Ϸվ

Kazalo
ʰš
Naslednje
Celotno besedilo
Postopek :
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B10-0146/2025

Razprave :

Glasovanja :

PV12/03/2025-6.7
CRE12/03/2025-6.7

Sprejeta besedila :

P10_TA(2025)0034

Sprejeta besedila
PDF204kWORD63k
Sreda, 12. marec 2025-Strasbourg
Bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe
P10_TA(2025)0034RC-B10-0146/2025

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2025 o beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe ()

Evropski parlament,

–ob upoštevanju člena 136(2) in 136(4) Poslovnika,

A.ker je varnost EU, njenih držav članic, držav kandidatk in državljanov v tem desetletju ogrožena, saj zaradi ponovnega obsežnega vojskovanja v naši soseščini prihaja do dodatnega stopnjevanja že tako velikih geopolitičnih premikov; ker tudi EU ogrožajo napadi, saj znotraj njenih meja prihaja do hibridnih incidentov, v njeni soseščini poteka obsežna vojna, svetovne sile se na novo prerazporejajo, vse to pa pomeni resnično tveganje za varnost EU in njenih državljanov, zaradi česar je treba takoj, ambiciozno in odločno ukrepati; ker ruska vojaška agresija proti Ukrajini pomeni prelomnico v evropski zgodovini; ker je Putinova vojaška agresija proti Ukrajini splošno priznana kot napad na evropski mirovni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, in na svetovni red kot celoto;

B.ker se svetovni red drobi in ga vse bolj zaznamujejo zapletene in globoko zakoreninjene nestabilnosti;

C.ker v Evropi ne more biti varnosti, če ni varno tudi njeno neposredno sosedstvo, začenši z zmožnostjo Ukrajine, da se upre ruski vojaški agresiji;

D.ker nedavne izjave članov administracije ZDA in močan pritisk, ki ga nad Ukrajino izvaja vodstvo ZDA, odražajo preobrat v zunanji politiki ZDA, saj Trumpova administracija predlaga normalizacijo odnosov z Rusijo, in ker postaja vse bolj jasno, da mora Evropa okrepiti svojo varnost in obrambo, da bo lahko pri obrambi pomagala tudi Ukrajini;

E.ker se zmogljivosti Rusije najhitreje in najbolj povečujejo blizu njenih meja z Zahodom, medtem ko EU svoje obrambne zmogljivosti le počasi krepi;

F.ker Kitajska, ki želi postati svetovna velesila, spodkopava mednarodni red, ki temelji na pravilih, saj vodi vse bolj agresivno zunanjo politiko ter sovražno gospodarsko in konkurenčno politiko ter izvaža blago z dvojno rabo, ki ga Rusija uporablja na bojišču proti Ukrajini, s tem pa ogroža evropsko varnost in evropske interese; ker Kitajska poleg tega ogromno vlaga v svoje oborožene sile, uporablja svojo gospodarsko moč za utišanje kritikov po vsem svetu in si prizadeva, da bi se uveljavila kot prevladujoča sila v indijsko-pacifiški regiji; ker Kitajska s stopnjevanjem svojih konfrontacijskih, agresivnih in zastrašujočih dejanj zoper nekatere svoje sosede, zlasti v Tajvanski ožini in Južnokitajskem morju, pomeni tveganje za regionalno in svetovno varnost ter za gospodarske interese EU;

G.ker posledice vojn, terorizma, nestabilnosti, negotovosti, revščine in podnebnih sprememb na območju Sahela, v severovzhodnem delu Afrike in Libiji resno ogrožajo varnost EU; ker sta nestabilnost in negotovost v južnem sosedstvu in na območju Sahela tesno prepletena s tem, kako EU upravlja svoje zunanje meje, in s tega vidika pomenita stalen izziv;

H.ker je evropska varnost povezana s stabilnostjo na afriški celini in ker to, da je tam prisotnih vse več neevropskih akterjev, dokazuje, da v tej regiji ni zadostne varnosti in diplomatskega sodelovanja, da bi se lahko uspešno spopadala s temi izzivi in branila strateške interese EU;

I.ker so EU in države članice glede na vse slabše razmere zunaj EU izpostavljene več možnim kriznim scenarijem, čeprav si EU v zadnjih letih prizadeva povečati pripravljenost na krize z novo zakonodajo, mehanizmi in instrumenti na različnih področjih politike;

J.ker je nujno, da se obrambna politika EU – glede na nedavne vojne izkušnje Ukrajine in uporabo novih vojaških tehnologij – nadalje reformira in izboljša;

K.ker imajo države članice različne vojaške in varnostne politike, vključno s politikami nevtralnosti, te politike pa bi bilo treba spoštovati;

L.ker je v interesu EU, da Ukrajino obravnava kot resnični sestavni del evropske varnostne strukture;

M.ker se je Črno morje z vidika EU in Nata iz sekundarnega prelevilo v primarno območje vojaškega dogajanja ter je skupaj z Baltskim morjem postalo osrednja strateška regija evropske varnosti v zoperstavljanju ruski grožnji;

N.ker postaja arktična regija vse pomembnejša za gospodarski razvoj in promet, hkrati pa je tam več izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami in militarizacijo, pa tudi izzivov, ki so posledica vse večje geopolitične tekmovalnosti in migracij;

O.ker so glede na številna poročila, zlasti analizo vrzeli pri naložbah v obrambo(1) iz maja 2022, naložbe v vojaško opremo in strelivo ustvarile skrb vzbujajočo vrzel v zmogljivostih evropske obrambe;

P.ker je bil že pred 24.februarjem2022 v veliki meri pripravljen in izpogajan strateški kompas(2); ker je strateški kompas zelo široka strategija, ki vsebuje le malo usmeritev glede nujnosti obrambne pripravljenosti ter odvračilnega učinka in obrambnih zmogljivosti za pripravo na najnujnejše nepredvidljive vojaške dogodke;

Q.ker je bilo v poročilu Maria Draghija iz leta2024 o prihodnosti evropske konkurenčnosti(3) poudarjeno, da bodo za evropsko obrambo v naslednjem desetletju potrebna finančna sredstva v višini 500milijardEUR, in je bila izpostavljena kombinacija strukturnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na konkurenčnost evropske obrambne tehnološko-industrijske baze (EDTIB), ter so bili kot ovire za zmogljivo evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo opredeljeni razdrobljenost, nezadostne javne naložbe v obrambo in omejen dostop do financiranja;

R.ker je v poročilu Saulija Niinistöja(4) poudarjeno, da EU in njene države članice še niso zares pripravljene na najhujše medsektorske ali večrazsežnostne krizne scenarije;

S.ker so za izgradnjo obrambnih zmogljivosti in njihovo prilagajanje vojaškim potrebam potrebni skupna strateška kultura ter enotno dojemanje in ocenjevanje groženj, hkrati pa je treba razviti rešitve za oblikovanje skupne doktrine in konceptov;

T.ker je bila zmožnost EU za odločno odzivanje na zunanje grožnje večkrat ovirana zaradi zahteve po soglasju, nekatere države članice in države kandidatke so namreč blokirale ključno vojaško pomoč Ukrajini ali zavlačevale z njo ter tako spodkopavale evropsko varnost;

