Ϸվ

Predlog resolucije - B9-0095/2021Predlog resolucije
B9-0095/2021

PREDLOG RESOLUCIJEo aretaciji Alekseja Navalnega

19.1.2021-()

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Michael Gahler, Andrius Kubilius, Željana Zovko, Sandra Kalniete, David McAllister, Radosław Sikorski, Traian Băsescu, Eugen Tomac, Andrzej Halicki, Arba Kokalari, Miriam Lexmann, Tomasz Frankowski
v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucijeRC-B9-0090/2021

ʴDzٴDZ:
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument:
B9-0095/2021
Predložena besedila :
B9-0095/2021
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9-0095/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o aretaciji Alekseja Navalnega

()

Evropski parlament,

ob upoštevanju resolucije z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Rusiji: zastrupitev Alekseja Navalnega[1],

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti drugega poglavja in člena 29, ki varuje svobodo govora, in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, katerim se je Rusija zavezala kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in OZN,

ob upoštevanju izmenjave mnenj z Aleksejem Navalnim in drugimi vodilnimi politiki ruske opozicije, ki jo je 27. novembra 2020 opravil Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve,

ob upoštevanju izjav predsednice Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politik po pridržanju Alekseja Navalnega 17. januarja 2021,

ob upoštevanju izjav voditeljev držav članic EU o pridržanju Alekseja Navalnega ob prihodu v Moskvo,

ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je njena generalna skupščina sprejela 9. decembra 1998,

ob upoštevanju globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ki ga je Svet sprejel 7.decembra2020,

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.ker je Aleksej Navalni kot vodilni politik ruske opozicije, odvetnik, bloger in protikorupcijski aktivist razkril številne primere korupcije, v katere so bila vpletena podjetja in ruski politiki, in je postal eden najbolj dejanskih voditeljev ruske opozicije;

B.ker je bil že prej priprt, aretiran in obsojen, vse v poskusu, da bi ustavili njegovo politično in javno udejstvovanje; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice več teh postopkov razglasilo za nepoštene in v nasprotju z načelom poštenega sojenja;

C.ker naj bi Aleksej Navalni 20. avgusta 2020 na domačem ruskem letu padel v komo in so ga nato odpeljali v bolnišnico v ruskem mestu Omsk, zatem pa je bil z letalom premeščen v nemško bolnišnico Charité, kjer je bil v zdravniški oskrbi;

D.ker se je poskus umora Alekseja Navalnega zgodil pred ruskimi lokalnimi in regionalnimi volitvami 13. septembra 2020, na katerih se je zavzemal za uvedbo strategije „pametnega glasovanja“, s katero bi porazili kandidate Putinovega režima;

E.ker je Evropska unija 15. oktobra 2020 uvedla sankcije proti ruskim uradnikom in enemu subjektu, ki so bili vpleteni v poskus zastrupitve Aleksej Navalnega; te sankcije vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja;

F.ker so Alekseja Navalnega, potem ko je šest mesecev preživel v Nemčiji, kjer je bil zdravljen in je nato okreval, 17. januarja 2021 ob prihodu v Moskvo pridržali na letališču;

G.ker ruske oblasti trdijo, da so ga aretirale, ker ni spoštoval odločbe ruskega sodišča, v skladu s katero bi moral v času, ko je okreval po poskusu atentata, ki so ga – kot je pokazala preiskava Bellingcat – izvedle ruske oblasti, poročati pristojnim ruskim organom za izvrševanje kazenskih sankcij;

H.ker so ruske oblasti 18. januarja 2021 proti Alekseju Navalnemu vložile nov kazenski postopek, v katerem ga bremenijo goljufije, povezane z nakazili denarja različnim dobrodelnim organizacijam;

I.ker so državni tožilci v ponedeljek, 18. januarja 2021 zahtevali, naj sodišče Alekseja Navalnega zapre za 30 dni;

J.ker je po podatkih priznane ruske organizacije za človekove pravice Memorial v Ruski federaciji več kot 300 političnih in verskih zapornikov; ker EU izkazuje solidarnost z vsemi oporečniki in z ruskim narodom, ki se kljub pritiskom Kremlja in ruskih oblasti še naprej borijo za svobodo, človekove pravice in demokracijo, čeprav so ogrožene njihove pravice in življenje;

K.ker ima Evropska unija od decembra 2020 v svojem naboru orodij globalni režim sankcij na področju človekovih pravic, poznan kot evropski zakon Magnickega, katerega tarče so posamezniki in subjekti, ki so odgovorni za ali vpleteni v hude kršitve in zlorabe človekovih pravic po svetu ali so z njimi povezani;

