priznava, da si je EJT še naprej prizadevalo vzpostaviti sistem za spremljanje učinkovitosti in prihrankov, in ugotavlja, da je leta 2023 začelo pregled strateškega in operativnega načrtovanja in spremljanja proračuna ter dejavnosti, pa tudi postopkov zaposlovanja, da bi povečalo hitrost in pridobljene kompetence; poudarja, da so obstoječi sistemi notranje kontrole na splošno učinkoviti;
22.ugotavlja, da je notranji revizor EJT za neoperativne zadeve leta 2023 začel omejen pregled gradnikov zanesljivosti EJT, da bi izpopolnil njegov okvir zanesljivosti; meni, da bodo na podlagi teh dejavnosti, ki naj bi se končale leta 2024, nastala priporočila za okrepitev zmogljivosti odredbodajalca za izdajo verodostojne izjave o zanesljivosti;
23.pozdravlja primerjalno analizo, ki jo je izvedla skupina za notranjo revizijo, tako da je človeške vire, razporejene v EJT, primerjala s sklopom drugih subjektov Unije in nacionalnih tožilstev s standardiziranim sklopom stebrov, ki vključuje upravno podporo in operativne dejavnosti; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo leta 2023 preizkusila okolje notranjega nadzora in izvedla prvo notranjo revizijo kot analizo delovnega okolja in notranjih kontrol decentraliziranega urada EJT v Sofiji v Bolgariji;
24.ponovno poudarja svoje stališče, da bi morali služba za notranjo revizijo in skupina za notranjo revizijo uskladiti svoje ukrepe, da bi EJT svetovali in pomagali pri vzpostavitvi glavnih temeljnih procesov in doseganju ciljev;
25.ugotavlja, da je EJT razvilo lastne nabavne zmogljivosti, ki izhajajo iz lastnih, posebej vodenih postopkov javnega naročanja, začetih leta 2023, ter da upravlja posebne pogodbe in naročilnice pri izvajanju obstoječih okvirnih pogodb, ki so bile podpisane leta 2023; ugotavlja, da EJT hkrati še naprej opravlja svoje nabave na podlagi sporazumov o ravni storitev z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter s pridružitvijo medinstitucionalnim pogodbam z različnimi udeleženci na trgu;
26.se zaveda, da je upravni direktor leta 2023 določil minimalne standarde (ocenjevalna merila) za vsako od 17 načel notranje kontrole, ki temeljijo na integriranem okviru notranje kontrole COSO iz leta 2013 in na okviru notranje kontrole EJT kot sestavnih delov sistema notranje kontrole EJT; ugotavlja, da za 51 od 72 meril šteje, da so izpolnjena, 20 meril je delno izpolnjenih, vendar je zaželen nadaljnji razvoj, za eno samo merilo pa ni bilo bistvenega napredka pri izvajanju; ceni, da je bilo, odkar je kolegij marca 2021 sprejel integriran okvir notranje ocene, uspešno izvedenih 71% sprejete ocene, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za polno izvedbo preostalih 29%;
27.pozdravlja, da je bila 1. marca 2023 sprejeta posodobljena različica strategije EJT za boj proti goljufijam za obdobje 2023–2025, v kateri so določeni cilji za boj proti goljufijam na vseh ravneh organizacije v povezavi z namenskim akcijskim načrtom, ki je del okolja notranje kontrole EJT in se redno spremlja; ceni letni pregled akcijskega načrta za strategijo za boj proti goljufijam, ki ga je opravil uradnik EJT za notranjo kontrolo, in o rezultatih tega pregleda poročal upravnemu direktorju;
28.se zaveda, da EJT v skladu s svojimi finančnimi pravili jamči za ustrezno raven finančnih transakcij in postopkov javnega naročanja z naknadnimi kontrolami finančnih transakcij (plačil, obveznosti in nalogov za izterjavo) in postopkov javnih naročil za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023;
29.ugotavlja, da se je povečalo število poročil o kaznivih dejanjih, predloženih EJT (4187 v letu 2023 v primerjavi s 3318 leta 2022 in 2832 leta 2021), zaradi česar se je povečalo število odprtih preiskav (1371 v letu 2023 v primerjavi z 865 v letu 2022 in 567 v letu 2021) in ocena škode (19,27 milijarde EUR v letu 2023 v primerjavi s 14,1 milijarde EUR v letu 2022 in 5,4 milijarde EUR v letu 2021); ugotavlja, da največji delež prejetih operativnih prispevkov predstavljajo poročila zasebnih strank (2494, kar je 29% več kot leta 2022) in nacionalnih organov (1562, kar je 24% več kot leta 2022), a obžaluje, da je bilo poročil drugih institucij, organov, uradov in agencij Unije še vedno zelo malo (108), kar kaže, da na njihovi strani ni bilo bistvenih izboljšav v smislu odkrivanja in poročanja; ugotavlja, da število obtožnic (139 v letu 2023, v primerjavi s 87 v letu 2022 in 5 v letu 2021) skupaj z odredbami o zamrznitvi, ki jih je pridobilo EJT (1,5 milijarde EUR, v primerjavi s 359,1 milijona EUR v letu 2022 in 147 milijonov EUR v letu 2021), kaže na naraščajočo uspešnost EJT;
30.ugotavlja, da se je število zadev, ki jih je leta 2023 obravnavalo EJT, skoraj podvojilo v primerjavi z letom 2022 in doseglo 1927 aktivnih preiskav; pozdravlja, da so dejavnosti EJT v letu 2023 obrodile sadove, saj so vključevale 139 obtožnic, 339 zadev, povezanih z DDV, in več kot 200 preiskav o izvajanju instrumenta NextGenerationEU; ugotavlja tudi, da je EJT doseglo, da se čedalje več storilcem goljufij s sredstvi Unije sodi pred nacionalnimi sodišči;
31.ugotavlja, da je bilo v letu2023 48 zadev zaključenih s sodno obsodbo, v primerjavi z 20 primeri leta2022, in da je zaplenjeni znesek znašal 60milijonovEUR, v primerjavi z 2milijonomaEUR v letu 2021; poudarja, da je pomembno, da EJT sistematično poroča o nadaljnjem ukrepanju v teh zadevah v smislu sprejetih finančnih ukrepov (odvzem in izterjava), da bi lahko bolje razumeli učinek ukrepov EJT; pozdravlja ukrepe EJT in Komisije, da bi racionalizirala svoja sporočila in jih prilagodila potrebam morebitnih upravnih postopkov za sprejetje ukrepov za obnovo proračuna Unije, na katerega negativno vplivajo finančna kazniva dejanja; ponovno poziva Komisijo, naj EJT pomaga pri spremljanju in nadaljnjih dejavnostih, tako da omejena sredstva EJT ne bodo preusmerjena od njegovih nalog preiskav in pregona; spodbuja EJT, naj, kadar je to mogoče in ustrezno, bolje sodeluje z drugimi elementi strukture Unije za boj proti goljufijam, kot sta Eurojust in Europol, ali prek urada OLAF uporablja službe za usklajevanje boja proti goljufijam, ustanovljene v državah članicah za spremljanje rezultatov preiskav;
32.poudarja, da je odvzem premoženjske koristi bistvenega pomena za verodostojno odvračanje od organiziranega kriminala; pozdravlja sodelovanje EJT v mednarodnih mrežah za nadaljnji napredek njegovih operacij odvzema premoženjske koristi; poudarja, da mora Komisija povabiti EJT k sodelovanju v novoustanovljeni mreži za sodelovanje na področju izterjave in zasega sredstev; ugotavlja, da lahko pravočasna in učinkovita preiskava in pregon kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami, ustvarita znatne prihranke za proračun Unije in proračune držav članic;
33.je zaskrbljen zaradi vse večjega števila preiskav EJT v zvezi z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost (ob koncu leta 2023 je bilo 233 preiskav v primerjavi s 15 ob koncu leta 2022) in s tem povezane ocene nastale škode v višini 1,86milijardeEUR; je zaskrbljen predvsem zato, ker kljub velikemu številu preiskav državam članicam ni treba poročati Komisiji o primerih v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost prek sistema za upravljanje nepravilnosti; opozarja pa, da je treba o vseh goljufijah v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost poročati EJT, in poudarja, da so ti primeri relevantni tudi za ukrepe evropskega sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES); poudarja, da se je delovna obremenitev EJT, ki je bila sprva podcenjena, znatno povečala in naj bi se še naprej povečevala, zlasti zaradi vse večjega števila primerov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, in da relevantne analize kažejo na morebitno eksponentno rast goljufij, korupcije, dvojnega financiranja in nasprotja interesov v prihodnjih letih; poziva EJT, naj sistematično analizira in prepozna vzorce goljufij v državah članicah, kjer je bilo odkritih več primerov v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, in te vzorce sporoči državam članicam, Komisiji in projektni skupini za okrevanje in odpornost, da bi izboljšali preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja goljufij; poziva EJT, Komisijo in urad OLAF, naj tesno sodelujejo, da bi čim bolj zmanjšali vpliv goljufivega ravnanja na proračun Unije in zaščitili uresničevanje ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost;ponovno poziva Komisijo, naj EJT zagotovi ustrezne smernice, kako podpirati in spodbujati sprejem popravnih ukrepov, potem ko je izvedlo neodvisne preiskave in pregon goljufij v zvezi s sredstvi za okrevanje in odpornost, ter naj proračunski organ obvešča o možnostih, ki so na voljo;