U.ker je predsednica Evropske komisije komisarja za obrambo in vesolje ter visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede na zgoraj opisane izzive in analize zadolžila, naj v prvih 100 svojega mandata pripravita belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe;

V.ker Parlament in strokovnjaki že več kot desetletje pozivajo, naj se pripravi bela knjiga o obrambi;

Zgodovinski trenutek za evropsko obrambo: „postati resnična zagotovljalka varnosti“

1.meni, da mora EU nujno ukrepati, da bi si zagotovila avtonomno varnost, okrepila partnerstva s podobno mislečimi partnerji in znatno zmanjšala svojo odvisnost od držav zunaj EU; zato poudarja, da je EU na prelomni točki v svoji zgodovini in izgradnji; vztraja, da običajni dosedanji pristop ni več sprejemljiv, saj bi to pomenilo konec varne Evrope; meni, da se morajo EU in njene države članice odločiti, ali bodo s skupnimi močmi in usklajeno premagovale grožnje in napade na varnost EU ali pa bodo ostale same in na milost in nemilost prepuščene agresivnim nasprotnikom in nepredvidljivim partnerjem;

2.želi spomniti, da je EU mirovni projekt, ki mora težiti k miru in stabilnosti ter hkrati obsojati agresijo; poudarja, da moramo, če želimo doseči mir in stabilnost, podpreti Ukrajino in povečati lastno odpornost;

3.poudarja, da Evropa še naprej trdno podpira Ukrajino, ko se pogumno bori za naše evropske vrednote, in želi spomniti, da je izrazil prepričanje, da bo prihodnost Evrope odločena na ukrajinskih bojiščih; je trdno prepričan, da se Evropa danes spopada z največjo vojaško grožnjo svoji ozemeljski celovitosti po koncu hladne vojne;

4.je trdno prepričan, da za krepitev evropske varnosti in obrambe ne zadostuje le povečanje ambicij in ukrepov, temveč je treba povsem prenoviti način delovanja in vlaganja v našo varnost in obrambo, tako da bomo zmogljivosti odslej načrtovali, inovirali, razvijali, kupovali, vzdrževali in uporabljali skupaj, usklajeno in celovito, pri tem pa bomo v celoti izkoristili dopolnjujoče se pristojnosti vseh akterjev v Evropi, vključno z Natom, da bi vzpostavili skupno evropsko obrambo;

5.meni, da je Rusija, ki jo podpirajo njeni zavezniki, vključno z Belorusijo, Kitajsko, Severno Korejo in Iranom, največja neposredna in posredna grožnja za EU in njeno varnost, pa tudi za države kandidatke in partnerje EU; ponovno kar najostreje obsoja neizzvano, nezakonito in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini; ugotavlja pa tudi, da je treba v celoti upoštevati tudi nestabilnost v našem južnem sosedstvu, krepitev kitajske vojaške moči in večjo agresivnost srednje velikih sil, za katere se zdi, da so pripravljene ogroziti čezatlantsko sodelovanje na področju skupne varnosti in skleniti dogovor z ruskim agresorjem v škodo ukrajinski in evropski varnosti, ki sta pravzaprav eno in isto; ugotavlja, da so nedavna dejanja in izjave ameriške administracije še povečale zaskrbljenost glede prihodnjega stališča ZDA do Rusije, Nata in varnosti Evrope; v zvezi s tem obžaluje, da je ameriška vlada v generalni skupščini OZN in varnostnem svetu OZN o resolucijah ob tretji obletnici ruske vojaške agresije proti Ukrajini glasovala v skladu z interesi ruske vlade; odločno obsoja grožnje ZDA Grenlandiji;

6.vztraja, da mora Evropa v sklopu Nata prevzeti večjo odgovornost, zlasti kar zadeva zagotavljanje varnosti na evropski celini;

7.meni, da bi morala diplomacija ostati temelj zunanje politike EU;

8.ponovno poziva Turčijo, državo članico Nata in državo kandidatko za članstvo v EU, naj spoštuje mednarodno pravo, prizna Republiko Ciper ter nemudoma konča okupacijo in umakne svoje čete z otoka;

9.poudarja, da mora EU zdaj sprejeti celosten in horizontalen pristop, ki bo podprt z regulativnimi in finančnimi instrumenti in na podlagi katerega bo obrambno in varnostno razsežnost vključila v večino svojih politik ter se odzvala na ugotovljene potrebe po zmogljivostih in vrzeli;

10.zato meni, da je čas za obnovitev političnih ambicij, da bi EU postala resnična zagotovljalka varnosti, povečala svojo obrambno pripravljenost in vzpostavila pravo evropsko obrambno unijo; želi spomniti, da je bilo sprejetje strateškega kompasa dobro izhodišče, vendar ga je treba tudi pravočasno izvesti; pozdravlja nedavno uvedene obrambne instrumente EU in vztraja, da je nujno treba okrepiti obrambna prizadevanja EU, saj ne smejo ostati omejena po velikosti, razdrobljena po obsegu in dolgotrajna pri izvajanju; poziva, naj se na področju obrambe naredi kvantni preskok in naj se sprejme nov pristop k njej, vključno s trdnimi odločitvami, akcijskim načrtom in načrti tako za kratkoročne kot za dolgoročne naložbe v obrambo; poudarja, da so za to potrebne vizija, konkretnost in skupne zaveze, tako na strogo vojaškem področju kot v industrijskem, tehnološkem in obveščevalnem sektorju;

11.obžaluje, da Svet in države članice EU niso naklonjeni reševanju globoko zakoreninjenih strukturnih izzivov evropske obrambne industrije in da nimajo ambicij, da bi oborožene sile držav članic sodelovale na ravni EU; poziva države članice, naj združijo moči in podprejo velik korak v smeri zelo ambicioznega in celovitega okvira na področju obrambe;

12.poziva EU, naj sprejme skladen, trden in celovit okvir, da bi izboljšala svojo varnost in varnost svojih partnerjev, da bi lahko bolje opredelila morebitne prihodnje prelomnice in preprečila nadaljnje krize, poleg tega pa naj usklajuje odzive, ki jih bo podala skupaj s svojimi državami članicami in ki bodo podobni tistim, ki se uporabljajo v času vojne;

13.meni, da bi morali biti Evropskemu svetu z belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe podani konkretni ukrepi in možnosti, da bodo lahko izvedena resnično prelomna in potrebna prizadevanja, pri čemer bi bilo treba razlikovati med kratkoročnimi in dolgoročnimi načrti in cilji, obravnavati vprašanja zmogljivosti obrambnega sektorja, industrijsko konkurenčnost in potrebe po naložbah ter oblikovati splošni pristop k unijskemu povezovanju na področju obrambe; poziva tako Svet kot Komisijo, naj opredelita jasne in konkretne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne prednostne naloge z ustreznim časovnim razporedom ukrepov;

14.meni, da je treba misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike ponovno oceniti in pregledati s tega vidika; vztraja, da je treba skupno varnostno in obrambno politiko okrepiti in jo narediti prožnejšo, tudi tako, da postane glavni instrument EU za boj proti hibridnemu vojskovanju, da bo lahko izpolnila svojo vlogo poroka za varnost Evrope, pa tudi sile in zagotovljalke varnosti;