1.strogo obsoja aretacijo Alekseja Navalnega ob njegovi vrnitvi v Moskvo in zahteva njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev; ponovno obsoja poskus atentata in izraža tudi globoko zaskrbljenost zaradi krčenja prostora politične opozicije, glasov oporečnikov in civilne družbe v Ruski federaciji;

2.strogo obsoja aretacijo približno 60 novinarjev in podpornikov Alekseja Navalnega, ki so bili prisotni na letališču, da bi ga pozdravili;

3.meni, da je aretacija Alekseja Navalnega izredno zaskrbljujoča in da še dodatno zaostruje odnose med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ki so napeti zaradi stalnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dezinformacijskih kampanj, poseganja v volilni proces drugih držav ter ustvarjanja in podpiranja konfliktov v partnerskih državah vzhodnega sosedstva;

4.meni, da Aleksej Navalni ni le pomemben voditelj demokratične opozicije, ampak tudi moralni voditelj vseh Rusov, ki prezirajo korupcijo in nekaznovanje tistih na oblasti; vztraja, da njegova odločnost in pogum dajeta upanje vsem v Rusiji, ki verjamejo, da so svoboda, demokracija, politični pluralizem in odgovornost v njihovi državi mogoči;

5.meni, da je aretacija Alekseja Navalnega jasen poskus, da bi onemogočili in s politične scene odstranili edino osebo, ki v zadnjih letih predstavlja izziv oblastem, tudi v času pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2021; meni, da s tem režim razkriva svoj prezir do lastnega ljudstva in si neusmiljeno prizadeva ostati na oblasti, s tem pa ljudem jemlje vsakršno možnost za demokracijo in svobodo;

6.poudarja, da so si delovanje in taktike ruskega režima in diktature v Belorusiji vse bolj blizu; meni, da se oba režima bojita vse večje želje po spremembah med njunim prebivalstvom, zato se jim kraja volitev zdi priročna politična rešitev; meni, da je nenamerna posledica večja odločenost ljudi, da si bodo prizadevali za spremembe, ker so dobili priložnost, da se lahko odločijo za svobodo, demokracijo in spoštovanje univerzalnih človekovih pravic;

7.poudarja svojo odločenost, da bo podrobno preučil dogodke, povezane z Aleksejem Navalnim, in njegovo počutje, fizično in psihično, za kar so izključno odgovorne ruske oblasti; ponovno poudarja, da je treba sankcije, ki so bile doslej uvedene v zvezi z zastrupitvijo Alekseja Navalnega, razširiti, da bodo zajele posameznike, ki so bili vpleteni v njegovo aretacijo, in tiste, ki so jo ukazali; meni tudi, da EU v primeru Alekseja Navalnega ne bi smela oklevati pri uporabi globalnega režima sankcij na področju človekovih pravic; poleg tega predlaga, naj ga Svet in visoki predstavnik uporabita za tožilce in sodnike, ki sodelujejo pri politično motiviranih sodbah sodišč;

8.svetuje Svetu, naj uvede sankcije proti ruskim oligarhom, ki so povezani z režimom in so člani notranjega kroga predsednika Putina ter imajo premoženje v Evropski uniji in lahko svobodno potujejo v države članice; meni, da bi bilo treba te sankcije razširiti tudi na njihove ožje družinske člane; meni, da Evropska unija ne bi smela več z odprtimi rokami sprejemati ruskega bogastva sumljivega izvora;

9.opozarja, da sta zastrupitev in zdaj aretacija Alekseja Navalnega le najnovejša med dogodki, zaradi katerih morajo EU in njene države članice ponovno opraviti temeljito oceno odnosov z Rusijo, tudi pet vodilnih načel in gospodarskega sodelovanja; meni, da bi moralo biti spodbujanje demokracije skupaj s krepitvijo univerzalnih vrednot in načel v osredju nove strategije EU v odnosu do Ruske federacije;

10.zahteva, naj ruske oblasti prenehajo ustrahovati in politično preganjati svoje kritike, tudi neodvisne medije, blogerje, organizacije civilne družbe, podjetnike, aktiviste ter ljudi s področja kulture in umetnosti; opozarja, da bodo v novih primerih sistematičnega zatiranja opozicije in ponarejanja rezultatov prihodnjih volitev uporabljene sankcije;

11.poziva države članice EU, naj svoja stališča glede Rusije uskladijo ter enotno nastopajo v dvostranskih in večstranskih dialogih z ruskimi oblastmi; poleg tega verjame, da bi morala EU izkoristiti spremembo uprave v Washingtonu, da bi okrepila čezatlantsko enotnost pri zaščiti demokracije in temeljnih vrednot pred avtoritarnimi režimi; ponavlja, da predsednik Parlamenta prebivalcem Rusije stoji ob strani v boju za temeljne svoboščine, človekove pravice in demokracijo;

12.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

Zadnja posodobitev: 20. januar 2021
Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov