合法博彩网站

Evropski parlament,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lenov听165 in听166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega 膷lena听14,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena听2 Protokola h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo拧膷in, ki dolo膷a pravico do izobra啪evanja,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Sklepa (EU)听2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.听aprila听2018 o skupnem okviru za zagotavljanje bolj拧ih storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odlo膷be 拧t.听2241/2004/ES(1),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 12.听junija听2018 o posodobitvi izobra啪evanja v EU(2),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 14.听septembra听2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(3),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 19.听januarja听2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(4),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomo膷enju deklic v Evropski uniji z izobra啪evanjem(5),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 8.听septembra听2015 o spodbujanju podjetni拧tva mladih prek izobra啪evanja in usposabljanja(6),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 15.听aprila 2014 o novih tehnologijah in odprtih izobra啪evalnih virih(7),

鈥撎�听ob upo拧tevanju priporo膷ila Sveta z dne 22. maja 2018 o klju膷nih kompetencah za vse啪ivljenjsko u膷enje(8),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Sveta z dne 22.听maja 2018 o prizadevanjih za uresni膷itev vizije evropskega izobra啪evalnega prostora,

鈥撎�听ob upo拧tevanju priporo膷ila Sveta z dne 22.听maja听2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vse啪ivljenjsko u膷enje in razveljavitvi Priporo膷ila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.听aprila听2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vse啪ivljenjsko u膷enje(9),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Sveta z dne 30.听maja听2016 o razvoju medijske pismenosti in kriti膷nega razmi拧ljanja z izobra啪evanjem in usposabljanjem,

鈥撎�听ob upo拧tevanju priporo膷ila Sveta z dne 19.听decembra听2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove prilo啪nosti za odrasle(10),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Sveta z dne 27.听maja听2015 o vlogi pred拧olske vzgoje in osnovno拧olskega izobra啪evanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Sveta z dne 20.听maja听2014 o u膷inkovitem izobra啪evanju u膷iteljev,

鈥撎�听ob upo拧tevanju priporo膷ila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in prilo啪nostnega u膷enja(11),

鈥撎�听ob upo拧tevanju resolucije Sveta z dne 28.听novembra听2011 o prenovljenem evropskem programu za izobra啪evanje odraslih(12),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 17.听januarja 2018 o akcijskem na膷rtu za digitalno izobra啪evanje (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 30.听maja 2017 z naslovom Razvoj 拧ol in odli膷no pou膷evanje za dober za膷etek v 啪ivljenju (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 2.听maja听2012 z naslovom 鈥濫vropska strategija za bolj拧i internet za otroke鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 10.听junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 7.听decembra 2016 z naslovom Izbolj拧anje in posodabljanje izobra啪evanja (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju mnenja Odbora regij z dne 30.听novembra听2017 o posodobitvi 拧olskega izobra啪evanja na vseh stopnjah(13),

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja z dne 9.听marca听2018 z naslovom Skill needs anticipation: systems and approaches. Analysis of stakeholder survey on skill needs assessment and anticipation (Predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih: sistemi in pristopi. Analiza raziskave med zainteresiranimi stranmi o ocenjevanju in predvidevanju potreb po znanjih in spretnostih),

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Komisije o politiki iz leta听2017 z naslovom DigComp 2.1: Okvir digitalnih kompetenc za dr啪avljane z osmimi ravnmi doseganja kompetenc in primeri rabe,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena听52 Poslovnika,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Odbora za kulturo in izobra啪evanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0400/2018),

A.听听ker sta zaradi vse intenzivnej拧ega razvoja tehnologije digitalna dru啪ba in gospodarstvo zdaj realnost, kar pomeni, da so digitalna znanja in spretnosti klju膷nega pomena za uspe拧no poklicno samouresni膷evanje in osebni razvoj vseh dr啪avljanov;

B.听听ker sodijo digitalne kompetence med klju膷ne kompetence za vse啪ivljenjsko u膷enje, kot je opredeljeno v referen膷nem okviru iz priloge k priporo膷ilu Sveta z dne 22.听maja 2018;

C.听听ker je inovacijska zmogljivost tehnologije med drugim odvisna od kriti膷nega razmi拧ljanja, ravni digitalnih in ustvarjalnih znanj in spretnosti ljudi ter kakovosti in dosega internetne povezljivosti;

D.听听ker je osnovno poznavanje digitalnih tehnologij klju膷no za opravljanje poglavitnih administrativnih in vsakodnevnih opravil;

E.听听ker se ocenjuje, da bo v naslednjih 25听letih izginila pribli啪no polovica sedanjih delovnih mest po vsem svetu in 30听% v Evropski uniji(14), hkrati pa bodo nastajali novi poklici, za katere bodo potrebna napredna digitalna znanja in spretnosti;

F.听听ker lahko digitalne kompetence, ki presegajo zahteve trga dela, izbolj拧ujejo sedanje in prihodnje mo啪nosti za udele啪bo v 啪ivljenju dru啪be, laj拧ajo izmenjavo informacij in kulturno izmenjavo ter ljudem omogo膷ajo ve膷 vpliva na politi膷no odlo膷anje;