15.pričakuje, da bodo v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe opredeljeni najbolj pereče grožnje, strukturna tveganja in konkurenti ter da bo v njej določeno, v kolikšni meri lahko EU pripravi načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da bi zagotovila vzajemno podporo v primeru obsežnih varnostnih kriz ter da bo Evropi v pomoč pri tem, da predvidi morebitne napadalce, se nanje pripravi in se pred njimi kratkoročno in dolgoročno ubrani, zato da bi EU postala verodostojna sila in evropski steber v Natu; poudarja, da zaščita kopenskih, zračnih in morskih meja EU prispeva k varnosti celotne EU, zlasti njene vzhodne meje, zato poudarja, da bi morala biti vzhodni ščit in baltska obrambna linija vodilna projekta EU, namenjena spodbujanju odvračanja in premagovanju morebitnih groženj z vzhoda;

16.poziva, naj se sprejmejo takojšnji ukrepi za izboljšanje varnosti in obrambe severovzhodne meje EU z Rusijo in Belorusijo, tako da bo na kopnem, v zraku in na morju vzpostavljena celovita in odporna obrambna črta za boj proti vojaškim in hibridnim grožnjam, kot so uporaba oskrbe z energijo kot orožja, sabotaža infrastrukture in instrumentalizacija migracij; poudarja, da je treba nacionalna prizadevanja usklajevati in povezovati s pomočjo regulativnih in finančnih instrumentov EU, da bodo hitreje izvedena;

17.poudarja, da je treba povečati zmogljivosti in vire, hkrati pa odpraviti razdrobljenost obrambnega trga; se v celoti strinja z mnenjem iz Draghijevega poročila, da se morajo EU in njene države članice nujno odločiti o spodbudah za obrambno industrijo EU ter poiskati ustvarjalne rešitve za obsežne javne in zasebne naložbe v varnost in obrambo;

Kratkoročno: zaščita Ukrajine pred eksistencialno grožnjo evropski varnosti

18.poziva EU in njene države članice, naj ostanejo trdno na strani Ukrajine; želi spomniti, da je izrazil prepričanje, da bo prihodnost Evrope odločena na ukrajinskih bojiščih in da se bo potek ruske vojne proti Ukrajini močno spremenil; poudarja, da je ta preboj zdaj skoraj v celoti odvisen od Evrope; zato poziva države članice, naj Ukrajini pred zaključkom pogajanj zagotovijo več orožja in streliva; svari, da bo Rusija napadla druge države, morda celo države članice EU, če EU Ukrajini ne bo zagotovila potrebne podpore in bi se bila ta prisiljena predati; poziva države članice EU, njene mednarodne partnerje in zaveznike v Natu, naj odpravijo vse omejitve za uporabo zahodnih oborožitvenih sistemov, dobavljenih Ukrajini, proti vojaškim ciljem na ruskem ozemlju; poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo za ohranjanje in doseganje čim širše mednarodne podpore Ukrajini ter za iskanje mirne rešitve vojne, ki mora temeljiti na popolnem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, načelih mednarodnega prava, odgovornosti za vojna hudodelstva in kaznivo dejanje agresije ter na dejstvu, da mora za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini, plačati Rusija; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo pri vzpostavljanju trdnih prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino;

19.je trdno prepričan, da mora EU še naprej širiti in izboljševati svoje prilagojene operacije usposabljanja, da bi se ustrezno odzvala na potrebe ukrajinskih oboroženih sil, v zameno pa ustvariti pogoje, da bodo evropske oborožene sile od njih pridobivale izkušnje in se učile strateških praks; poziva države članice, naj še razširijo obseg usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil, tudi na ukrajinskem ozemlju;

20.poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru obrambno financiranje porazdeliti geografsko uravnoteženo;

21.poziva EU, naj razvije strategijo za Ukrajino, s katero bo opredelila jasne cilje za podporo obrambnim zmogljivostim Ukrajine in vključitvi njene obrambne tehnološko-industrijske baze v evropsko, ter naj poišče potrebna sredstva za izvajanje te strategije, hkrati pa podpre dejavnosti evropske obrambne industrije v Ukrajini; predlaga, naj se v okviru programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP) za podporo Ukrajini nameni poseben proračun v višini več milijard EUR, ki bo namenjen prav temu cilju; poudarja, da mora biti ta strategija za Ukrajino sestavni del evropske obrambne strategije;

22.poziva k nujni finančni podpori za pravočasno dobavo obrambnih proizvodov s pomočjo skupnega javnega naročanja, industrijskega usklajevanja, kopičenja zalog, dostopa do financiranja za proizvajalce ter širitve in posodobitve proizvodnih zmogljivosti;

23.pozdravlja „danski model“ za podporo Ukrajini, ki vsebuje javno naročanje obrambnih zmogljivosti, proizvedenih neposredno v Ukrajini; poziva EU in njene države članice, naj odločno podprejo ta model in v celoti izkoristijo njegov potencial, saj so zmogljivosti obrambne industrije Ukrajine premalo izkoriščene (po ocenah približno 50-odstotno), obema stranema pa prinaša številne prednosti, kot so cenejša oprema, hitrejša in varnejša logistika ter enostavnejše usposabljanje in vzdrževanje;

24.poziva k znatnemu povečanju sredstev za financiranje vojaške podpore Ukrajini; v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju naslednjega svežnja vojaške pomoči, ki bi moral biti največji doslej in bi moral ustrezati taki ravni ambicioznosti, kot je na tej kritični točki potrebna; poziva države članice EU, naj za vojaško pomoč Ukrajini namenijo vsaj 0,25% svojega BDP; obsoja veto ene od držav članic na delovanje evropskega mirovnega instrumenta; poziva države članice, naj skupaj s partnerji iz skupineG7 nemudoma zasežejo vsa zamrznjena ruska sredstva in jih uporabijo kot podlago za znatna nepovratna sredstva in posojilo Ukrajini, kar je pravno trden in finančno pomenljiv način za ohranitev in povečanje evropskega odziva na ukrajinske vojaške potrebe;

25.poziva Svet in države članice, naj pregledajo in izboljšajo izvrševanje dosedanjih sankcij ter sprejmejo in dosledno izvajajo omejevalne ukrepe proti vsem subjektom in državam zunaj EU, ki omogočajo izogibanje sankcijam s tem, ko ruskemu vojaškemu kompleksu zagotavljajo vojaške tehnologije in opremo ter tehnologije in opremo z dvojno rabo; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo ruski floti v senci ter varnostnim in okoljskim tveganjem, ki jih to prinaša;

26.vztraja, da sta sodelovanje z ukrajinsko obrambno industrijo in njena vključitev v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo izjemno pomembna, saj ponuja jasne prednosti za obe strani, in poziva, naj se hitreje vključi; poudarja, da je nujno ustrezno financirati program za evropsko obrambno industrijo za podporo Ukrajini, ki še ni vključen v proračun; nadalje predlaga, naj se ključnim projektom, ki se bodo v Ukrajini izvedli v sklopu projekta za evropsko obrambno industrijo za podporo Ukrajini, zagotovi vojno zavarovanje; predlaga, naj se sej ustreznih sestav Sveta redno udeležujejo uradniki ukrajinskega ministrstva za obrambo s statusom opazovalca;

27.poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo izkušnje, pridobljene z naprednimi sodobnimi zmogljivostmi Ukrajine za vojskovanje, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi in elektronskim vojskovanjem;

28.poziva Komisijo, naj predlaga sveženj EU o dronih s poudarkom na dronskih in protidronskih sistemih ter pomožnih zmogljivostih, v katerega naj vključi načrte in sredstva za spodbujanje raziskav in razvoja ob upoštevanju ukrajinskih izkušenj in s pripravljenostjo na sodelovanje z visoko inovativnimi ukrajinskimi podjetji, pa tudi industrijski program za skupni razvoj, proizvodnjo in nabavo dronov in protidronskih sistemov ter uredbo o uporabi dronov v civilnem in vojaškem okolju;

„Pripravljeni na najskrajnejše nepredvidene vojaške dogodke“ – nov dolgoročni pristop

Pripravljenost

29.poudarja, da mora pripravljenost na hibridne napade in napade v okviru sivih območij postati del strateške kulture EU s stalnimi vajami, skupnimi ocenami ogroženosti ter vnaprej načrtovanimi in usklajenimi odzivi med državami članicami, zlasti v regijah, ki mejijo na sovražne sile;

30.poziva EU, naj pripravi celovito oceno tveganja EU, da bi pomagala opredeliti glavne medsektorske grožnje in nevarnosti ter konkretna tveganja, s katerimi se spopada kot celota, in sicer na podlagi že obstoječih postopkov ocenjevanja tveganja za posamezne sektorje;

31.vztraja, da je pomembno uporabiti prihodnjo strategijo za Unijo pripravljenosti, da bi EU usmerili na pot celovite pripravljenosti;

32.poziva, naj se v vseh institucijah, organih in agencijah EU horizontalno in dosledno vključi načelo „vgrajene pripravljenosti“; vztraja, da je treba razviti obvezno preverjanje varnosti in pripravljenosti za prihodnje ocene učinka in stresne teste obstoječe zakonodaje; poudarja, da je treba omejiti ovire v sedanji nacionalni zakonodaji in zakonodaji EU, ki spodkopavajo učinkovitost evropske obrambe in varnosti;

33.se zlasti zavzema za priporočila iz Niinistöjevega poročila, katerih cilj je državljane opolnomočiti, da bi po zgledu finskega koncepta popolne obrambe povečali družbeno odpornost;

34.poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali bi lahko sprejeli akt EU o pripravljenosti, ki bi določal skupne standarde in dolgoročne smernice ter tako po možnosti uskladil prizadevanja EU in držav članic;

35.poziva EU in njene države članice, naj zasnujejo in redno izvajajo celovito vajo pripravljenosti na ravni EU, da bi horizontalno preizkusile sprejemanje odločitev na visoki ravni in operativno usklajevanje ter tako stkale močne vezi med akterji in med sektorji;

36.poziva EU in njene države članice, naj poskrbijo za lažjo uporabo instrumentov skupne varnostne in obrambne politike za dopolnitev nacionalnih varnostnih instrumentov v neposredni bližini ozemlja in teritorialnih voda EU ter z večsektorskim pristopom okrepijo sodelovanje na ravni EU na področju dvojne rabe in pa civilno-vojaško sodelovanje; ponovno poziva, naj se zaščiti ključna podvodna infrastruktura, tako da se pripravijo posebne strategije EU za hitro odzivanje za zaščito podvodne infrastrukture, ki se bodo izvajale v usklajevanju z Natom; spodbuja naložbe v napredne sisteme odkrivanja in nadzora za spremljanje podvodne infrastrukture;

Pripravljenost: strateški kompas in strategija za evropsko obrambno industrijo kot ustrezni orodji

37.poziva EU, naj svoja orodja nujno prilagodi novim razmeram, tako da oblikuje upravno zmogljivost za pospešitev postopkov med vojnami ali drugimi obsežnimi krizami, ter naj sprejme ustrezna orodja;

38.meni, da so redne analize groženj, kakršna je bila prvič izvedena v okviru strateškega kompasa, nujno potrebne; zato priporoča, naj se strateški kompas EU posodobi, ukrepi v njem pa ustrezno prilagodijo, da bodo ustrezno široko odražali našo krajino groženj, ter priporoča pogostejše ocene ogroženosti, saj so pogoj za to, da bomo lahko zmogljivosti in operacije realistično in uspešno načrtovali; meni, da bi morali strateški kompas, skupna varnostna in obrambna politika, bela knjiga in strategija za evropsko obrambno industrijo služiti kot podlaga za celovito vizijo evropske obrambe;

39.vztraja, da mora zmogljivost za hitro napotitev v letu 2025 doseči polno operativno zmogljivost in da bi jo bilo treba nadgraditi, da bo pripravljena na najhujše nepredvidljive vojaške dogodke; ponovno poziva k okrepitvi vojaške zmogljivosti EU za načrtovanje in izvajanje operacij, tako da se določi kot prednostna struktura poveljevanja in kontrole za vojaške operacije EU ter dobi ustrezne prostore, osebje, ter učinkovite komunikacijske in informacijske sisteme za vse misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike, tudi v okviru zmogljivosti za hitro napotitev;

40.ponovno poziva Turčijo, ki je članica Nata, naj umakne svoje vojake s Cipra, ki je država članica EU, in si konstruktivno prizadeva za vzdržno in mirno rešitev na podlagi ustreznih resolucij OZN;

41.je prepričan, da je v sedanjih geopolitičnih razmerah izredno pomembno, da se še naprej izvaja člen42(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o medsebojni pomoči, ki zagotavlja solidarnost med državami članicami, zlasti tistimi, ki so zaradi svojega geografskega položaja neposredno izpostavljene neposrednim grožnjam in izzivom, ne glede na to, ali so članice Nata ali ne;

42.ponovno poudarja pomen sodelovanja med EU in Natom, saj Nato ostaja pomemben steber kolektivne obrambe za države, ki so njegove članice; poudarja, da bi se moralo sodelovanje med EU in Natom nadaljevati, zlasti na področjih, kot so izmenjava informacij, načrtovanje, vojaška mobilnost in izmenjava najboljše prakse; kljub temu poziva k razvoju polno zmogljivega evropskega stebra Nata, ki bo lahko samostojno ukrepal, kadar koli bo to potrebno; ponovno poziva k njunemu tesnejšemu sodelovanju – in sicer z dejanji in ne le z besedami –, pri vojaški mobilnosti, izmenjavi informacij, usklajenem načrtovanju, pa tudi k boljšemu sodelovanju pri njunih vojaških operacijah in odločnejšemu odzivanju na hibridno vojskovanje, katerega cilj je destabilizirati celotno celino EU;