34.razume, da se je EJT odzvalo na poziv Parlamenta k boljšemu sistemu spremljanja in okrepljenemu spremljanju preiskav in pregona, tako da je uvedlo projekt o digitalnih statističnih orodjih, ki naj bi omogočil boljšo uporabo podatkov, ki jih obdeluje, in razvoj zmogljivosti za strateško analizo za opredelitev vzorcev goljufij; se strinja z EJT, da je uspeh teh prizadevanj neposredno povezan z razpoložljivimi sredstvi, in poziva Komisijo, naj te dejavnosti in z njimi povezane stroške upošteva pri prihodnjih predlogih o Uredbi (EU) 2017/1939 in proračunskih sredstvih;
35.ceni prizadevanja EJT pri določanju ključnih kazalnikov uspešnosti za operativne in upravne dejavnosti s posebnimi cilji, prilagojenimi njegovemu posebnemu poslovnemu modelu; vztraja pri svoji ugotovitvi, da je treba pri operativnih dejavnostih navesti zneske, ki so bili zaseženi, izterjani in na koncu povrnjeni v proračun Unije in zaščita katerih je navsezadnje razlog za obstoj strukture Unije za boj proti goljufijam, v kateri ima EJT pomembno vlogo; se zaveda, da spremljanje in nadaljnji ukrepi, vključno s poročanjem o rezultatih izterjav, niso v pristojnosti EJT in da so zato potrebni viri in posebne pristojnosti, ki niso del njegovega poslanstva; poziva Komisijo, naj podpre EJT pri opredelitvi kazalnikov, povezanih z izpolnjevanjem te bistvene naloge, in poudarja, da bi lahko boljši sistem spremljanja in več podatkov, ki bi bili dobro razčlenjeni in združeni v sklope glede na tipologijo kršitev, interesni sektor ali geografsko območje, omogočili oprijemljivejši učinek preiskav EJT in opredelitev vzorcev goljufij;
Človeški viri, enakost in dobro počutje zaposlenih
36.ugotavlja trend naraščanja števila zaposlenih, ki se je z 58 v letu2020 povečalo na 122 v letu2021, 217 do konca leta 2022 in na 238 do konca leta2023; se zaveda, da je EJT za leto 2023 od proračunskega organa zahtevalo ukinitev 20 delovnih mest za pogodbene uslužbence in odprtje 20 delovnih mest za začasne uslužbence, kar je bilo odobreno, EJT pa je to izvršil v istem letu, zaradi česar je skupno število uslužbencev ostalo nespremenjeno (248 zaposlenih, od tega 171 začasnih uslužbencev, 48 pogodbenih uslužbencev in 29 napotenih nacionalnih strokovnjakov), pri čemer so bila delovna mesta razčlenjena drugače (191 začasnih uslužbencev, 28 pogodbenih uslužbencev in 29 napotenih nacionalnih strokovnjakov); vendar poudarja, da je EJT zaradi nekaterih ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti maja 2023 zaprosilo za spremembo proračuna in dodatna delovna mesta za izboljšanje fizične, informacijske in kibernetske varnosti na centralni in decentralizirani ravni ter da je bilo od 21 opredeljenih delovnih mest na področju varnosti novembra 2023 odobrenih le osem delovnih mest (1 AD 9, 4 AD 6 in 3 AST 3) za dodatne varnostne ukrepe, ki so bili zaključeni leta 2024;
37.poudarja, da je leta 2023 stopnja zasedenosti delovnih mest v osrednjem uradu znašala 92,97%, in sicer je bilo zaposlenih 238 uslužbencev, medtem ko je bilo v proračunu predvidenih 256 delovnih mest; ugotavlja, da je bilo konec leta 2023od 140 delovnih mest za evropske delegirane tožilce zasedenih 130 mest, deset pa jih je bilo zapolnjenih v začetku leta 2024, s čimer je stopnja zasedenosti dosegla 100%; ugotavlja, da je EJT okrepilo svojo zmogljivost za vodenje pravočasnih in preglednih postopkov zaposlovanja, saj je leta 2023 zaključilo 24 izbirnih postopkov, zaposlilo 45 statutarnih uslužbencev in 8 novih evropskih tožilcev, imenovanih pa je bilo 35 novih evropskih delegiranih tožilcev;
38.ugotavlja, da je do decembra 2023 fluktuacija zaposlenih znašala 4,62%[15] (začasni in pogodbeni uslužbenci), kar pomeni, da je bilo med letom skupaj 11 odpovedi, in sicer predvsem zaradi odhoda v drugo institucijo (štirje primeri) ali na višje položaje, na voljo v drugih institucijah Unije (sedem primerov); ugotavlja, da je glavni vzrok za fluktuacijo posebnost luksemburškega trga dela, ki ima zelo omejen nabor talentov in majhno ponudbo specializiranih znanj in spretnosti;
39.je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi ugodila zahtevam EJT za dodatna delovna mesta; meni, da napovedani obseg dela kaže na to, da so potrebna dodatna sredstva, zlasti glede na zaostanke in nove primere, povezane z mehanizmom za okrevanje in odpornost, glede na razširjene goljufije na področju DDV, pa tudi glede na to, da naj bi se upravne in osrednje podporne funkcije še širile v skladu s povečanimi operativnimi dejavnostmi; opozarja na nevarnost podcenjevanja potreb in zmogljivosti; ugotavlja, da so stroški začasnih uslužbencev in zunanjih ponudnikov storitev, ki opravljajo notranje naloge, v letu 2023 znašali 4.235.242EUR; spodbuja Komisijo in EJT, naj poiščeta trajnostno dolgoročno rešitev, ki bo omogočala kontinuiteto ter ohranjala zaupnost in vgrajene kompetence; ceni, da so dodatne operativne potrebe EJT v celoti vključene v enotni programski dokument EJT za obdobje 2024–2026 in proračunsko zahtevo za leto2024;
40.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je luksemburški trg dela zelo konkurenčen, da finančni pogoji, ki jih ponuja uprava Unije, niso privlačni v primerjavi z lokalnim trgom, za katerega veljajo razne indeksacije plač skozi vse leto, in da premalo upoštevajo visoke življenjske stroške v tej državi, ki so se še povečali zaradi stopnje inflacije in višjih stanovanjskih stroškov; ugotavlja, da EJT svojim uslužbencem ne more ponuditi poklicne poti uradnikov EU, zato so njegova delovna mesta še manj privlačna kot delovna mesta v štirih drugih institucijah Unije, ki delujejo iz Luksemburga; poudarja, da je zaradi tega prijav za prosta delovna mesta zelo malo ali pa izbrani kandidati ponujeno zaposlitev zavrnejo zaradi visokih življenjskih stroškov; poziva EJT in Komisijo, naj povečata privlačnost EJT za visoko usposobljene strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami, na primer z ukrepi, kot je stanovanjski dodatek za uslužbence nižjega razreda, ki ga je za leto2025 odobril proračunski organ na priporočilo medinstitucionalne skupine na visoki ravni; je seznanjen s preveliko zastopanostjo nekaterih narodnosti med zaposlenimi;
41. ugotavlja, da sta bili ob koncu leta2023 geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov med 238zaposlenimi (137moških in 101ženska) ustrezni; vztraja, da morajo tisti, ki zaposlujejo nove uslužbence, stalno spremljati porazdelitev državljanstev zaposlenih v EJT in se pri tem zavzemati za ravnovesje, zlasti glede na neenakomerno porazdelitev prosilcev in glede na to, da so med zaposlenimi iz 26 različnih držav najbolj zastopani državljani Italije (34), Romunije (33), Grčije (26) in Belgije (24); spodbuja EJT, naj sprejme proaktivne ukrepe za uravnoteženo zastopanost narodnosti med uslužbenci, ki bo odražala raznolikost sodelujočih držav članic; je zaskrbljen zaradi zastopanosti spolov na višjih vodstvenih položajih (razmerje med moškimi in ženskami je štiri proti ena) in poziva, naj se to vprašanje reši v splošni strategiji za raznolikost; poziva k objavi letnega poročila, razčlenjenega po spolu, narodnosti in kategoriji delovnega mesta, vključno s konkretnimi ukrepi za odpravo vrzeli pri zaposlovanju in poklicnem napredovanju ter spremljanje in odpravljanje neravnovesij;
42.se zaveda, da je bila odločitev o izvajanju strategije za raznolikost in vključevanje sprejeta leta 2023, strategijo samo pa naj bi oblikovali v letu 2024; spodbuja EJT, naj si prizadeva za njeno sprejetje in med svojimi zaposlenimi redno izvaja raziskave, tako da spodbuja medsebojne strokovne preglede z drugimi elementi strukture Unije za boj proti goljufijam, kot so Eurojust, urad OLAF in Europol; se zaveda, da bo politika EJT o raznolikosti in vključevanju temeljila na listini mreže agencij EU o raznolikosti in vključevanju, sprejeti marca 2023, in meni, da bo na splošno spodbujala raznolikost, da bi bila delovna mesta privlačnejša za kandidate s posebnimi potrebami; ponavlja svojo zahtevo, naj EJT nemudoma sprejme svojo listino o raznolikosti in vključenosti, saj se je leta 2023 število zaposlenih povečalo;
43.ugotavlja, da se je vključno z začasnimi agencijami, pogodbenimi uslužbenci, napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in evropskimi delegiranimi tožilci do konca leta 2023 s preiskovalnimi dejavnostmi ukvarjalo 341 od 396 uslužbencev (v primerjavi z 275 od 332 leta 2022), kar pomeni 86,10% v primerjavi z 82,83% v letu 2022 in 86% v letu 2021, medtem ko je 55 uslužbencev (v primerjavi s 57 leta 2022) opravljalo funkcije upravne podpore in kontrole;
44.pozdravlja, da je bilo leta 2023 v EJT imenovanih osem novih evropskih tožilcev in 35 novih evropskih delegiranih tožilcev; ponovno poudarja, da lahko EJT svojo vlogo opravlja le, če uživa popolno sodno neodvisnost, ki izhaja iz objektivnega postopka imenovanja, temelječega na dosežkih; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem prispevajo k popolni neodvisnosti EJT;
45.ugotavlja, da je imenovanje evropskih delegiranih tožilcev skupna odgovornost EJT in držav članic; poudarja, da mora biti postopek imenovanja vedno skladen s členom 17 Uredbe (EU) 2017/1939 in z načelom nacionalne procesne avtonomije;
46.poudarja, da je treba izboljšati možnosti za poklicni razvoj evropskih delegiranih tožilcev, da bi privabili in zadržali izkušene strokovnjake; poziva k izboljšanju pogojev zaposlovanja, vključno z jasno potjo poklicnega napredovanja ter standardizacijo sistemov socialne varnosti in pokojninskih ureditev v sodelujočih državah članicah, da razlike v nacionalnih plačah ne bi odvrnile kvalificiranih kandidatov od prijave;
47.ceni, da je v letu 2023 in v začetku leta 2024 število evropskih delegiranih tožilcev doseglo prvotno predvideno število 140; pozdravlja odločitev, da se prejemki evropskih delegiranih tožilcev uskladijo s prejemki uradnikov EU z enakovredno ravnjo odgovornosti namesto z 80% plače uradnikov EU, kot je bilo prvotno predvideno; meni, da se je s to odločitvijo povečala privlačnost funkcije evropskega delegiranega tožilca, kar utira pot zaposlovanju bolj izkušenih nacionalnih tožilcev, ki so v svojih državah imeli višjo plačo od tiste, ki jo je ponudilo EJT, obenem pa tudi zmanjšalo upravno breme EJT pri izvajanju člena 16(1) pogojev za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev, ki določa, da se v primeru skupnih neto prejemkov, nižjih od nacionalne plače, zagotovi dodatek, da bo plačilo ustrezalo prejšnji ravni;
48.poudarja, da EJT postopka izbire evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev ne vodi samostojno, saj evropske tožilce predlagajo države članice, nato pa jih potrdi Evropski svet, medtem ko evropske delegirane tožilce predlagajo države članice, potrdi pa kolegij; meni, da bi bilo mogoče povečati število prijav usposobljenih kandidatov za položaj evropskih delegiranih tožilcev, postopek imenovanja pa bi bil lahko bolj selektiven, če bi določili jasne karierne obete in ugodnejše ureditve na področju socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja; ponovno poudarja, da bi bila uvedba posebnega statusa evropskih delegiranih tožilcev ustrezna glede na naravo njihove sodne funkcije in da bi povečala privlačnost teh delovnih mest; poziva Komisijo, naj v primeru spremembe Uredbe (EU) 2017/1939 predlaga ustrezne rešitve;
49.razume, da mora vsaka država članica (v skladu s členom 96(6) Uredbe (EU) 2017/1939) vzpostaviti ureditve zakonodajne ali upravne narave za ohranitev članstva in kritja evropskih delegiranih tožilcev, vključno z vsemi prispevki v ustrezne nacionalne sisteme socialne varnosti, pokojninskega zavarovanja in drugega zavarovanja, vendar številne države članice te obveznosti še niso v celoti izpolnile; zato poziva Komisijo, naj ob reviziji Uredbe (EU) 2017/1939 predlaga učinkovito rešitev za odpravo vrzeli v kritju socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja evropskih delegiranih tožilcev;
50.ugotavlja, da je bilo do leta 2023 pri Sodišču Evropske unije vloženih pet pritožb v zvezi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, od katerih so bile tri zaključene (zavrnjene ali umaknjene), ena je bila zavrnjena, vendar pritožba trenutno čaka na obravnavo pred Sodiščem Evropske unije, za zadnjo pa je bila tožba za razveljavitev sklepa kolegija o zavrnitvi imenovanja evropskega delegiranega tožilca, ki ga je imenovala država članica, sprejeta julija 2024, ker sklep kolegija ni bil dovolj obrazložen, zdaj pa poteka analiza o načinu izvedbe razveljavitve; ugotavlja, da pred Splošnim sodiščem ni novih pritožb v zvezi z imenovanji v EJT;
51.ugotavlja, da se je leta 2023 začela izvajati strategija EJT za učenje in razvoj, katere cilj je spodbujati kulturo stalnega učenja ter olajšati stalno ocenjevanje in prilagajanje spreminjajočih se učnih potreb osebja, skupaj s pilotno analizo učnih potreb;
52.v zvezi z ukrepi in politikami za zaščito telesnega in duševnega dobrega počutja zaposlenih ugotavlja, da so leta 2023 vsi vključeni deležniki (odbor uslužbencev, uslužbenci na splošno in vodstvo) pregledali vse ukrepe in se o njih posvetovali, da bi našli ravnovesje med pričakovanji in realnostjo EJT kot rastoče in hitro spreminjajoče se organizacije; ugotavlja, da ima EJT shemo prožnega delovnega časa in standardno shemo dela od doma, ki v osnovi omogoča en dan dela na daljavo na teden in največ tri dni na teden, ki jo je možno razširiti v primeru resnih zdravstvenih ali družinskih okoliščin; ugotavlja, da sedanji okvir vključuje tudi deset dni dela zunaj kraja zaposlitve letno, ki pa ne smejo biti povezani z drugimi dnevi dopusta; meni, da sedanji delovni pogoji EJT zaposlenim omogočajo, da izkoristijo digitalne rešitve, tako da delovne vzorce upravljajo z visoko ravnjo avtonomije in si s tem olajšajo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter spodbujajo timsko moralo in duh; pozdravlja pripravo politike dobrega počutja, ki bo vsebovala poglavje o dobrem počutju zaposlenih pri delu na daljavo;
53.poudarja, da je na predlog Parlamenta v drugi polovici leta 2023 potekalo odprto posvetovanje o prožnih ureditvah dela, odločitve, sprejete v letih 2021 in 2022, pa so bile naknadno pregledane; ugotavlja, da je upravni direktor na podlagi prispevka vseh deležnikov decembra 2023 posodobil določbe; ugotavlja, da so spremembe vključevale razširitev pojma „kraj dela na daljavo“ (z območja dveh ur oddaljenosti od osrednjega urada EJT na dve uri in pol) in uvedbo hibridnih ureditev dela za pogodbene uslužbence; ugotavlja, da s sklepi kolegija ni bila sprejeta nobena nadaljnja sprememba, pri čemer je treba upoštevati, da so sklepi upravnega direktorja že vključevali ugotovitve s posvetovanja z zaposlenimi;
54.ugotavlja, da je po pozivih Parlamenta v prvem četrtletju leta 2025 načrtovana raziskava o zadovoljstvu (zavzetosti) zaposlenih; razume, da je odbor uslužbencev EJT izvedel tudi anketo o prednostnih nalogah osebja in da spodbuja intenzivnejši dialog za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
55.pozdravlja, da ni bil ugotovljen niti en primer izgorelosti ali nadlegovanja in da je število dolgotrajnih bolniških odsotnosti zelo nizko; pozdravlja, da se EJT zaveda svoje dolžnosti spodbujanja in ohranjanja zdravja in dobrega počutja zaposlenih, pa tudi prakse spremljanja, da bi pridobilo vpogled, na primer glede neizkoriščenega letnega dopusta, prenosa letnega dopusta in odsotnosti, števila zaposlenih na dolgotrajnem bolniškem dopustu in trajanja odsotnosti; ponovno opozarja, kako pomembno je, da so evropska glavna tožilka in evropski tožilci sprejeli jasen in strukturiran postopek za prijavo primerov nadlegovanja in da so bili s tem postopkom seznanjeni vsi zaposleni;
56.ugotavlja, da je osrednji urad EJT v začetku leta 2023 izvedel pilotni projekt prakse in da je pravna služba EJT gostila dva praktikanta, čemur sta marca in septembra 2023 sledili še dve plačani petmesečni praksi v prostorih EJT; ugotavlja, da je bila na podlagi pozitivnih zaključkov pilotnega projekta pripravljena politika prakse, ki je bila sprejeta leta 2024, čemur je istega leta sledil prvi cikel dejanske prakse; pozdravlja pobudo za poskusno vzpostavljanje odnosov z lokalno univerzo in poziva, da se jo razširi na druge univerze v EU, če se bo izkazala za uspešno, saj bi to lahko prineslo zanimive obete za nadaljnji razvoj programov za zgodnje privabljanje raznolikih talentov; poudarja, da so visoki življenjski stroški v Luksemburgu velika ovira za morebitne praktikante; poudarja, da bi morala biti praksa plačana v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2023 s priporočili Komisiji o kakovostnih pripravništvih v Uniji (, v kateri je pozval k plačilu vseh praktikantov v Uniji;