G.听听ker je bistveno, da se internetu znova povrne status skupnega dobrega in se spodbudi aktivno e-dr啪avljanstvo;

H.听听ker tehnolo拧ka preobrazba, ki poteka v vseh gospodarskih panogah, pomeni, da se digitalna orodja pogosto uporabljajo tudi v tradicionalno netehni膷nih poklicih, pri 膷emer se ocenjuje, da bodo v bli啪nji prihodnosti na devetih od desetih delovnih mest potrebna digitalna znanja in spretnosti;

I.听听ker trenutno 44听% prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, pri 膷emer jih 19听% sploh nima nobenih digitalnih znanj in spretnosti, razlike med dr啪avami 膷lanicami pa so velike, zato obstaja tveganje nastanka novega socialnega prepada;

J.听听ker je zaradi pomena digitalnih znanj in spretnosti, sedanje vrzeli v znanjih in spretnostih, ki je zlasti izrazita med mo拧kim in 啪enskami, med generacijami in razli膷nimi socialnimi skupinami, ter razlik v digitalnih znanjih in spretnostih med dr啪avami 膷lanicami potreben skupni odziv politike;

K.听听ker je bistveno, da izobra啪evalne ustanove u膷ence in dijake pripravijo na soo膷enje z dru啪benimi in ekonomskimi izzivi, ki jih povzro膷ajo hitre tehnolo拧ke in dru啪bene spremembe, ter jih opremijo z ustreznimi znanji in spretnostmi, da se bodo znali prilagoditi izzivom digitalnega sveta;

L.听听ker sta dostop do interneta ter tehnolo拧ke in digitalne opreme ter njihova uporaba spremenila dru啪beno vedenje in odnose, zlasti med mlaj拧imi deli dru啪be;

M.听听ker je treba cilj, da naj bi se do leta 2025 vsem 拧olam v EU zagotovil dostop do internetne povezave s hitrostjo prena拧anja/nalaganja podatkov 1听gigabit na sekundo, 拧e dose膷i;

N.听听ker lahko pretirana uporaba tehnolo拧ke in digitalne opreme, kot so ra膷unalniki in tablice, povzro膷i te啪ave, povezane z zdravjem in dobrim po膷utjem, vklju膷no s pomanjkanjem spanja, sede膷im 啪ivljenjskim slogom in odvisnostjo;

O.听听ker je treba v strategijah za digitalno u膷enje upo拧tevati tudi raziskave o morebitnih negativnih posledicah uporabe digitalne tehnologije v zgodnjem otro拧tvu za razvoj mo啪ganov pri majhnih otrocih;

P.听听ker bi morale biti digitalne tehnologije sestavni del na u膷enca osredoto膷enega in starosti prilagojenega pristopa v izobra啪evanju in ker lahko ponudijo nove in inovativne pristope k pou膷evanju in u膷enju; ker je bistveno ohranjati osebni stik med u膷enci in u膷itelji ter pri izobra啪evanju dajati prednost dobremu po膷utju in zdravemu razvoju otrok in odraslih;

Q.听听ker bi bilo treba tehnologije bolje uporabljati za podpiranje nove pedagogike, osredoto膷ene na u膷ence kot dejavne udele啪ence, in sicer z orodji za raziskovalno u膷enje in sodelovalne delovne prostore;

R.听听ker mora biti osnovno izobra啪evanje o kibernetski higieni in varnosti ter medijski pismenosti usmerjeno glede na starost in razvitost otrok, da bodo lahko postali kriti膷ni u膷enci, aktivni dr啪avljani, internetni uporabniki in oblikovalci demokrati膷ne digitalne dru啪be, sprejemali informirane odlo膷itve ter se zavedali tveganj, povezanih z internetom, in jih obvladovali, na primer spletne dezinformacije, nadlegovanje in kr拧itve varstva osebnih podatkov; ker bi morali biti u膷ni programi na podro膷ju kibernetske varnosti uvedeni v u膷ne na膷rte za akademsko in poklicno usposabljanje;

S.听听ker je lahko kakovostno inovativno digitalno u膷enje privla膷no in interaktivno in ker lahko dopolnjuje pou膷evanje v obliki predavanj ter zagotavlja platforme za sodelovanje in ustvarjanje znanja;

T.听听ker smo pri膷a nara拧膷ajo膷i komercialni uporabi izobra啪evanja, ko velika digitalna podjetja posku拧ajo vplivati na prakso pou膷evanja z uvajanjem opreme, programske opreme in izobra啪evalnih virov ali usposabljanjem u膷iteljev;

U.听听ker dr啪ave 膷lanice za bolj拧e izkori拧膷anje mo啪nosti tehnologije potrebujejo u膷inkovite strategije za razvoj zmo啪nosti u膷iteljev, oblikovalci politike pa morajo biti bolj zavzeti pri iskanju podpore za ta na膷rt;

V.听听ker javne knji啪nice sodelujejo v skupnih prizadevanjih za razvoj digitalnih znanj in spretnosti dr啪avljanov z zagotavljanjem odprtih storitev za digitalno podporo v socialnem in prijaznem okolju;

W.听听ker odrasli, ki so brezposelni ali na svojem delovnem mestu ne potrebujejo digitalnih znanj in spretnosti, obi膷ajno hitro zaostanejo za svojimi digitalno bolj usposobljenimi vrstniki, kar omejuje njihove zaposlitvene mo啪nosti ter 拧e stopnjuje socialne in ekonomske razlike;

X.听听ker bodo zaradi postopne digitalizacije dela izginili 拧tevilni poklici, brezposelnost pa se bo pove膷ala;听ker bodo novi poklici, ki se bodo pojavili z digitalizacijo, morda nadomestili del izgubljenih delovnih mest;

Y.听听ker lahko digitalne tehnologije olaj拧ajo dostop do znanja in u膷ni proces in ker so lahko z njihovo uporabo vse izobra啪evalne strukture na razli膷nih ravneh zlahka dostopne in vklju膷ujo膷e;

Z.听听ker bo digitalni prehod brez ustreznih ciljno usmerjenih politik verjetno najbolj prizadel starej拧e in invalide;

AA.听听ker je dele啪 啪ensk v znanosti le 20听%, njihov dele啪 med diplomiranimi in啪enirji je le 27听%(15) in med diplomanti ra膷unalni拧tva le 20听%(16); ker v digitalnem sektorju dela 3,1-krat ve膷 mo拧kih kot 啪ensk; ker ima le 19听% delavcev na podro膷ju IKT 啪ensko vodjo, medtem ko je v drugih sektorjih ta dele啪 45听%;

AB.听听ker so mo啪nosti za vse啪ivljenjsko u膷enje obi膷ajno precej bolj na voljo 啪e visoko usposobljenim delavcem(17);

AC.听听ker je stalno spremljanje in ocenjevanje digitalne usposobljenosti v organizacijah in med posamezniki osnovni pogoj za u膷inkovito izvajanje politik;

AD.听听ker je obvladanje osnovnih pre膷nih znanj in spretnosti, kot so matemati膷na pismenost, kriti膷no razmi拧ljanje ter spretnosti dru啪bene komunikacije, temeljni pogoj za pridobitev digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc;

1.听听poudarja, da je za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti potreben skladen pristop vse啪ivljenjskega u膷enja, ki temelji na formalnih, neformalnih in prilo啪nostnih izobra啪evalnih okvirih, pri 膷emer morajo odziv politike in ciljno usmerjeni ukrepi ustrezati potrebam razli膷nih starostnih skupin in u膷encev;

2.听听poudarja, da je mogo膷e z na膷rtno in smiselno vklju膷itvijo digitalne tehnologije v u膷ne procese podpreti prehod na pedago拧ke pristope, ki bodo bolj usmerjeni k u膷encem; meni, da je treba u膷ence usmeriti k inovativnim na膷inom pridobivanja znanja od spodaj navzgor, da bo pri拧lo do pravega preoblikovanja izobra啪evanja;

3.听听poudarja, da je treba preoblikovati izobra啪evalne sisteme in sisteme usposabljanja na vseh ravneh, da bi v celoti izkoristili prilo啪nosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije in mediji, ter razvili spretnosti in kompetence, potrebne za izpolnitev zahtev dru啪be in trga dela v prihodnosti; ponovno poudarja, da je treba pri tak拧nem preoblikovanju 拧e naprej zagotavljati pravico do osebne izpolnitve, dose膷i pravo ravnovesje med ustreznimi digitalnimi in 啪ivljenjskimi znanji in spretnostmi ter podpirati posameznikovo odpornost, kriti膷no razmi拧ljanje in inovacijski potencial;

4.听听meni, da izobra啪evalne ustanove ne bi smele zanemariti vsestranskega izobra啪evanja svojih u膷encev za oblikovanje in razvoj kriti膷nega in celovitega pristopa, ki jim omogo膷a, da se uveljavljajo kot aktivni dr啪avljani; meni, da kriti膷nega razmi拧ljanja ni mogo膷e okrepiti le s pou膷evanjem digitalnih znanj in spretnosti, temve膷 je zanj potrebno vsestransko izobra啪evanje;

5.听听poudarja, da je sicer bistveno izbolj拧ati osnovne in naprednej拧e digitalne spretnosti u膷encev, a bi bilo treba 拧e naprej negovati tradicionalna in humanisti膷na znanja;

6.听听opozarja, da Komisija v svojem akcijskem na膷rtu za digitalno izobra啪evanje iz januarja 2018 priznava, da nujna prilagoditev izobra啪evalnih ustanov novim tehnologijam in inovativnim pedago拧kim pristopom ne bi smela biti sama sebi namen, temve膷 orodje za izbolj拧anje kakovosti in pove膷anje vklju膷evalnosti izobra啪evanja;