43.poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri mehanizmu prednostnega naročanja za obrambno proizvodnjo, da bi pomagale prednostno razvrščati naročila, pogodbe in zaposlovanje v izrednih razmerah; poudarja, da se pri tem države članice ne bi smele omejiti na sedanje obrambne namene, temveč bi morale vlagati tudi v druge bistvene infrastrukture za krepitev odpornosti, kot so energetska, prometna in telekomunikacijska;

44.priznava, da mora biti izhodišče realistična ocena vrzeli in pomanjkljivosti na področju kritičnih obrambnih zmogljivosti, da bi povečali proizvodnjo obrambne industrije; poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo rezultati načrta EU za razvoj zmogljivosti in usklajenega letnega pregleda obrambe usklajeni s cilji Nata glede zmogljivosti, da bi ugotovili in odpravili kritične vrzeli in pomanjkljivosti na področju obrambnih zmogljivosti v EU ter prizadevanja usmerili zlasti v evropske strateške spodbujevalce, da bi ustvarili resnično dodano vrednost EU in bili pripravljeni na najhujše nepredvidljive vojaške dogodke; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o vojaški mobilnosti za leto 2025 in pri izbiri projektov z dvojno rabo večji pomen pripiše vojaški oceni;

45.poziva EU in njene države članice, naj za svoje oborožene sile namesto pristopa, usmerjenega v „pretok“ obrambne opreme, ki je prevladoval v času miru, začnejo uporabljati pristop, usmerjen v „zaloge“, da imeli v primeru dalj časa naraščajočega povpraševanja pripravljene zaloge te opreme; v zvezi s tem se zaveda prednosti, ki jih ponujajo mehanizmi, kot so vnaprejšnji dogovori o nabavi, vzpostavitev zmogljivosti v stalni pripravljenosti in oblikovanje združenih sredstev za obrambno pripravljenost; meni, da bi morala Komisija z vsemi potrebnimi ukrepi spodbujati večjo izmenjavo med državami članicami ter trdnejše zaupanje med njimi, in sicer pri transparentnem dolgoročnem načrtovanju, bolj proaktivnih ukrepih za zagotavljanje surovin ter politikah za zapolnitev vrzeli v proizvodnih procesih in na trgu dela;

46.poziva EU, naj sprejme globalen in skladen pristop k zunanji pomoči v vseh njenih razsežnostih, in sicer z bistveno tesnejšim usklajevanjem med skupno zunanjo in varnostno politiko ter cilji in instrumenti skupne varnostne in obrambne politike; meni, da se strateško okolje, v katerem so prisotne številne misije skupne varnostne in obrambne politike EU, močno slabša, to pa kaže, da je treba v beli knjigi zagotoviti prožnost s „360-stopinjskem“ pristopom k evropski varnosti, s katerim si bomo prizadevali za vzpostavitev verodostojnih in zmogljivih odvračalnih zmogljivosti držav članic ter poskrbeli, da bo lahko civilno in vojaško osebje držav članic odvračalo naraščajoče grožnje in se nanje hitro odzivalo;

47.meni, da mora skupna varnostna in obrambna politika tesno sodelovati v boju proti hibridnemu vojskovanju, usmerjenemu proti partnerskim državam, zlasti državam kandidatkam; je zelo zaskrbljen zaradi velikega porasta hibridnih napadov, kot so sabotaže, kibernetski napadi, manipuliranje z informacijami in vmešavanje v volitve, katerih cilj je oslabiti EU in države kandidatke; poziva države članice EU, naj razmislijo o primernih načinih odvračanja in protiukrepih, vključno z uporabo člena42(7) PEU; poleg tega poziva države članice, naj združijo vire ter strokovno znanje in izkušnje na področju kibernetske varnosti; se odločno zavzema za oblikovanje enotnega evropskega pristopa k silam za kibernetsko varnost; poleg tega vztraja, da je treba hitro vzpostaviti skupne evropske kibernetske zmogljivosti; opozarja na naraščajoče grožnje kibernetskega vojskovanja in poudarja, da mora EU vzpostaviti usklajevalni center EU za kibernetsko obrambo za spremljanje, odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje v realnem času;

48.vztraja, da je treba izboljšati sposobnost skupne varnostne in obrambne politike za prepoznavanje in preprečevanje manipuliranja z informacijami, katerega namen je ovirati zunanje delovanje EU, ter boj proti njemu; ponovno poziva k oblikovanju učinkovite horizontalne strateške komunikacijske strategije, ki bo primerna za vse komunikacijske kanale EU;

49.poziva, naj se v okviru skupne varnostne in obrambne politike vzpostavi letalska flota EU za odzivanje na krize, ki bo vključevala vojaška transportna letala na ravni EU in bo na voljo državam članicam za napotitve EU, prevoz opreme ali enot (vojaška mobilnost) ali evakuacijo v sili – med umikom iz Afganistana se je pokazalo, da so tovrstne zmogljivosti premajhne – ter za civilne varnostne misije, in sicer po vzoru evropskega poveljstva za zračni prevoz;

Usklajenost in suverenost

Usklajenost

50.od Evropske službe za zunanje delovanje pričakuje, da bo opravila celovite in brezkompromisne preglede misij in operacij skupne varnostne in obrambne politika, pri čemer bo upoštevala zlasti uresničljivost njihovih mandatov glede na dodeljena sredstva, način zaposlovanja osebja za misije in operacije, zlasti glede na povezavo med potrebnimi spretnostmi in različnimi profili, racionalizacijo sredstev ter upravljanje misij in operacij, transparentnost razpisov, dejavnosti in dosežene rezultate, izkušnje na podlagi dobre prakse ter težave teh misij in operacij; poziva Svet, naj na podlagi teh pregledov sprejme odločitve za prilagoditev ali opustitev neučinkovitih misij in okrepitev najkoristnejših misij; meni, da je treba izboljšati ocenjevanje ter nadzor misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike;

51.meni, da bi morala EU z bližnjimi partnerji pripraviti krizne načrte za gospodarsko sodelovanje v času vojne, da bi zagotovili vzajemno podporo v primeru obsežnih varnostnih kriz, v katere bi bili neposredno vpleteni, ter z evropskimi in svetovnimi partnerji poglobiti gospodarski dialog za primer vojne, da bi poskrbeli za zgodnje opozarjanje na fizične, hibridne in kibernetske grožnje ter spodbudili načrtovanje vzajemne podpore, zaščito kritične infrastrukture in pomorsko varnost;

52.poziva EU, naj še pospeši uvajanje vojaške mobilnosti; meni, da mora EU preiti od načela „mobilnosti“ k načelu „vojaške logistike“; poudarja, da so potrebne znatne naložbe v infrastrukturo vojaške mobilnosti, da bi izboljšali zmogljivosti zračnega transporta tovora, vojaških taborišč, infrastrukture za gorivo s skladišči, pristanišč, zračnih, pomorskih in železniških transportnih platform, železniških prog, vodnih poti, cest, mostov in logističnih vozlišč; poudarja, da je treba to storiti v sodelovanju z Natom, in sicer s pripravo strateškega načrta za razvoj mobilnosti; poziva, da je treba hitro začeti izvajati tehnični dogovor, ki je bil podpisan v okviru dovoljenja za čezmejni promet Evropske obrambne agencije, harmonizirati carinske formalnosti ter pripraviti centralizirano in utemeljeno odpravo standardov za cestni in železniški promet v primeru kriznih razmer;

53.meni, da mora EU za vzpostavitev ugodnega ekosistema za evropsko obrambno industrijo sprejeti enotno in jasno dolgoročno vizijo, ki bo tej industriji omogočila prepoznavnost in zadostitev prednostnih potreb;

54.poudarja, da mora program za evropsko obrambno industrijo aktivno olajšati udeležbo malih in srednje velikih podjetij ter novih udeležencev na trgu s poenostavljenim dostopom do financiranja; poudarja, da bi moral biti ta program zasnovan kot izhodišče za večjo evropsko suverenost v obrambni proizvodnji; predlaga, naj se v skladu z znanimi vrzelmi v zmogljivostih da prednost uspešnim projektom stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in Evropskega obrambnega sklada (EDF) ter naj se za projekte, ki so se izkazali za uspešne, zagotovi zadostno financiranje; ponovno poziva države članice, naj Parlamentu vsaj dvakrat letno predložijo poročilo o izvajanju projektov PESCO; poziva h geografsko bolj uravnoteženemu razvoju evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, da bi zagotovili razvoj kritičnih zmogljivosti, kot so proizvodnja streliva, sistemi zračne obrambe in tehnologije brezpilotnih zrakoplovov, tudi v najbolj izpostavljenih državah, ki se operativnih potreb neposredno zavedajo;

55.je trdno prepričan, da bi bilo treba pri instrumentih na ravni EU dati prednost malim in srednjim podjetjem ter zagonskim podjetjem v sektorju dvojne rabe in obrambe in močno povečati podporo zanje; poudarja, da je treba mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja podpreti pri dajanju uspešno preizkušenih prototipov na trg, tudi pri povečanju proizvodnje; poudarja, da je treba premostiti sedanjo vrzel v financiranju teh pomembnih ukrepov, s katerimi bi okrepili evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo, pri čemer bi morali tudi tesno sodelovati s tehnološko in industrijsko bazo ukrajinske obrambe;

56.poziva EU, naj poveča usklajenost med obstoječimi in prihodnjimi instrumenti EU, zlasti med stalnim strukturnim sodelovanjem, kar zadeva konsolidacijo povpraševanja, in Evropskim obrambnim skladom, kar zadeva programske načrte, med instrumentom za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA), kar zadeva skupna javna naročila, in aktom v podporo proizvodnji streliva (ASAP), kar zadeva pospeševanje industrije, med programom za evropsko obrambno industrijo, kar zadeva prepoznavanje odvisnosti, in Evropskim obrambnim skladom, kar zadeva rešitve za odpravljanje prepoznanih odvisnosti, pa tudi znotraj programa za evropsko obrambno industrijo, kar zadeva notranjo usklajenost instrumenta za izvajanje ukrepov, povezanih s konsolidacijo povpraševanja in ponudbe;

57.poziva k občutnemu povečanju skupnih javnih naročil držav članic za potrebno evropsko obrambno opremo in zmogljivosti; poziva države članice, naj združijo povpraševanje s skupnim naročanjem obrambne opreme ter po možnosti pooblastijo Komisijo za naročanje v njihovem imenu, kar bi v idealnem primeru evropski obrambni tehnološko-industrijski bazi omogočilo dolgoročno načrtovanje in s tem povečanje proizvodnih zmogljivosti, povečala bi se tudi interoperabilnost evropskih oboroženih sil, davkoplačevalski denar pa bi se z ekonomijo obsega učinkovito porabil;

58.pozdravlja predlog, naj se oblikujejo evropski obrambni projekti skupnega interesa za razvoj skupnih zmogljivosti, ki presegajo finančna sredstva posameznih držav članic; meni, da bi bilo treba te projekte uporabiti za podporo industrijskim in tehnološkim zmogljivostim, ki so podlaga za glavne prednostne naloge, skupne več državam članicam, in sicer na področjih, kot so varovanje in obramba zunanjih meja, zlasti na področju kopnega, ter strateški spodbujevalci – zlasti v vesolju in evropski zračni obrambi –, da bi se odzvali na celoten spekter groženj, razvili vojaško mobilnost, zlasti strateški in taktični zračni promet, tehnologije za globoke napade ter dronske in protidronske tehnologije, rakete in strelivo ter umetno inteligenco, s čim bi vzpostavili suvereno infrastrukturo ter ključne spodbujevalce; poudarja, da mora glede na veliko število prednostnih nalog in potrebo po mobilizaciji novih virov prevladati pragmatizem; v zvezi s tem meni, da bi se morala EU, kjer je to mogoče, osredotočiti na hitro dostopne in preverjene evropske tehnologije, ki postopoma zmanjšujejo njeno odvisnost in povečujejo njeno varnost; poudarja, da je treba v obrambnem sodelovanju EU podpirati vzpostavitev vseevropskih vrednostnih verig, tako da vanje vključujemo podjetja iz vse Unije, poleg tega pa je treba povečati konkurenčnost v sektorju na različne načine, kot so združitve in ustvarjanje vodilnih podjetij; poleg tega meni, da bi se morale obrambne politike EU namesto na pošten donos osredotočiti na spodbujanje rasti centrov odličnosti EU;

59.poziva k nadaljnjemu razvoju obrambne industrijske politike EU, da se izboljšajo obstoječi obrambni instrumenti in po potrebi razvijejo novi instrumenti ter optimizira uporaba instrumentov, ki niso specifični za obrambo, za namene evropske obrambne tehnološko-industrijske baze;

60.opozarja, da je treba zagotoviti usklajenost javnih politik EU, ki ne smejo ustvarjati obveznosti, ki bi bile v nasprotju s splošnimi obrambnimi cilji, zlasti med varnostno krizo, ko bi bilo treba uvesti koncept „strateške izjeme“; poziva k oblikovanju pravega obrambnega okolja, ki bi podpiralo prizadevanja za pospeševanje industrije z boljšim izkoriščanjem obstoječih večsektorskih instrumentov Komisije, njihovim pregledom, preverjanjem in po potrebi revizijo, da ne bi ogrožali ciljev obrambne politike EU;

61.priporoča, naj se vzpostavi režim za zanesljivo oskrbo, ki bo zagotovil skupne strateške zaloge surovin in kritičnih delov, da bi bile na voljo surovine in komponente, potrebne za proizvodnjo obrambnih proizvodov, ter da bi lahko proizvodne cikle hitreje povečali in izvedli; poziva, naj bodo Komisija in države članice družno zadolžene za kartiranje in spremljanje evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, da bi zaščitili njene prednosti, zmanjšali njene ranljivosti, preprečili krize ter ji zagotovili uspešno in učinkovito industrijsko politiko;