57.pozdravlja intenzivno delovanje odbora uslužbencev, dokončno sprejetje notranjega poslovnika, izvedbo prvega dneva odprtih vrat odbora uslužbencev in prve ankete med vsemi zaposlenimi v EJT, sodelovanje njegovih predstavnikov v izbirnih postopkih, retroaktivni pregled vseh splošnih izvedbenih določb, ki jih je EJT sprejelo pred ustanovitvijo odbora uslužbencev, predložitev prispevkov o notranji reorganizaciji, delovnem času in hibridnem delu, izvedbena pravila in izboljšanje delovnih pogojev;
58.razume, da EJT dokončuje načrt neprekinjenega poslovanja, ki je del standardov Unije na področju upravljanja, in ga poziva, naj ga nemudoma sprejme;
Etični okvir in preglednost
59.se zaveda, da se etični okvir EJT vzpostavlja postopoma; ugotavlja, da so temeljne vrednote tega etičnega okvira jasno določene v kodeksih ravnanja, v katerih so opisani standardi ravnanja, ki se pričakujejo od zaposlenih na vseh ravneh; ugotavlja tudi, da je etični okvir odvisen od kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev EJT, njegove strategije za boj proti goljufijam in usposabljanja o etiki, ki zajema nadlegovanje, prijavljanje nepravilnosti, preprečevanje nasprotij interesov in druga etična vprašanja; obžaluje, da se od uslužbencev EJT ne zahteva, da se udeležijo tega usposabljanja, da bi kodekse dobro razumeli in dosledno uporabljali; poziva EJT, naj to pomanjkljivost odpravi;
60.je seznanjen, da EJT uslužbence ozavešča o etičnem okviru in z njim povezanih zadevah; spodbuja ga, naj bo za evropske tožilce in evropske delegirane tožilce pri prevzemu dolžnosti udeležba na teh dogodkih obvezna; meni, da je treba okrepiti notranji dialog;
61.ugotavlja, da v letu 2023 ni bilo dejanskih primerov nasprotja interesov; je seznanjen, da so bili pripravljeni namenski obrazci za izjavo o nasprotju interesov in da veljajo pravila o nasprotju interesov za člane kolegija, evropske delegirane tožilce, uslužbence operativnih enot in druga občutljiva delovna mesta; pozdravlja oblikovanje strukturirane politike o nasprotju interesov in poziva EJT, naj jo dokončno sprejme; poziva k obveznemu letnemu usposabljanju o etiki in integriteti za vse uslužbence EJT;
62.poziva EJT, naj utrdi notranji okvir za integriteto, tako da zahteva javno razkritje vseh finančnih interesov in zunanjih dejavnosti višjih uradnikov, vključno s člani kolegija; poziva k rednim revizijam teh razkritij, da bi odkrili in omejili morebitna tveganja neprimernega vplivanja;
63.razume, da si EJT prizadeva preprečiti pojav vrtljivih vrat, zlasti s spodbujanjem strogega spoštovanja kadrovskih predpisov, ki so povzeti v vseh pogodbah EJT, vključno z ad hoc obrazci, v katerih so navedene obveznosti po prenehanju zaposlitve; v zvezi s tem pozdravlja, da so bile leta 2023 sprejete smernice za uslužbence EJT o zunanjih dejavnostih in nalogah, ki veljajo za dejavnosti, za katere se ne šteje, da so povezane z dejavnostmi v prostem času zunaj pristojnosti EJT;
64.poziva k uvedbi strožje politike vrtljivih vrat, med drugim podaljšanega, najmanj dveletnega obdobja mirovanja za višje uradnike EJT, preden se lahko zaposlijo v zasebnem sektorju na delovnih mestih, povezanih s preiskavami EJT; poziva EJT, naj po prenehanju zaposlitve izvaja letne preglede skladnosti s temi omejitvami;
65.poziva EJT, naj sprejme poseben postopek za prijavljanje nepravilnosti in preprečevanje povračilnih ukrepov, da bi izvedbena pravila vključilo v kadrovske predpise, ki jih je sprejel kolegij (sklep kolegija 2021/077 o določitvi smernic o prijavljanju nepravilnosti, ki se uporabljajo v EJT), in dopolni člen 45.12 finančnih pravil EJT (o določitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v danih okoliščinah); pozdravlja pobudo za izboljšanje notranje komunikacije o prvi mreži zaupnih svetovalcev in o določbah proti nadlegovanju ter za obveščanje vseh pomočnikov nacionalnih evropskih delegiranih tožilcev o mehanizmu za prijavljanje nepravilnosti o kršitvah mandata EJT;
Digitalizacija, kibernetska varnost in varstvo podatkov
66.obžaluje položaj EJT glede njegove avtonomije na področju informacijske tehnologije, na katerega negativno vpliva odločitev generalnega direktorata Komisije za digitalne storitve (GD za digitalne storitve, prej DIGIT), da ne bo več zagotavljal storitev za digitalno delovno okolje; poudarja, da so za avtonomijo EJT na področju informacijske tehnologije potrebni dodatni človeški in finančni viri, ki do zdaj niso bili dodeljeni zaradi omejitve skupnih razpoložljivih proračunskih sredstev v zadevnih vrsticah; obžaluje, da je moralo EJT zaradi ogroženosti svojih operativnih dejavnosti vzpostaviti lastne zmogljivosti za digitalne storitve, da bi lahko poskrbelo za dodatno osebje, ki mu je bilo dodeljeno zaradi sodelovanja Poljske in Švedske;
67.ugotavlja, da je bil prvotni pristop EJT prednostno usmerjen v vzpostavitev in delovanje bistvenih digitalnih storitev, povezanih z operativnimi dejavnostmi, kot je sistem vodenja zadev, pri čemer priznava, da bi bil za digitalne storitve EJT, ki se vsaj deloma razlikujejo od storitev Komisije, srednjeročno potreben prilagojen pristop; ugotavlja, da je Komisija svoje storitve prenehala opravljati v ključni fazi konsolidacije urada EJT;
68.se zaveda, da je enota EJT za informacijsko tehnologijo, varnost in poslovne storitve v letu 2023 nadaljevala dva pomembna programa: program za avtonomijo informacijskih storitev za upravne storitve, ki se v celoti upravljajo interno, in sistem za vodenje primerov EJT, da bi nadalje digitalizirali organizacijo na osrednjih področjih dela; ugotavlja, da se je EJT v letu 2023 še naprej pripravljalo na postopen prehod z digitalnega delovnega okolja, ki ga zagotavlja GD za digitalne storitve, na rešitve, ki so v njegovi lasti in jih samo upravlja; se zaveda, da proračunski organ ni odobril sredstev za ta prehod, čeprav so bila vključena v proračunsko zahtevo EJT za leto 2023; ugotavlja, da se je EJT po napovedi GD za digitalne storitve začelo pogajati o rešitvi, ki pa je še niso našli;
69.ceni, da je Komisija storitve informacijske tehnologije začasno podaljšala do junija 2025, vztraja pa, da zunanje izvajanje teh storitev v sedanjih razmerah ni optimalna rešitev; je seznanjen, da argumenti v zvezi z varnostjo in zaupnostjo, pa tudi izključno finančni vidiki kažejo, da bi bilo treba odločitev ponovno preučiti, saj se zdi, da bi bilo zunanje izvajanje veliko dražje od notranje rešitve, ki bi jo upravljalo EJT, potem ko se bo sodelovanje z GD za digitalne storitve končalo; poudarja, da bosta za izvedbo primernejše notranje rešitve zaradi zapletenih upravnih vidikov, pomanjkanja izkušenj EJT in njegove decentralizirane konfiguracije z delegiranimi evropskimi tožilci in njihovimi pomočniki na več lokacijah po vsej Uniji potrebna ustreznejši proračun in daljše prehodno obdobje;
70.ponovno poziva GD za digitalne storitve, naj ne prekine svoje podpore EJT, dokler slednje ne bo imelo zanesljivega lastnega informacijskega sistema; meni, da je bistvenega pomena, da se prepreči izguba podatkov in ohrani polna operativnost EJT pri prehodu med ponudniki storitev informacijske tehnologije; trdi, da je treba v zvezi s prehodom poskrbeti za jasno komunikacijo in operativno usklajevanje med Komisijo in EJT na najvišji odločevalski ravni; poziva Komisijo in EJT, naj se dogovorita o postopnem prenosu pristojnosti za nemoten in neprekinjen prehod po podaljšanju, ki pa bi lahko trajalo dlje od junija 2025;
71.ugotavlja, da so bile zahteve EJT za dodatna stalna delovna mesta za zapolnitev vrzeli, potem ko se bo sodelovanje z GD za digitalne storitve končalo, zavrnjene tako januarja 2023, ko je EJT predložilo kadrovski načrt za 45 delovnih mest, kot konec februarja 2024, ko je prosilo za spremembo proračuna za leto 2024 v višini 2,98 milijona EUR in kadrovski načrt za 37 delovnih mest; ugotavlja, da bi lahko zaposlovanje zunanjih izvajalcev, ki delajo v prostorih institucije, delno začasno rešilo težave po koncu sodelovanja z GD za digitalne storitve, vendar tega pristopa, čeprav bi takoj omogočil neprekinjeno delovanje, ne bi smeli sprejeti kot dokončno rešitev za EJT, saj je treba upoštevati izjemno občutljivo naravo njegovih dejavnosti in potrebo po zagotavljanju kontinuitete in zanesljivosti njegovih digitalnih storitev, pa tudi najvišjo raven varnosti njegove infrastrukture, sistemov in opreme informacijske tehnologije; se strinja, da zavrnitev proračunskih zahtev EJT kaže, da tega problema, ki negativno vpliva na operativne dejavnosti EJT in potencialno ogroža ugled Unije, saj bi lahko oslabil operativno zmogljivost EJT, ne razumejo vsi enako;