7.听听priznava potrebo po ve膷 digitalnih znanjih, a obenem poudarja, da vpliva digitalnih tehnologij na izobra啪evanje trenutno ni lahko oceniti, zato je nujno treba upo拧tevati nevrolo拧ke raziskave o u膷inkih digitalne tehnologije na razvoj mo啪ganov; zato poziva k vlaganju v nepristranske in interdisciplinarne raziskave o razli膷nih u膷inkih digitalnih tehnologij na podro膷ju izobra啪evanja, pri 膷emer naj se pove啪ejo izobra啪evalne vede, pedagogika, psihologija, sociologija, nevroznanost in ra膷unalni拧tvo, da bi dosegli 膷im bolj poglobljeno razumevanje tega, kako se otroci in odrasli odzivajo na digitalno okolje, ter kar najbolj pove膷ali koristi uporabe digitalne tehnologije v izobra啪evanju in zmanj拧ali tveganja, ki jih prina拧a; poudarja, da je treba spodbujati odgovorno uporabo digitalnih orodij ter tako za拧膷ititi fiziolo拧ki, nevrolo拧ki in vedenjski razvoj u膷encev, zlasti v otro拧tvu, in da je treba dose膷i pravo ravnovesje pri vsakodnevni uporabi tehnolo拧ke in digitalne opreme tako v izobra啪evalnih ustanovah kot v zasebnem 啪ivljenju;

8.听听ob啪aluje, da postaja uporaba spletnih in mobilnih aplikacij ter novih tehnologij, kot je internet stvari, vse bolj raz拧irjena, a se dr啪avljani, zlasti mladoletniki, pogosto ne zavedajo tveganj, povezanih z uporabo interneta in orodij IKT, kot so kr拧itve varstva osebnih podatkov, mno啪i膷no spremljanje kon膷nih uporabnikov in kibernetska kazniva dejanja; zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj v u膷nih na膷rtih namenijo ustrezno vlogo varstvu podatkov in osnovam kibernetske higiene;

9.听听poziva dr啪ave 膷lanice, Komisijo in izobra啪evalne ustanove, naj z razvojem in izvajanjem preventivnih programov in kampanj ozave拧膷anja izbolj拧ajo varnost otrok na spletu in obravnavajo vpra拧anja kibernetskega ustrahovanja, izpostavljenosti 拧kodljivim in pretresljivim vsebinam ter drugim gro啪njam kibernetski varnosti; spodbuja dr啪ave 膷lanice, naj dodatno spodbujajo kampanjo 鈥�#SafeInternet4EU鈥�;

10.听听poudarja, da je treba digitalna orodja za bolj拧e u膷ne izku拧nje in dose啪ke prilagoditi potrebam u膷encev in dijakov, da bodo postali aktivni dr啪avljani, ne samo pasivni potro拧niki tehnologije;

11.听听ob啪aluje, da je kljub mo啪nostim za izbolj拧anje in razvoj razli膷nih in prilagojenih metod u膷enja, ki jih prina拧a digitalizacija, dosedanji vpliv digitalnih tehnologij na samo izobra啪evanje omejen; izra啪a zlasti zaskrbljenost, ker nalo啪be v IKT v 拧olah in centrih za usposabljanje 拧e niso privedle do 啪elene preobrazbe izobra啪evalnih praks; opozarja, da morajo 拧ole in druga u膷na okolja podpirati u膷ence ter se odzvati na njihove posebne potrebe z razvojem ustreznih in u膷inkovitih ukrepov za spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti, zlasti pri invalidnih u膷encih, manj拧inskih skupinah, priseljenskih skupnostih, osipnikih, dolgotrajno brezposelnih in starej拧ih; meni, da je tak拧no podporo mogo膷e spodbuditi z uporabo novih tehnologij;

12.听听ugotavlja, da je razkorak med udele啪bo mo拧kih in 啪ensk v digitalnem sektorju na podro膷ju izobra啪evanja, poklicne poti in podjetni拧tva vse ve膷ji; poudarja, da je pri spodbujanju poklicnih poti na podro膷ju informacijske in komunikacijske tehnologije nadvse pomembno zagotoviti pristop uravnote啪ene zastopanosti spolov ter da bi bilo treba podpreti ve膷 deklet in 啪ensk pri odlo膷anju za poklicno pot na digitalnem podro膷ju; poudarja pomen digitalnega opismenjevanja ter sodelovanja 啪ensk in deklet v izobra啪evanju in usposabljanju na podro膷ju IKT; spodbuja dr啪ave 膷lanice, naj uvedejo starosti primerno izobra啪evanje o IKT v zgodnjih fazah 拧olanja, s posebnim poudarkom na ukrepih, s katerimi bi premostili digitalni razkorak med spoloma ter dekletom zagotovili alternativne poti za dostop do predmetov s podro膷ja naravoslovja, tehnologije, in啪enirstva, umetnosti in matematike, saj stereotipi o spolih, ki obdajajo te teme, in pomanjkanje vzornic dekletom predstavljajo oviro; meni, da bi lahko izpopolnjena strategija 沤enske na digitalnem podro膷ju skupaj s prihodnjim akcijskim na膷rtom Komisije za zmanj拧anje razlik med spoloma na podro膷ju tehnologije pripomogla k okrepitvi prizadevanj na tem podro膷ju;

13.听听poudarja, da u膷enci in dijaki v 拧olah v nekaterih dr啪avah 膷lanicah zaradi nezadostne digitalne opreme in povezljivosti ne morejo pridobivati digitalnih znanj in spretnosti in nimajo na voljo digitalnih u膷nih orodij; poziva dr啪ave 膷lanice, naj zagotovijo obse啪ne javne nalo啪be, da bi vsem 拧olam zagotovile visoko zmogljive 拧irokopasovne povezave in v ta namen uporabile obstoje膷e programe EU, zlasti instrument za povezovanje Evrope, ki lahko podpira fizi膷no infrastrukturo visoko zmogljivih 拧irokopasovnih omre啪ij in sistem bonov WiFi4EU; poudarja, da bi bilo treba prizadevanja za povezljivost in financiranje osredoto膷iti zlasti na pode啪elska in prikraj拧ana obmo膷ja ter najbolj oddaljene in gorske regije;

14.听听poudarja, da izobra啪evalne ustanove in ustanove za usposabljanje pri razvoju u膷nih programov na podro膷ju IKT in medijev v skladu s svojim specifi膷nim pedago拧kim pristopom ter pri te啪avnem prehodu na bolj digitalizirano u膷no okolje potrebujejo pomo膷 Unije in dr啪av 膷lanic ter tesno sodelovanje med vsemi dele啪niki, industrijo, lokalnimi in regionalnimi organi, skupnostmi in civilno dru啪bo; v zvezi s tem poudarja, da se morajo digitalne spremembe v izobra啪evanju nana拧ati na celotno 拧olo in uvajati z interdisciplinarnim pristopom;

15.听听poudarja, da bi morali biti u膷itelji in izvajalci usposabljanja v sredi拧膷u digitalne preobrazbe ter da zato potrebujejo ustrezno za膷etno pripravo in stalno usposabljanje, to pa mora vklju膷evati module o u膷nih metodah, prilagojenih starosti in razvojni stopnji; vztraja, da to usposabljanje, za katerega je potreben 膷as, ne bi smelo biti dodatna zadol啪itev poleg njihovih vsakodnevnih dejavnosti; poudarja, da pou膷evanje digitalnih znanj in spretnosti 鈥� celo bolj kot pou膷evanje drugih osnovnih znanj in spretnosti, kot sta ra膷unska in bralna pismenost 鈥� od u膷iteljev zahteva stalno izpopolnjevanje njihovega znanja in spretnosti; zato meni, da u膷itelji potrebujejo primerno, pro啪no in kakovostno stalno poklicno izpopolnjevanje, ki ustreza njihovim potrebam; v tem smislu pozitivno ocenjuje uporabo evropskih spletnih platform za pove膷anje mo啪nosti za poklicni razvoj in spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse;

16.听听ugotavlja, da imajo izvajalci izobra啪evanja zaradi pove膷ane uporabe digitalnih aplikacij pri 拧olskem delu zdaj ve膷jo odgovornost; meni, da morajo biti tudi oni vklju膷eni v u膷ni proces in uporabo tehnologije, saj bodo svoje u膷ence te啪je vklju膷evali v u膷ni proces, 膷e ne bodo imeli potrebnih digitalnih znanj in spretnosti, kar bi lahko pove膷alo socialno izklju膷enost;

17.听听podpira in spodbuja izvajanje ukrepov za digitalizacijo upravnih postopkov v 拧olah, da bi dodatno zmanj拧ali upravno breme na vseh ravneh;

18.听听spodbuja dr啪ave 膷lanice, naj podprejo in financirajo regionalne in lokalne pobude, ki podpirajo kakovostne metode pou膷evanja, namenjene izbolj拧anju inovativnosti;

19.听听poudarja pomen avtonomije 拧ol za doseganje inovacij v izobra啪evanju;

20.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj zagotovijo ustrezne smernice za zakonito uporabo odstopanj od prava avtorskih pravic na podro膷ju izobra啪evanja ter enostaven dostop do licenc za javne in nepridobitne ustanove formalnega in neformalnega izobra啪evanja; meni, da u膷itelji in u膷enci pri uporabi digitalno dostopnih virov ter pri posredovanju in u膷enju znanj in spretnosti potrebujejo varnost; v zvezi s tem priporo膷a, naj Komisija v ta namen zagotovi smernice za izobra啪evalne ustanove, pedagoge in u膷ence;

21.听听opozarja, da lahko pomanjkanje digitalnih orodij zni啪a kakovost izobra啪evalnih izku拧enj mobilnih dijakov in 拧tudentov v Evropi; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s pilotnimi projekti, kot sta evropska 拧tudentska izkaznica in Erasmus brez papirja, da bi se za膷eli izvajati v naslednjem ve膷letnem programskem obdobju; poziva dr啪ave 膷lanice, naj odgovorno in u膷inkovito izkoristijo finan膷no podporo Unije ter naj v 拧ir拧i javnosti in pri izobra啪evalnih ustanovah promovirajo mo啪nosti financiranja, da bi vsem zagotovile dostop do digitalnih u膷nih vsebin, orodij in re拧itev;

22.听听poudarja, da bi morale vlade v skladu s pristopom vse啪ivljenjskega u膷enja v sodelovanju z dele啪niki, kot so podjetja in organizacije civilne dru啪be, tako v formalnih kot neformalnih okvirih zagotoviti trajnostno digitalno preobrazbo, pri kateri nih膷e ne bo zapostavljen;

23.听听poudarja, da morata biti vklju膷enost in inovativnost glavni na膷eli za izobra啪evanje in usposabljanje v digitalni dobi; meni, da digitalne tehnologije ne bi smele okrepiti obstoje膷ih neenakosti, temve膷 bi jih bilo treba uporabiti za premostitev digitalnega razkoraka med u膷enci in dijaki iz razli膷nih socialno-ekonomskih okolij in regij EU; poudarja, da mora pristop, ki poudarja vklju膷evanje, izkoristiti celotni potencial virov, ki jih zagotavljajo nove digitalne tehnologije, vklju膷no s posameznikom prilagojenim izobra啪evanjem in partnerstvi med izobra啪evalnimi ustanovami, saj lahko tak pristop ljudem iz prikraj拧anih skupin in ljudem z manj prilo啪nostmi omogo膷i dostop do kakovostnega izobra啪evanja in usposabljanja ter podpira vklju膷evanje migrantov in beguncev;

24.听听poudarja, da spodbujanje digitalnega dostopa v izobra啪evanju ne pomeni nujno enakega dostopa do prilo啪nosti za u膷enje in da je pridobivanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti kljub vse ve膷ji dostopnosti tehnologij 拧e vedno ovirano, digitalni razkorak pa ostaja velik;听poudarja, da se po podatkih Eurostata digitalni razkorak ne zmanj拧uje in da 44听% ljudi v Evropski uniji nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti(18);

25.听听poudarja, da so kompleksna digitalna znanja in spretnosti, ki so potrebna za u膷inkovito uporabo IKT, odvisna od pridobljenih osnovnih znanj in spretnosti ter da nimajo vsi enakih pogojev, pri 膷emer ostajajo velike vrzeli na osnovni ravni, ki 拧e posebej vplivajo na prikraj拧ane skupine in veliko 拧tevilo odraslih, tako da je za bolj izobra啪ene ljudi trikrat bolj verjetno, da bodo uporabljali internet za pridobivanje novih spretnosti in ustvarjanje novih prilo啪nosti, kot za tiste z ni啪jimi ravnmi izobrazbe(19), obstaja pa tudi tveganje, da bo tehnologija postala orodje za usposabljanje privilegiranih namesto prilo啪nost za vse;

26.听听poudarja, da je treba spremeniti institucionalne in pedago拧ke prakse 拧ol, pa tudi v drugih u膷nih okoljih, tudi pri neformalnem u膷enju, da bi postale bolj pravi膷ne, in sicer z zagotavljanjem zelo raznovrstnih in temeljitih podpornih struktur za vse, zlasti za tiste, ki pripadajo skupinam, ki jim grozi izklju膷enost, kot so brezposelni, migranti, nizko kvalificirani, invalidi in starej拧i;

27.听听priporo膷a, naj dr啪ave 膷lanice razvijejo programe za digitalno opismenjevanje v manj拧inskih in regionalnih jezikih Evrope ter v u膷ne na膷rte svojih 拧ol, univerz in poklicnih 拧ol uvedejo usposabljanje in orodja s podro膷ja jezikovnih tehnologij; ponovno poudarja, da pismenost ostaja pomemben dejavnik in nujen pogoj za napredek na podro膷ju digitalne vklju膷enosti skupnosti;

28.听听poudarja, da bi morale dr啪ave 膷lanice zagotoviti podporo, ki jo potrebujejo izobra啪evalne ustanove za izbolj拧anje digitalizacije jezikov v EU; priporo膷a, naj 拧ole po vsej EU uporabljajo digitalne tehnologije za ve膷 膷ezmejnih izmenjav na podro膷ju izobra啪evanja, in sicer z video konferencami in virtualnimi u膷ilnicami; poudarja, da bi lahko imele 拧ole po vsej EU koristi od 膷ezmejnega dostopa do digitalnih vsebin;

29.听听poudarja klju膷no vlogo, ki jo imajo knji啪nice pri zagotavljanju digitalnih storitev dr啪avljanom in razpolo啪ljivosti spletnega u膷enja in spletnih storitev v varnem okolju, ki je odprto za vse; priporo膷a, naj se ta prizadevanja ustrezno financirajo v okviru evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih sistemov, ki se medsebojno dopolnjujejo, ter naj se knji啪nicam da 拧ir拧e priznanje za njihovo bistveno vlogo pri razvoju medijske pismenosti;

30.听听poziva k prehodu na ve膷 prilo啪nosti za neformalno u膷enje in usposabljanje na delovnem mestu ter vztraja, da so potrebni visokokakovostni, vklju膷ujo膷i in dobro podprti sistemi izobra啪evanja in usposabljanja; meni, da so klju膷nega pomena mo啪nosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje, pri 膷emer je treba pomembne komponente digitalnih znanj in spretnosti vklju膷iti v programe usposabljanja na delovnem mestu ter zagotoviti posebne na膷ine usposabljanja zaposlenih v malih in srednjih podjetjih (MSP); poudarja pomen krepitve povezav med izobra啪evanjem in zaposlovanjem ter vloge vse啪ivljenjskega poklicnega usmerjanja in svetovanja pri podpiranju dostopa do primernega, pro啪nega in visokokakovostnega usposabljanja in poklicne poti;

31.听听poudarja, da lahko pripravni拧tva v digitalnem sektorju 拧tudentom in mladim odraslim pomagajo pridobiti prakti膷no digitalno znanje in spretnosti na delovnem mestu; v zvezi s tem pozdravlja novi pilotni projekt za uvedbo pripravni拧tev na podro膷ju digitalnih prilo啪nosti v okviru programov Erasmus+ in Obzorje 2020; poziva k ponovnemu spodbujanju te usmeritve v okviru programov novega ve膷letnega finan膷nega okvira;

32.听听priporo膷a, naj dr啪ave 膷lanice v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter ponudniki izobra啪evanja in usposabljanja odraslim z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi omogo膷ijo dostop do izpopolnjevanja, da bodo lahko pridobili minimalno raven digitalnih kompetenc;

33.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj v sodelovanju s podjetji, lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, centri za izobra啪evanje in usposabljanje ter predstavniki civilne dru啪be opredelijo obstoje膷e vrzeli v znanju in spretnostih, razvijajo digitalno in internetno pismenost, zlasti med mladoletnimi, izbolj拧ajo medijsko pismenost ter vzpostavijo visoko raven digitalne povezljivosti in vklju膷enosti;

34.听听pozdravlja sodelovanje podjetij pri ustanavljanju in financiranju 拧ol;

35.听听pozdravlja vzpostavitev strate拧kih partnerstev med akademskimi in raziskovalnimi ustanovami ter javnimi in zasebnimi partnerji v okviru klju膷nega ukrepa 2 programa Erasmus+ za ustanovitev centrov odli膷nosti na podro膷ju IKT ter za spodbujanje razvoja tehnolo拧kih zagonskih podjetij;

36.听听opozarja, da sta za doseganje napredka klju膷na ocenjevanje in spremljanje digitalnih znanj in spretnosti; pozdravlja razvoj orodij na ravni EU za organizacije (npr. okvir digitalnih kompetenc in referen膷ni okvir za klju膷ne kompetence za vse啪ivljenjsko u膷enje ) in posameznike (npr. SELFIE); vendar vztraja, da morajo biti u膷inkovite metode ocenjevanja digitalnih znanj in spretnosti dinami膷ne in pro啪ne ter da jih je treba stalno posodabljati in prilagajati potrebam u膷encev, poleg tega pa je treba z njimi v Uniji dose膷i tudi precej ve膷jo uporabo teh znanj in spretnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

37.听听dr啪ave 膷lanice poziva, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da bo orodje SELFIE na voljo v regionalnih in manj拧inskih jezikih dr啪av 膷lanic;

38.听听pozdravlja ve膷ji poudarek, ki je v politiki Unije namenjen digitalnim znanjem in spretnostim ter izobra啪evanju, kot je razvidno zlasti iz akcijskega na膷rta za digitalno izobra啪evanje, ki temelji na ve膷 uspe拧nih malih politi膷nih pobudah, kot so evropski teden programiranja, koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta ter poziv k ukrepanju na podro膷ju digitalnih spretnosti in izobra啪evanja iz Sofije; meni, da bi moralo biti pou膷evanje programiranja del 拧ir拧ega pristopa k izobra啪evanju na podro膷ju informatike ter kriti膷nega in ra膷unalni拧kega razmi拧ljanja;

39.听听vseeno ugotavlja, da pobude Unije pogosto izhajajo iz razli膷nih generalnih direktoratov Komisije, kar onemogo膷a usklajen pristop k politiki glede digitalnih znanj in spretnosti;

40.听听podpira ve膷je financiranje, ki je v naslednji generaciji programov ve膷letnega finan膷nega okvira na voljo za digitalna znanja in spretnosti; vztraja, da mora Komisija spodbujati sinergije in zagotavljati usklajenost med temi programi, vklju膷no s programi Erasmus+, Obzorje Evropa, InvestEU in programom za digitalno Evropo, da se 膷im bolj pove膷a u膷inkovitost financiranja za razvoj visoko kakovostnih digitalnih znanj in spretnosti ter zagotovijo trajni rezultati za u膷ence vseh starosti in iz vseh okolij; zlasti poudarja, da je treba v teh programih ter v strukturnih in investicijskih skladih zagotoviti finan膷na sredstva za digitalizacijo knji啪nic, arhivov in muzejev, da bi se jih ve膷 uporabljalo in bolj拧e izkoristilo na podro膷ju izobra啪evanja in kulture;

41.听听poudarja, da mora Unija razviti zmogljivosti na podro膷jih, kot so umetna inteligenca, velepodatki, programska oprema, kvantno ra膷unalni拧tvo in oblikovanje spletnih strani; v zvezi s tem pozdravlja komponento digitalne spretnosti v okviru programa za digitalno Evropo;