62.predlaga, da se ustreznim subjektom/dejavnostim, povezanim z obrambo, omogoči uporaba InvestEU in drugih skladov EU, da bi izkoristili prednosti obrambnega sektorja EU kot vira delovnih mest; vztraja, naj se pri tem subjekti/dejavnosti, povezani z obrambo, kot je ustrezno, obravnavajo prednostno, s podporo akta o čipih(5) in akta o kritičnih surovinah(6); meni, da morajo prizadevanja za poenostavitev, ki jih je napovedala Komisija, v celoti zajeti obrambni sektor; poziva Komisijo, naj izkoristi ves potencial vesoljskih tehnologij za dvojno rabo, pri čemer naj upošteva vesolje kot novo operativno področje in ključnega spodbujevalca za več področij; poudarja, da ima EU trenutno veliko vrzel v vesoljskih zmogljivostih v primerjavi s svojimi glavnimi konkurenti, in poudarja, da bi bilo treba za odpravo te vrzeli v vesoljskih tehnologijah že obstoječe vodilne projekte (tj. Copernicus in Galileo) izboljšati, da bi bili primerni za obrambne aplikacije; poleg tega meni, da bi morala EU nujno nadaljevati razvoj svoje konstelacije IRIS2 ter drugih skupnih projektov EU, na primer za zavedanje o razmerah v vesolju in za aplikacije za zgodnje opozarjanje o vodenih raketah, ki temeljijo na vesoljski tehnologiji;

63.vztraja, da je treba zagotoviti geografsko usklajenost, tako da se upošteva pripravljenost EU in Združenega kraljestva zlasti za to, da vzpostavita varnostna jamstva za Ukrajino in začneta tesneje sodelovati na področju varnosti, pa tudi da podpišeta skupno izjavo s konkretnimi zavezami in strukturiranim dialogom, da bi okrepila sodelovanje pri vseh zunanjih in varnostnih izzivih, s katerimi se spopada celina, pri čemer se morata še dogovoriti o proračunskih in regulativnih pogojih tega sodelovanja, ob tem pa upoštevati, da je pomembna avtonomija odločanja EU; v zvezi s tem poudarja pomen tesnejšega sodelovanja na področju izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, vojaške mobilnosti, varnostnih in obrambnih pobud, kriznega upravljanja, kibernetske obrambe, hibridnih groženj, tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter skupnega obravnavanja skupnih groženj;

64.poziva k večji doslednosti pri podpori podjetjem z zmanjšanjem nepotrebnih upravnih bremen in skrajšanjem upravnih postopkov ter bistvenim olajšanjem dostopa za mala in srednja podjetja v obrambnem sektorju; poudarja, da je treba pregledati, poenostaviti in uskladiti sedanji okvir za izvozna dovoljenja in dovoljenja za prenos znotraj EU ter navzkrižno certificiranje opreme, kar je ena od prednostnih nalog za spodbujanje boljšega sodelovanja na trgu in med državami članicami;

65.spodbuja, naj se uvede skupna evropska certifikacijska shema za oborožitvene sisteme in naj se preseže obstoječi sistem nacionalnega certificiranja, da bi pospešili uvajanje oborožitvenih sistemov v oborožene sile držav članic;

66.poziva k večji skladnosti pri upravljanju, saj mora skupna varnostna in obrambna politika postati instrument močne Evrope; meni, da je za to potrebna resnična povezava v upravljanju med državami članicami, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter drugimi evropskimi komisarji; poziva države članice, naj presežejo zapletenost odločanja o evropski obrambi; poziva k ustanovitvi sveta ministrov za obrambo in prehodu s soglasja na kvalificirano večino pri odločanju v Evropskem svetu, Svetu ministrov in agencijah EU, kot je Evropska obrambna agencija (EDA), razen pri odločanju o vojaških operacijah z izvršilnim mandatom; poziva, naj se do takrat uporablja člen44 PEU in ustanovi horizontalna delovna skupina za obrambo pri Komisiji; poziva k večji demokratični odgovornosti z okrepljenim nadzorom Parlamenta;

67.predlaga, naj se v skladu s širitvijo vloge EU na področju obrambe okrepi vloga Parlamenta pri nadzoru in preverjanju; poziva, naj se v novi odbor za pripravljenost obrambne industrije, ki je predlagan v programu za evropsko obrambno industrijo, imenuje predstavnik Parlamenta, saj ta trenutno ni predviden;

Suverenost

68.poudarja, da je oblikovanje enotnega evropskega obrambnega trga prednostna naloga, saj sta razdrobljenost in nekonkurenčnost evropske industrije doslej ovirali sposobnost EU, da bi v svoji vlogi zagotavljanja varnosti prevzela večjo odgovornost; opozarja, da koncept „obrambnega trga“ pomeni, da je treba v celoti priznati njegovo specifičnost ter zanj ustrezno in dosledno uporabljati javne politike EU; želi spomniti, da bi moralo biti dajanje prednosti evropskim proizvodom povezano s ciljem, da dosežemo ta enotni „trg“ z doslednim povezovanjem teritorialnosti in dodane vrednosti, ustvarjene na tem ozemlju;

69.meni, da mora biti dajanje prednosti evropskim proizvodom vodilno načelo in dolgoročni cilj politik EU, povezanih z evropskim obrambnim trgom, da bi razvili in zaščitili evropsko tehnološko odličnost; vendar poudarja, da se glede na obseg mednarodnih dobavnih in vrednostnih verig v obrambnem sektorju to dajanje prednosti ne sme izvajati na račun obrambne pripravljenosti Unije;

70.zavrača scenarij, po katerem sredstva EU prispevajo k ohranitvi ali poglabljanju odvisnosti od neevropskih akterjev, bodisi pri ustvarjanju zmogljivosti bodisi pri njihovi uporabi;

71.poziva države članice, naj se nehajo sklicevati na člen346 Pogodbe o delovanju Evropske unije kot sredstvo za izogibanje uporabi direktive o javnih naročilih(7)(2009/81/EC) in tako spodkopavati skupni obrambni trg; poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o prenosu obrambnih proizvodov in direktivo o javnih naročilih ter direktivo o prenosu znotraj Skupnosti(8) (2009/43/ES), da bi okrepili skupni trg za obrambo in uvedli prožnost za primer kriznih razmer, kot so sedanje;

72.poziva Komisijo, naj oblikuje naslednika Evropskega razvojnega sklada, ki bo imel več virov ter bo bolj strateški in učinkovitejši, da bo podpiral skupne raziskave in inovacije na področju obrambe v celotni dobavni verigi ter določil pogoje za spopadanje s tehnološkimi izzivi, kot so napredne trajne grožnje, umetna inteligenca in strojno učenje, kvantno računalništvo, vojaški internet stvari, varnost, napadi na oskrbovalno verigo, izkoriščevalski kosi za ničti dan in varnost storitev v oblaku; poziva k ustanovitvi agencije EU po zgledu ameriške agencije za napredne raziskovalne projekte na področju obrambe kot dela Evropske obrambne agencije, ki bi morala biti edina odgovorna za podporo raziskavam nastajajočih prelomnih tehnologij in ki bi imela na razpolago ustrezno količino tveganega kapitala;

Financiranje in naložbe

73.je zaskrbljen, da EU brez znatnega povečanja naložb v obrambo ne bo dosegla svojih ciljev na področju varnosti in obrambe, niti za vojaško podporo Ukrajini niti za okrepitev naše skupne varnosti; poudarja, da bi bila cena nepripravljenosti na najhujše nepredvidljive vojaške dogodke višja od stroškov visoke pripravljenosti EU; poziva EU in njene države članice, naj delajo in se dogovorijo o konkretnih načinih in sredstvih za doseganje kratkoročnega do dolgoročnega znatnega povečanja javnih in zasebnih naložb v obrambo in varnost;