72.se zaveda, da mora vsak evropski delegirani tožilec uporabljati nacionalni sistem in sistem vodenja zadev v EJT, ki sta različni podatkovni zbirki, za kateri veljajo različne pravice dostopa; meni, da to vsakodnevno povečuje zapletenost upravljanja podatkov; se poleg tega zaveda, da morajo evropski delegirani tožilci z uporabo nacionalnih digitalnih orodij in v skladu z nacionalno zakonodajo digitalizirati vse spise, da bi omogočili obdelavo in izmenjavo informacij med osrednjimi službami evropskih delegiranih tožilcev in EJT; v zvezi s tem ceni uradno vzpostavitev statusa nacionalnih pomočnikov evropskih delegiranih tožilcev v uradni organizacijski shemi, ki tem pomočnikom (osebju nacionalnih pisarn) omogoča neposreden dostop do sistema vodenja zadev EJT, s čimer so evropski delegirani tožilci razbremenjeni upravnih nalog, obenem pa se ustvarja podlaga za večjo točnost in doslednost podatkov o zadevah med obema sistemoma vodenja zadev; meni, da bi z ustrezno revizijo predpisov olajšali pot k povezovanju med sistemom vodenja zadev EJT in nacionalnimi sistemi vodenja zadev in da bi ti ukrepi povečali učinkovitost preiskav EJT; vendar ugotavlja, da bi lahko bilo takšno povezovanje predvsem vprašanje združljivih tehnoloških rešitev, ki se uporabljajo v državah članicah, in da je to povezano z dejansko ravnjo digitalizacije sodnih postopkov v državah članicah; ugotavlja, da je breme notranjih stroškov trenutno razdeljeno, pri čemer se z nacionalnim proračunom krijejo stroški opreme, potrebne za interakcijo z nacionalnimi sistemi za vodenje zadev, proračun EJT pa je namenjen kritju strojne opreme in digitalnega delovnega okolja, ki je zaščiteno po enakih standardih kot osebje osrednjega urada EJT in velja za del operativnih stroškov komuniciranja iz Uredbe (EU) 2017/1939;
73.se zaveda, da je interoperabilnost bistvena za učinkovito izmenjavo podatkov in sodelovanje ter da se je za sprejetje minimalnih skupnih sporazumov o izmenjavi podatkov in uvedbo orodij za pravosodno interoperabilnost leta 2023 začel projekt o uporabi sistema e-CODEX v EJT, ki je vključeval več delavnic s konzorcijem e-CODEX za uskladitev s tehničnimi in funkcionalnimi zahtevami; obžaluje, da je bil projekt po več delavnicah s konzorcijem e-CODEX opuščen zaradi prehoda na novega upravljavca programa e-CODEX, agencijo eu-LISA, in zaradi pomanjkanja virov EJT s strokovnim znanjem na tem področju; poziva Komisijo, naj spodbuja napredek pri tem projektu in naj tudi te ukrepe upošteva v oceni proračunskih potreb EJT;
74.se zaveda povečane grožnje informacijski strukturni celovitosti EJT zaradi agresivnosti organiziranega kriminala, proti kateremu se bori EJT, zato je treba okrepiti fizično in digitalno varnost; ugotavlja, da se je EJT v letu 2023 osredotočilo na izboljšanje svojega varnostnega upravljanja; ceni, da se je odločilo ustanoviti posebno enoto za kibernetsko in fizično varnost; ugotavlja, da je pripravilo okvir, ki vključuje nove procese, vloge in odgovornosti ter politike za večjo varnost digitalnih sistemov, ki se uporabljajo za obdelavo operativnih in upravnih podatkov; razume, da je bilo izvedenih več ocen tveganja za presojo varnostnega okvira digitalnih sistemov, na podlagi katerih je bilo predlagano izvajanje dodatnih tehničnih ukrepov in upravljalnih ukrepov za izboljšanje varnostnega okolja EJT; ugotavlja, da se je politični okvir v teh razmerah izboljšal, saj sta bili leta 2023 predlagani varnostna strategija in celovita politika za informacijsko varnost, ki sta bili uradno odobreni in sprejeti leta 2024;
75.ugotavlja, da je EJT leta 2023 dokončno vzpostavilo varnostne kontaktne točke v vseh sodelujočih državah članicah, da bi poglobilo sodelovanje pri varnostnih zadevah med osebjem in uradi EJT v teh državah članicah; pozdravlja, da je s skupino CERT-EU sklenjen sporazum o ravni storitev, ki zagotavlja podporo in spremljanje posebnih storitev za odzivanje na incidente; poudarja, da je sistem, ki se uporablja za ocenjevanje tveganja in poročanje o incidentih, dobro strukturiran in da se izvaja učinkovito usposabljanje; ceni zunanjo oceno fizične varnosti, katere ugotovitve so bile prevedene v načrt za izboljšave države gostiteljice;
76.izreka pohvalo za velik napredek, ki je bil v letu 2023 dosežen pri vzpostavitvi podpornega podatkovnega centra in uvedbi s tem povezanega scenarija ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči; v zvezi s tem ceni, da je EJT razvilo lasten ekosistem vodenja zadev in da vse njegove komponente gostujejo v podatkovnem centru EJT, upravlja pa jih osebje EJT, kar pomeni, da je EJT odgovoren tudi za nadzor, hrambo in lastništvo sistemov in obdelanih podatkov;
77.priznava, da EJT potrebuje posodobljeno opremo in informacijske sisteme za odkrivanje vse bolj kompleksnih kaznivih dejanj, ki pogosto vključujejo digitalne elemente in metode; poudarja, da je treba nujno razviti trden okvir za kibernetsko varnost glede na vse večje tveganje kibernetskih napadov, ki jih izvajajo visokotehnološke kriminalne mreže, in morebitnega tujega vmešavanja; podpira EJT v zahtevi za sredstva, ki bi jih namenil za kibernetsko varnost, in poziva k hitri izvedbi zanesljive strategije za kibernetsko varnost, da bodo zaščitene njegove dejavnosti in celovitost podatkov;
78.poudarja, da narava dejavnosti EJT zahteva poseben nadzor in posebno pozornost, kar zadeva varstvo osebnih podatkov; meni, da bi morala EJT in Evropski nadzornik za varstvo podatkov voditi stalen dialog, da bi zagotovila tako uporabnost podatkov za preiskavo in pregon kot spoštovanje varstva osebnih podatkov; razume, da zahteve v zvezi z varstvom podatkov izhajajo iz Uredbe (EU) 2017/1939 in Uredbe (EU) 2018/1725[16] ter da se dopolnjujejo in izvajajo s sklepi kolegija, sprejetimi po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov; ceni odločitev, da se zagotovi obvezno usposabljanje za vse uslužbence, vključno z namenskim usposabljanjem o zaščiti podatkov, ki je bistveno za dostop do sistema vodenja zadev EJT;
Stavbe in varnost
79.ugotavlja, da so zahvaljujoč najemni pogodbi, po kateri luksemburški organi stavbo, ki trenutno gosti sedež EJT (stavba TOB), ponujajo brez najemnine, stroški omejeni na pristojbino za storitve v višini 716.724EUR na leto; ugotavlja, da je bilo leta2023 istim luksemburškim organom izplačanih 248.103EUR za varnostno opremo v dveh dodatnih nadstropjih (9 in 10), ki je bila EJT dobavljena v prvem četrtletju leta 2023;
80.ob upoštevanju fizične varnosti pozdravlja, da so bila s spremembo proračuna za leto 2023 in s proračunom za leto 2024 dodeljena sredstva, potrebna za sorazmerno zmogljivost izvajanja okrepljenih varnostnih storitev (21 dodatnih delovnih mest za povečanje varnostnih zmogljivosti) in da se EJT zavzema za nenehno izboljševanje in učinkovito usklajevanje postopkov fizične varnosti; vztraja, da ustrezno delovanje EJT samo po sebi pomeni, da je treba zaščititi tožilce in osebje, da bodo lahko v celoti opravljali svoje naloge brez groženj, vplivanja ali pritiska;
Okolje in trajnostnost
81.meni, da bi morali luksemburški organi, ki so EJT odstopili stavbo, razmisliti o trajnostnosti in energijski učinkovitosti; poziva EJT, naj sodeluje v razpravah z luksemburškimi organi, da bi razmislili o posebnih ukrepih za manjši okoljski odtis teh prostorov, vključno z namestitvijo obnovljivih virov energije, kot so sončni paneli, ukrepi za izravnavo emisij CO2 in izvajanjem sistema za okoljsko ravnanje in presojo, da bo mogoče oceniti in izboljšati okoljsko učinkovitost organizacije ter poročati o njej, pa tudi varčevati z energijo; poziva Komisijo, naj omogoči dialog med EJT in lokalnimi organi, ki ga gostijo, da bi zagotovila optimalno uporabo virov in usklajenost dejavnosti EJT s trajnostnimi standardi Unije;
82.ugotavlja, da je glavni urad EJT vključen v luksemburško mrežo brezplačnega javnega prevoza in zato lahko dostopen s prevoznimi sredstvi z majhnim vplivom na okolje, brez stroškov za osebje in obiskovalce, ter da ima podzemno parkirišče glavnega urada posebno parkirišče za kolesa; se zaveda, da potekajo pogovori o namestitvi polnilnih postaj za električna vozila v tem podzemnem parkirišču;
Medinstitucionalno sodelovanje
83.vztraja, da je mogoče vlogo EJT kot enega glavnih operativnih elementov v strukturi Unije za boj proti goljufijam učinkovito uresničevati le z intenzivnim sodelovanjem in podporo partnerjev in deležnikov; ponovno poudarja, da lahko EJT svojo vlogo opravlja le, če uživa popolno sodno neodvisnost; spodbuja države članice, naj prispevajo k popolni neodvisnosti EJT v zvezi s tem, EJT pa, naj si še naprej prizadeva za komunikacijo in usklajevanje s številnimi partnerji, katerih delovanje je bilo zasnovano tako, da je vzajemno in se dopolnjuje;
84.pozdravlja pobude urada OLAF in EJT za poglobitev in poenostavitev operativnega sodelovanja ter izmenjavo znanja med udeleženimi akterji; ceni prvo mednarodno konferenco, ki je omogočila izmenjavo mnenj med tožilci EJT in preiskovalci urada OLAF, ki jo je Parlament gostil leta 2024; poudarja, da je revizija regulativnih okvirov urada OLAF in EJT priložnost za ponovno preučitev številnih vidikov njunega sodelovanja glede na izkušnje, pridobljene v prvih letih delovanja EJT, in ob posebnem upoštevanju začetka dopolnilnih preiskav urada OLAF in upravnih preiskav v podporo EJT, pa tudi večje vloge urada OLAF pri odkrivanju goljufij in njihovem prijavljanju EJT, kar prispeva k odpravljanju škode za proračun Unije; meni, da bi lahko dialog in sodelovanje v strukturi za boj proti goljufijam izboljšali z vzpostavitvijo rednega medinstitucionalnega foruma, da bi optimizirali učinkovitost in uspešnost razpoložljivih virov za ukrepanje;
85.pozdravlja pobude urada OLAF in EJT za tesnejši operativni dialog in boljše usklajevanje; poudarja pomen popolne in učinkovite izmenjave podatkov med EJT, uradom OLAF, Eurojustom in Europolom, da bi zagotovili nemoteno sodelovanje v boju proti čezmejnim goljufijam; poziva k ustanovitvi skupne delovne skupine za nadzor integracije podatkov in učinkovitosti vodenja zadev med temi organi;
86.spodbuja nadaljevanje in krepitev sodelovanja med EJT in uradom OLAF v skladu z ustreznima uredbama ter spominja, da ima urad OLAF obveznost, da brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o sumih kriminalnih stikov, kar mu bo omogočilo, da se bo lahko borilo proti goljufijam, korupciji in finančnemu kriminalu, ki škodijo finančnim interesom Unije; podpira nadaljnji razvoj skupnih pobud, izmenjavo informacij in usklajene ukrepe EJT in urada OLAF, saj je tako sodelovanje bistveno za krepitev zaščite finančnih interesov Unije in njenega boja proti finančnemu kriminalu ter za uspešno in učinkovito uporabo sredstev Unije;
87.pozdravlja tesno sodelovanje med EJT in Računskim sodiščem v letu 2023, ki je privedlo do pravočasnega posredovanja informacij o sumih kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost EJT;
88.pričakuje, da bodo delovna skupina, ustanovljena s Komisijo, in sestanki o izvajanju delovnega dogovora med Komisijo in EJT zagotovili, da bodo uradna obvestila EJT za namene upravne izterjave, kot je določeno v členu 103(2), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1939, ustrezno in učinkovito omogočila Komisiji, da čim bolj poveča izterjavo v proračun Unije, ob spoštovanju zaupnosti in pravilnega izvajanja preiskovalnih ukrepov; poudarja, da v zvezi s tem nobena stran še ni predložila povratnih informacij, kar zakonodajalcem onemogoča celovito razumevanje temeljnih vprašanj, vključno s konkretnimi zneski, ki jih Komisija vsako leto izterja od držav članic v primerih oškodovanja proračuna Unije; poudarja, da je za izterjavo sredstev s strani nacionalnih organov še vedno odgovorna Komisija, kot je navedeno v poslanici komisarju za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo, EJT pa nima pooblastil za nadaljnje ukrepanje v zvezi s postopkom izterjave; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo ter Komisijo in EJT obveščajo o pravnomočnih zaplembah; poziva k reviziji ustreznih uredb, da bi pojasnili vlogo EJT v postopku izterjave; poziva EJT in Komisijo, naj se dogovorita o obliki poročanja Parlamentu; razume, da bi to lahko zahtevalo ustrezen razvoj sistema za vodenje zadev EJT, in poziva Komisijo, naj slednjemu prednostno dodeli sredstva za izpolnitev te potrebe;
89.pozdravlja tesnejše sodelovanje z Europolom; ugotavlja, da bi program ODPIN (operativno omrežje digitalne infrastrukture) omogočil, da se v celoti izkoristijo vsi podatki, ki jih je EJT zbralo v svojih preiskavah (več kot 1000 terabajtov, pri čemer ta številka še narašča); ugotavlja, da je EJT v tem okviru opredelilo morebitna kazniva dejanja, ki niso v njegovi pristojnosti, vključno z organiziranim kriminalom, nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, nedovoljeno proizvodnjo cigaret, naložbenimi goljufijami, nezakonitimi igrami na srečo in prostitucijo (kazniva dejanja, ki niso povezana z zaščito finančnih interesov) ter drugimi, ki so privedla do posredovanja več spisov kot ključnih dokazov, in da so nacionalna tožilstva sprožila 28 novih primerov za nadaljnjo preiskavo tistih kaznivih dejanj, ki niso povezana z zaščito finančnih interesov in ki niso v pristojnosti EJT; se zaveda, da pri tej in drugih analizah za sodelovanje z Europolom veljajo omejitve, ki izhajajo iz nacionalnega kazenskega procesnega prava in dostopnosti podatkov v lasti EJT; poudarja, da bi bilo treba medtem obstoječe pristojnosti EJT za preiskovanje organiziranega kriminala in pranja denarja, kadar so povezane z goljufijami, ki škodijo finančnim interesom EU, podpreti z ustreznimi viri in učinkovitim sodelovanjem z Europolom; meni, da je treba sodelovanje z Europolom še dodatno okrepiti, vendar to ne more v celoti nadomestiti razvoja notranje analitične platforme EJT, ki ostaja bistvena za hitro razlago podatkov, zbranih med preiskavami, in določitev operativnih strategij v čezmejnih primerih, ki zahtevajo dostop do celotnega sistema za vodenje zadev EJT; opozarja, da bi morala Komisija v prihodnjem poročilu o oceni natančno analizirati, na katere kategorije kaznivih dejanj je treba razširiti mandat EJT, da bi čim bolje izkoristili njegov potencial; pozdravlja poziv EJT k tesnejšemu sodelovanju z institucijami Unije;
90.je zaskrbljen zaradi vse večjega števila primerov v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost; ceni pravočasne informacije o tem problemu, ki so bile posredovane Komisiji in ustreznim parlamentarnim odborom; meni, da veliko število aktivnih primerov, ki se nanašajo na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, upravičuje pospešitev izmenjav, zlasti s projektno skupino za okrevanje in odpornost, da bi opredelili morebitne vrzeli v nadzoru ali kontrolah ali vzorce goljufij ter Komisiji omogočili, da posodablja svoje mehanizme za spremljanje uspešnosti in izvršuje nedavno zasnovane ukrepe za omejevanje in izterjave; ponovno poudarja, da so sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost sredstva Unije, in ne nacionalna sredstva, ter da so v pristojnosti EJT, in spodbuja Komisijo ter druge organe in telesa Unije, naj si bolj prizadevajo za odkrivanje ter EJT poročajo o vseh zadevnih primerih;
91.pozdravlja, da je EJT novembra 2024 podpisalo delovni dogovor s Parlamentom, v katerem so določeni jasni načini sodelovanja za zaščito finančnih interesov Unije;
92.ugotavlja, da se je EJT v letu 2023 pri nakupu blaga in storitev z nižjimi stroški še naprej zanašalo na medinstitucionalne pogodbe in dvostranske sporazume; ugotavlja tudi, da je bilo ob koncu leta2023 aktivno vključeno v 80 medinstitucionalnih okvirnih pogodb in da je imelo sklenjenih 22 sporazumov o ravni storitev ali drugih dvostranskih sporazumov z drugimi subjekti Unije, da bi čim bolj povečalo proračunske prihranke iz veljavnih pogodbenih instrumentov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;
93.toplo pozdravlja sodelovanje Poljske in Švedske v EJT; se zaveda, da bo to vplivalo na njegove proračunske potrebe, in podpira njegovo zahtevo, da se mu zagotovijo potrebna sredstva, da bo lahko izkoristilo sodelovanje Poljske in Švedske pri svojih operativnih dejavnostih; ugotavlja, da Irska in Danska še naprej izkoriščata možnost izvzetja iz EJT v skladu s protokoloma št. 21 in 22 PDEU, Madžarska pa je edina preostala država članica, ki se EJT še ni pridružila; poziva madžarsko vlado, naj to nemudoma stori; opozarja, da je bilo zbranih 680.000 podpisov za pridružitev EJT, kar kaže na odločno zahtevo družbe po okrepljenih pravnih varovalih pred goljufijami in korupcijo, ki škodijo finančnim interesom Unije;
94.ugotavlja, da irske oblasti v letu 2023 niso bistveno izboljšale sodelovanja v EJT; opozarja, da je zaradi njihove zavrnitve sodelovanja z EJT pri izvrševanju več prošenj za medsebojno pravno pomoč, ki so jih poslali evropski delegirani tožilci, EJT v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092[17] o tem poročalo Komisiji; ceni posledično odločitev irskih organov, da spremenijo svojo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja pravni okvir za medsebojno pravno pomoč EJT, in poudarja, da Irska od 1.novembra2023 EJT nudi medsebojno pravno pomoč na podlagi tega enostranskega priznanja; ugotavlja, da ni bilo izmenjav z irsko medagencijsko delovno skupino, ustanovljeno za preučitev morebitnega prihodnjega sodelovanja Irske v EJT; poziva Komisijo, EJT in irske oblasti, naj vzpostavijo konstruktiven dialog, da bi našli učinkovit način sodelovanja;
95.poudarja, da vsakršno nesodelovanje z EJT s strani katere koli države članice, ne glede na to, ali je udeležena v okrepljenem sodelovanju, na podlagi katerega je bil EJT ustanovljeno, predstavlja tveganje za pojav nišne imunitete in privilegijev, zaradi katerih bi bila obramba finančnih interesov Unije v najboljšem primeru neenotna in neučinkovita; ponovno poziva Komisijo in zadevne države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo za dopolnitev sedanjega scenarija z maloštevilnimi manjkajočimi, vendar zelo pomembnimi elementi, in spodbujajo razširitev sodelovanja v EJT na druge države članice, ki še ne sodelujejo, na način, ki bi krepil učinkovitost zaščite Unije in nacionalnih proračunov; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja raven sodelovanja držav članic z EJT in naj sproži postopek za ugotavljanje kršitev proti vsaki državi članici, ki sistematično ovira preiskave pod vodstvom EJT; meni, da bi moralo biti članstvo v EJT osnovni pogoj za prejemanje sredstev EU;
96.obsoja nedavno sporočeno sistematično vohunjenje, ki ga je madžarska vlada organizirala proti osebju urada OLAF med preiskovalno misijo o morebitni zlorabi sredstev Unije s strani podjetja ELIOS, povezanega s svakom madžarskega predsednika vlade; poudarja, da sta OLAF in EJT kot temeljni instituciji strukture Unije za boj proti goljufijam žal izpostavljena takšnim grožnjam ne le tretjih držav, temveč tudi držav članic EU; poudarja, da takšna dejanja resno ogrožajo pravno državo in integriteto institucij Unije; poziva k hitri vzpostavitvi strogih zaščitnih ukrepov za uslužbence institucij Unije na misijah v državah članicah in za preprečevanje podobnih nesprejemljivih kršitev v prihodnosti;
Komunikacija
97.ugotavlja, da se EJT stalno zavzema za izboljšanje notranjega in zunanjega komuniciranja; ceni ukrepe, ki se izvajajo prek družbenih omrežij, in spodbuja EJT, naj ohrani proaktiven in pregleden pristop;
98.meni, da bi se s poročanjem v medijih in objavami v družbenih omrežjih o intervencijah in delovanju EJT ter o njihovem ozadju lahko izboljšal ugled institucij med državljani in povečala ozaveščenost davkoplačevalcev o zapletenosti zaščite finančnih interesov Unije;
99.vztraja, da bi ustrezno in natančno komuniciranje EJT povečalo tudi vključenost civilne družbe in spodbudilo predložitev podatkov, ki bi morebiti pomagali pri preiskavah; razume zahtevo EJT, da se informacije o možnostih prijave vključijo v vsako standardno predstavitev za zunanje občinstvo ali predstavijo na konferencah in seminarjih, kadar je to mogoče in primerno; ugotavlja, da je bilo spletno mesto EJT leta 2023 popolnoma preoblikovano, pri čemer je bil glavni poudarek na izboljšanju dostopnosti in prijaznosti do uporabnika, in da je možnost prijave kaznivega dejanja zdaj na vidnem mestu na vrhu vsake spletne strani, skupaj s pasico, v kateri je ta funkcija poudarjena na domači strani;
100.ugotavlja, da so sredstva EJT za komuniciranje omejena in da bo treba zaradi potrebe po digitalni avtonomiji EJT njegovo spletno mesto upravljati interno, za kar bodo potreben dodaten denar, potem ko bo GD za digitalne storitve to delo prenehal opravljati; poudarja, da vse večji obseg in občutljivost preiskav EJT zahtevata pozornost pri izmenjavah z mediji, novinarji, državljani in akademskimi krogi; ponovno poziva EJT, naj poišče jasno in najboljše možno ravnovesje med preglednostjo in javnim interesom na eni strani ter zaupnostjo in pravilnim izvajanjem preiskav na drugi strani ter zagotovi nevtralnost pri komuniciranju o svojih dejavnostih;
101.opozarja na pomen preglednosti pri interakcijah EJT z zunanjimi akterji; poziva k vzpostavitvi obveznega javnega registra vseh srečanj med uradniki EJT in predstavniki tretjih strani, vključno z lobisti in predstavniki nacionalnih vlad, da bi preprečili neprimeren vpliv in okrepili zaupanje javnosti v neodvisnost EJT;
Učinek vojaške agresije Rusije proti Ukrajini
102.meni, da bi lahko delovni dogovori z ukrajinskimi pristojnimi organi učinkovito izboljšali zaščito finančnih interesov Unije na podlagi ustreznih zavez, sprejetih za podporo Ukrajine in njenih prebivalcev; se zaveda, da so bili pri izvrševanju prošenj za medsebojno pravno pomoč posredovani dokazi, in pozdravlja možnost ustanovitve skupne projektne skupine z ukrajinskimi oblastmi za usklajevanje preiskav; opozarja Komisijo in druge institucije, organe, urade in agencije Unije na pomen odkrivanja in pravočasne predložitve preiskovalnega prispevka EJT.
PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE,OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE
V skladu s členom 8 Priloge I Poslovnika poročevalec izjavlja, da je pri pripravi poročila do njegovega sprejetja v odboru prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:
Subjekt in/ali oseba |
Laura Codruța Kövesi, European Chief Prosecutor |
Petr Klement, Deputy European Chief Prosecutor |
Priprava tega seznama je v izključni pristojnosti poročevalca.
Če so na seznamu navedene fizične osebe z imenom ali njihovo funkcijo ali z obema, poročevalec izjavlja, da je zadevne fizične osebe seznanil z obvestilom Evropskega parlamenta o varstvu podatkov št. 484 (/data-protect/index.do), v katerem so opredeljeni pogoji, ki veljajo za obdelavo njihovih osebnih podatkov, ter pravice, povezane s to obdelavo.
MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE(10.2.2025)
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega javnega tožilstva za proračunsko leto 2023
()
Pripravljavec mnenja: Tomáš Zdechovský
OPINION
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje:
1.ugotavlja, da se je število zadev, ki jih je leta 2023 obravnavalo Evropsko javno tožilstvo (EJT), skoraj podvojilo v primerjavi z letom 2022 in doseglo 1927 aktivnih preiskav; pozdravlja, da so dejavnosti EJT v letu 2023 obrodile sadove, saj so vključevale 139 obtožnic, 339 zadev, povezanih z DDV, in več kot 200 preiskav o izvajanju instrumenta NextGenerationEU; ugotavlja tudi, da je EJT doseglo, da se čedalje več storilcem goljufij sodi pred nacionalnimi sodišči;
2.pozdravlja tesno sodelovanje med EJT in Računskim sodiščem, zlasti pri odkrivanju sumov kaznivih dejanj, ki spadajo v njegovo pristojnost in vključujejo sodelujoče države članice; 3. pozdravlja povečanje sredstev za proračun EJT v letu 2023, ki je skupaj znašal 64,6 milijona EUR, kar je v tem letu omogočilo 11-odstotno povečanje števila zaposlenih; priznava, da bo po pričakovanjih pospešeno izplačevanje sredstev instrumenta NextGenerationEU, hitro povečanje delovne obremenitve EJT – število primerov med letoma 2022 in 2023 se je namreč povečalo za 70%, število preiskav pa za 58% – ter povečanje števila članov še dodatno obremenilo njegova sredstva; poudarja pomen dodatnega financiranja in okrepitve osebja, da bi se EJT lahko učinkovito borilo proti organiziranemu kriminalu, ščitilo finančne interese EU in prispevalo k spoštovanju pravne države, kar so ključne prednostne naloge EU; obžaluje, da na podlagi predloga Komisije za proračun EJT za leto 2025 in stališča Sveta ne bo dovolj sredstev, da bi EJT lahko izpolnilo svoj mandat; poudarja, da EJT ustvarja znatne finančne donose za EU, kar dokazuje zaseg 1,5 milijarde EUR v letu 2023, in poziva k namenskemu povečanju sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru 2028–2034, da bo lahko še naprej izpolnjevalo svoje cilje in obveznosti;
4.priznava pomen celostnega pristopa k boju proti kriminaliteti belih ovratnikov, kot so goljufije in korupcija, ter bolj konvencionalnim oblikam kriminalitete, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in trgovina z ljudmi, saj so pogosto povezane; opozarja, da bi morala Komisija v prihodnjem poročilu o oceni natančno analizirati, na katere kategorije kaznivih dejanj je treba razširiti mandat EJT, da bo lahko kar najbolje izpolnjevalo svojo vlogo, meni, da bi bilo treba medtem obstoječe pristojnosti EJT za preiskovanje organiziranega kriminala in pranja denarja, kadar so povezane z goljufijami, ki škodijo finančnim interesom EU, podpreti z ustreznimi viri in učinkovitim sodelovanjem z Europolom in analizirati, kako bi lahko operacije in preiskave EJT postale učinkovitejše in uspešnejše, in poročilu o oceni priložiti zakonodajni predlog; v zvezi s tem opozarja na načrte komisarja McGratha za pospešitev ocenjevanja;
5.poudarja, da je odvzem premoženjske koristi bistvenega pomena za verodostojno odvračanje od organiziranega kriminala; pozdravlja sodelovanje EJT v mednarodnih mrežah za nadaljnji napredek njegovih operacij odvzema premoženjske koristi; poudarja, da mora Komisija povabiti EJT k sodelovanju v novoustanovljeni mreži za sodelovanje na področju povrnitve in odvzema sredstev; ugotavlja, da lahko pravočasna in učinkovita preiskava in pregon kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami, ustvarita znatne prihranke za proračun Unije in proračune držav članic;
6.poudarja pomembno vlogo EJT v pristopu Unije k boju proti korupciji in zlorabi sredstev Unije; izraža zadovoljstvo, da v EJTsodeluje 24 držav članic, ink pridružitvispodbujapreostaledržave članice,sicer jim bo odvzeta možnost posrednega upravljanja sredstev EU; poziva Komisijo, naj v nadaljnjih poročilih pozorno spremlja raven sodelovanja držav članic z EJT in se še neguje dejavni dialog z državami članicami, ki ne sodelujejo v EJT, da bi tožilstvu učinkovito olajšala opravljanje njegovih nalog; poudarja, da bi se tak dialog moral nadaljevati z državami članicami, ki že sodelujejo v EJT, kar zadeva reševanje težav v boju proti kršitvam pravne države in korupciji in da bi jih moral podpreti pri konkretnem izvajanju zadevnih priporočil iz letnih poročil o pravni državi; ponavlja pa, da bi moralo biti članstvo v EJT osnovni pogoj za prejemanje sredstev EU in da je treba razširiti njegov mandat; pozdravlja, da v EJT sodelujeta tudi Švedska in Poljska, kar je bilo potrjeno januarja oziroma julija 2024;
7.pozdravlja, da je bilo leta 2023 v EJT imenovanih osem novih evropskih tožilcev in 35 novih evropskih delegiranih tožilcev; ponovno poudarja, da lahko EJT svojo vlogo opravlja le, če uživa popolno sodno neodvisnost, ki izhaja iz objektivnega postopka imenovanja, ki temelji na dosežkih; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem prispevajo k popolni neodvisnosti EJT;
8.spodbuja nadaljevanje in krepitev sodelovanja med EJT in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z ustreznima uredbama ter spominja, da ima urad OLAF obveznost, da brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o sumih kriminalnih stikov, kar mu bo omogočilo, da se bo lahko borilo proti goljufijam, korupciji in finančnemu kriminalu, ki škodijo finančnim interesom Unije; podpira nadaljnji razvoj skupnih pobud, izmenjavo informacij in usklajene ukrepe EJT in urada OLAF, saj je tako sodelovanje bistveno za krepitev zaščite finančnih interesov EU in boja Unije proti finančnemu kriminalu ter za zagotavljanje uspešne in učinkovite uporabe sredstev Unije.
PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE,
OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVEC MNENJA PREJEL PRISPEVKE
Pripravljavec mnenja kot izključno pristojen izjavlja, da ni prejel nobenih prispevkov od subjektov ali oseb, ki bi jih bilo treba navesti v tej prilogi v smislu člena 8 Priloge I Poslovnika.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
6.2.2025 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
46 13 1 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdalena Adamowicz, Giuseppe Antoci, Jaume Asens Llodrà, Nikola Bartůšek, Krzysztof Brejza, Saskia Bricmont, Jaroslav Bžoch, Veronika Cifrová Ostrihoňová, Lena Düpont, Marieke Ehlers, Raquel García Hermida-Van Der Walle, Branko Grims, Evin Incir, Irena Joveva, Erik Kaliňák, Marina Kaljurand, Fabienne Keller, András László, Juan Fernando López Aguilar, Erik Marquardt, Michael McNamara, Birgit Sippel, Krzysztof Śmiszek, Petra Steger, Cecilia Strada, Georgiana Teodorescu, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Charlie Weimers, Sophie Wilmès, Alessandro Zan, Javier Zarzalejos, Tomáš Zdechovský |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Fredi Beleris (Fredis Beleris), David Casa, Sigrid Friis, Markéta Gregorová, Hannah Neumann, Gaetano Pedulla’, Sandro Ruotolo, Oliver Schenk, Alexander Sell, Bartłomiej Sienkiewicz, Malika Sorel, António Tânger Corrêa, Marco Tarquinio, Pekka Toveri, Loránt Vincze, Peter Volgin (Petar Volgin), Axel Voss, Michał Wawrykiewicz, Lucia Yar |
|||
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju |
Bart Groothuis, Rima Hassan, Anja Hazekamp, Pär Holmgren, Sérgio Humberto, Evelyn Regner, Carla Tavares, Ingeborg Ter Laak |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
46 |
+ |
PPE |
Magdalena Adamowicz, Fredi Beleris (Fredis Beleris), Krzysztof Brejza, David Casa, Lena Düpont, Branko Grims, Sérgio Humberto, Oliver Schenk, Bartłomiej Sienkiewicz, Ingeborg Ter Laak, Pekka Toveri, Loránt Vincze, Axel Voss, Michał Wawrykiewicz, Javier Zarzalejos, Tomáš Zdechovský |
Renew |
Veronika Cifrová Ostrihoňová, Sigrid Friis, Raquel García Hermida-Van Der Walle, Bart Groothuis, Irena Joveva, Fabienne Keller, Michael McNamara, Sophie Wilmès, Lucia Yar |
S&D |
Evin Incir, Marina Kaljurand, Juan Fernando López Aguilar, Evelyn Regner, Sandro Ruotolo, Birgit Sippel, Krzysztof Śmiszek, Cecilia Strada, Marco Tarquinio, Carla Tavares, Alessandro Zan |
The Left |
Giuseppe Antoci, Rima Hassan, Anja Hazekamp, Gaetano Pedulla' |
Verts/ALE |
Jaume Asens Llodrà, Saskia Bricmont, Markéta Gregorová, Pär Holmgren, Erik Marquardt, Hannah Neumann |
13 |
- |
ECR |
Charlie Weimers |
ESN |
Alexander Sell, Milan Uhrík, Peter Volgin (Petar Volgin) |
NI |
Erik Kaliňák |
PfE |
Nikola Bartůšek, Jaroslav Bžoch, Marieke Ehlers, András László, Malika Sorel, Petra Steger, António Tânger Corrêa, Tom Vandendriessche |
1 |
0 |
ECR |
Georgiana Teodorescu |
Uporabljeni znaki:
+:za
-:proti
0:žԾ
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
18.3.2025 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 3 3 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Arno Bausemer, Damian Boeselager, Gilles Boyer, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Tamás Deutsch, Dick Erixon, Daniel Freund, Esteban González Pons, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Virginie Joron, Kinga Kollár, Giuseppe Lupo, Marit Maij, Csaba Molnár, Fidias Panajotu (Fidias Panayiotou), Jacek Protas, Julien Sanchez, Jonas Sjöstedt, Carla Tavares, Tomáš Zdechovský |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Bert-Jan Ruissen, Annamária Vicsek |
|||
Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju |
Francisco Assis, Vilija Blinkevičiūtė, Gaetano Pedulla’, Georgiana Teodorescu |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
23 |
+ |
ECR |
Bert-Jan Ruissen, Georgiana Teodorescu |
NI |
Fidias Panajotu (Fidias Panayiotou) |
PPE |
Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Caterina Chinnici, Esteban González Pons, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Kinga Kollár, Jacek Protas, Tomáš Zdechovský |
Renew |
Gilles Boyer, Olivier Chastel |
S&D |
Francisco Assis, Vilija Blinkevičiūtė, Giuseppe Lupo, Marit Maij, Csaba Molnár, Carla Tavares |
The Left |
Gaetano Pedulla', Jonas Sjöstedt |
Verts/ALE |
Damian Boeselager, Daniel Freund |
3 |
- |
ESN |
Arno Bausemer |
PfE |
Virginie Joron, Julien Sanchez |
3 |
0 |
ECR |
Dick Erixon |
PfE |
Tamás Deutsch, Annamária Vicsek |
Uporabljeni znaki:
+:za
-:proti
0:žԾ
- [1] UL C, C/2024/6332, 24.10.2024, ELI: .
- [2] UL C, C/2024/6041, 10.10.2024, ELI: .
- [3] UL L 193, 30.7.2018, str. 1, ELI: .
- [4] UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: .
- [5] UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: .
- [6] UL L 122, 10.5.2019, str. 1, ELI: .
- [7] UL C, C/2024/6332, 24.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6332/oj.
- [8] UL C, C/2024/6041, 10.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6041/oj.
- [9] UL L 193, 30.7.2018, str. 1, ELI: .
- [10] UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: .
- [11] UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: .
- [12] UL L 122, 10.5.2019, str. 1, ELI: .
- [13]Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L198, 28.7.2017, str.29, ELI:).
- [14]Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12.oktobra2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (ULL283, 31.10.2017, str.1, ELI:).
- [15]Glede na konsolidirano letno poročilo o dejavnostih za leto 2023 je stopnja fluktuacije za začasne in pogodbene uslužbence znašala 5,9%.
- [16]Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.45/2001 in Sklepa št.1247/2002/ES (UL L295, 21.11.2018, str.39, ELI:).
- [17] Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (ULL433I, 22.12.2020, str. 1, ELI:http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2092/oj).