42.听听spodbuja ve膷je sinergije med dr啪avami 膷lanicami in 拧ir拧im svetom na podro膷ju spletnega izobra啪evanja in aktivnega e-dr啪avljanstva prek razli膷nih mehanizmov in programov EU za zunanje ukrepe, vklju膷no s programom Erasmus Mundus;

43.听听poudarja, da lahko odprti podatki ter digitalna orodja in metode za sodelovanje omogo膷ijo inovacije v izobra啪evanju in nadalje razvijajo odprto znanost ter tako prispevajo k blaginji in podjetni拧kemu duhu evropskega gospodarstva; poleg tega opozarja, da je zbiranje podatkov o digitalizaciji v izobra啪evalnih ustanovah in ustanovah za usposabljanje ter o uporabi digitalnih tehnologij pri u膷enju bistven dejavnik pri oblikovanju politik; zato priporo膷a, naj Komisija in dr啪ave 膷lanice zbirajo podatke o stopnji povezljivosti izobra啪evalnih ustanov in ustanov za usposabljanje ter o ureditvah izdajanja digitalno certificiranih kvalifikacij in potrjevanja digitalno pridobljenih znanj in spretnosti, kar je cilj akcijskega na膷rta za digitalno izobra啪evanje;

44.听听ob啪aluje, da na ravni EU zaenkrat ni bila oblikovana krovna strategija za digitalna znanja in spretnosti, 膷eprav je pomen digitalne preobrazbe za notranji trg EU o膷iten; meni, da razlike med dr啪avami 膷lanicami ponazarjajo potrebo po tak拧ni strategiji;

45.听听poudarja, da je treba pripraviti priporo膷ila o minimalni ravni digitalnih kompetenc, ki bi jih morali dijaki in 拧tudentje pridobiti med 拧olanjem; zato poziva k uvedbi posebnega modula IKT v dr啪avah 膷lanicah, ki bi na primer temeljil na modulu PISA za informacijske in komunikacijske tehnologije, ter k vklju膷itvi u膷iteljev v njegovo oblikovanje in izvajanje; poudarja, da bi moral biti ta modul IKT zasnovan tako, da bi izobra啪evalne ustanove v dr啪avah 膷lanicah zagotavljale enako raven digitalnih kompetenc, in sicer s teko膷im ocenjevanjem namesto s pristopom, ki temelji na preizkusih znanja, ter da se hitro ugotovijo morebitne te啪ave; spodbuja dr啪ave 膷lanice k izmenjavi spoznanj in primerov dobre prakse, zlasti na podro膷ju inovacij v izobra啪evanju;

46.听听meni, da bi bilo treba akcijski na膷rt za digitalno izobra啪evanje 拧teti za prvi korak k polno razviti strategiji EU o digitalnem izobra啪evanju ter znanjih in spretnostih na podlagi pristopa vse啪ivljenjskega u膷enja, ki lahko zagotovi bolj usklajen politi膷ni okvir, obenem pa jo je mogo膷e prilagoditi spreminjajo膷im se razmeram; zato poziva Komisijo, naj kriti膷no oceni 11听ukrepov iz na膷rta, tudi koliko so socialno vklju膷evalni, da se pripravi na vmesni pregled leta 2020; opozarja, da bi moral temeljit pregled vklju膷evati pripravljenost, da se glavna pozornost namenja le naju膷inkovitej拧im ukrepom, da se opustijo tisti, ki niso uspe拧ni, in da se po potrebi razvijejo novi ukrepi; poudarja, da sta izbolj拧anje digitalnih znanj in spretnosti prek sodelovanja z neformalnimi izvajalci izobra啪evanja in pri te啪je dosegljivi odrasli populaciji trenutno o膷itni vrzeli v na膷rtu;

47.听听naro膷i svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 112, 2.5.2018, str. 42. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0247. (3) UL C 337, 20.9.2018, str. 135. (4) UL C 11, 12.1.2018, str. 44. (5) UL听C听316, 22.9.2017, str.听182. (6) UL听C听316, 22.9.2017, str.听76. (7) UL听C听443, 22.12.2017, str.听31. (8) UL C 189, 4.6.2018, str.听1. (9) UL C 189, 15.6.2017, str. 15. (10) UL听C听484, 24.12.2016, str.听1. (11) UL听C听398, 22.12.2012, str.听1. (12) UL C 372, 20.12.2011, str.听1. (13) UL听C听164, 8.5.2018, str.听24. (14) http://eskills-scale.eu/fileadmin/eskills_scale/all_final_deliverables/scale_digitalisation_report.pdf (15) Evropska komisija, Pregled izobra啪evanja in usposabljanja za leto 2017. (16) Evropska komisija, Women in the Digital Age, Luxembourg, 2018. (17) Evropska komisija, skupno poro膷ilo o听zaposlovanju za leto 2018. (18) Eurostat, 2016. (19) Delovni dokument slu啪b Komisije z dne 9.听oktobra 2008 o uporabi IKT v podporo inovacijam in vse啪ivljenjskemu u膷enju za vse 鈥� poro膷ilo o napredku (The use of ICT to support innovation and lifelong learning for all 鈥� A report on progress) (SEC(2008)2629).