74.meni, da bodo morale proračunske vrstice za obrambo v naslednjem večletnem finančnem okviru EU odražati novo prednostno nalogo „pripravljenost na najhujše vojaške nepredvidene dogodke“;

75.vztraja, da nujne potrebe ne smejo čakati na naslednji večletni finančni okvir; vztraja, da je treba nemudoma razmisliti o inovativnih rešitvah za pridobitev dodatnih sredstev, kot so naložbe v obrambni sektor, omogočanje lažjega in hitrejšega preusmerjanja sredstev iz enega projekta v drugega ter preučitev možnosti, da bi merila EU za financiranje prilagodili tako, da bi varnostna merila dobila večjo težo pri dodeljevanju sredstev;

76.pozdravlja načrt za ponovno oborožitev Evrope „ReArm Europe“ v petih točkah, ki ga je predsednica Komisije predlagala 4.marca2025;

77.odločno podpira zamisel, da morajo države članice EU zvišati financiranje svoje obrambe in varnosti na novo raven; ugotavlja, da so nekatere države članice že povečale svoje obrambne izdatke na 5% BDP;

78.pozdravlja predloge iz nedavnega Niinistöjevega poročila o financiranju evropske obrambe; podpira vzpostavitev instrumenta za obrambo Evrope in instrumenta za varovanje Evrope; prav tako pozdravlja in podpira predlog za vzpostavitev programa jamstva za naložbe po vzoru InvestEU z odprto zasnovo, da bi se spodbudile naložbe zasebnega sektorja, in izdajo tako imenovanega evropskega standarda za obveznice za pripravljenost;

79.meni, da bi bilo treba nacionalne načrte za okrevanje in odpornost spremeniti, da bi omogočili novo financiranje za obrambo; poziva, naj se s temi naložbami obravnavajo tudi ranljivosti v vojaških zmogljivostih in v socialnih strukturah, kar nam bo omogočilo, da se borimo proti vsemu, kar ogroža naše vrednote, socialni model, varnost in obrambo;

80.poziva države članice, naj podprejo ustanovitev banke za obrambo, varnost in odpornost, ki bi delovala kot večstranska posojilna institucija, namenjena zagotavljanju dolgoročnih posojil z nizkimi obrestmi, ki lahko podpirajo ključne prednostne naloge na področju nacionalne varnosti, kot so obnova, posodobitev obrambe, prizadevanja za obnovo v Ukrajini in ponovni odkup kritične infrastrukture, ki je trenutno v lasti sovražnih tretjih držav;

81.poziva, naj se preuči sistem evropskih obrambnih obveznic za vnaprejšnje financiranje obsežnih vojaških naložb; prav tako poziva, naj se preuči možnost, da bi neuporabljene „covidne“ obveznice uporabili za obrambne instrumente, z njimi dopolnili načrt Komisije „ReArm Europe“, saj mora EU nemudoma okrepiti varnost in obrambo, da bi zaščitila svoje državljane, ponovno vzpostavila odvračanje in podprla svoje zaveznike, predvsem Ukrajino;

82.v skladu z načrtom Komisije o ponovni oborožitvi Evrope ponovno poziva EIB, druge mednarodne finančne institucije in zasebne banke v Evropi, naj dejavneje vlagajo v evropsko obrambno industrijo; poziva zlasti k takojšnji reviziji posojilne politike EIB in takojšnji prožnosti za odpravo trenutnih omejitev financiranja obrambe, ter naj se preuči možnost izdaje namenskih dolžniških instrumentov za financiranje varnostnih in obrambnih projektov;

83.poziva predsednika Evropskega sveta Antónia Costo, naj nemudoma skliče Evropski svet na podlagi sklepov bele knjige, da se bodo lahko voditelji EU dogovorili o takojšnjih in daljnosežnih odločitvah za izvajanje evropske obrambne unije, kot je določeno v členu42(2) PEU, in podrobneje opredelili ukrepe, določene v beli knjigi;

84.pozdravlja rezultate izrednega zasedanja Evropskega sveta 6. marca 2025 in poziva države članice, naj odločno ukrepajo na prihajajočem marčevskem zasedanju Sveta;

85.poudarja, da moramo okrepiti partnerstva s podobno mislečimi državami, zlasti tistimi v Evropi, kot sta Združeno kraljestvo in Norveška; poziva k obsežnemu varnostnemu paktu med EU in Združenim kraljestvom, ki bo zajemal tudi ključne teme, kot so energetika, migracije in kritični minerali; opozarja na dodano vrednost spodbujanja naših odnosov z globalnimi partnerji, kot so ZDA, Japonska in Avstralija;

86.poziva, naj se okrepi sodelovanje z državami Zahodnega Balkana na področju obrambne industrije; poudarja, da imajo države Zahodnega Balkana obsežno strokovno znanje na področju obrambne industrije in da bi morala EU razmisliti o nabavi vojaške opreme iz teh držav; poudarja, da bi ta pristop pripomogel k temu, da bi države Zahodnega Balkana postale močnejše zaveznice EU;

87.meni, da si je treba po najboljših močeh prizadevati za ohranjanje in, če je mogoče, spodbujanje čezatlantskega sodelovanja na vseh področjih vojaškega in obrambnega sektorja, hkrati pa opozarja, da je treba spodbujati evropsko obrambo in razvijati večjo suverenost;

88.opozarja, da to ne posega v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic;

o
oo

89.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsednici Komisije in pristojnim komisarjem, agencijam EU za varnost in obrambo ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Skupno sporočilo Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18.maja2022 o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih (JOIN(2022)0024).
(2) Strateški kompas za varnost in obrambo – za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, ki ga je Svet odobril 21.marca2022, Evropski svet pa podprl 24.marca2022.
(3) Poročilo Maria Draghija z dne9.septembra2024 o prihodnosti evropske konkurenčnosti in zlasti četrto poglavje tega poročila o povečanju varnosti in zmanjšanju odvisnosti.
(4) Poročilo Saulija Niinistöja z dne30.oktobra2024 z naslovom Safer Together: Strengthening Europe’s Civilian and Military Preparedness and Readiness (Varnejši skupaj: krepitev evropske civilne in vojaške pripravljenosti).
(5) Uredba (EU)2023/1781 Evropskega parlamenta in Sveta zdne 13.septembra 2023 ovzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema in spremembi Uredbe (EU)2021/694 (Akt očipih) (ULL229,18.9.2023, str.1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1781/oj).
(6) Uredba(EU)2024/1252Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št.168/2013, (EU)2018/858, (EU)2018/1724 in (EU)2019/1020 (UL L, 2024/1252, 3.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1252/oj).
(7) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.julija2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (ULL216, 20.8.2009, str.76, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/81/oj).
(8) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6.maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (ULL146, 10.6.2009, str.1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/43/oj).

Zadnja posodobitev: 14. marec 2025Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov