Ϸվ

Kazalo
ʰš
Naslednje
Celotno besedilo
Postopek :
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0393/2023

Razprave :

Glasovanja :

PV05/10/2023-8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2023)0356

Sprejeta besedila
PDF145kWORD54k
Četrtek, 5. oktober 2023-Strasbourg
Razmere v Gorskem Karabahu po napadu Azerbajdžana
P9_TA(2023)0356RC-B9-0393/2023

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2023 o razmerah v Gorskem Karabahu po napadu Azerbajdžana in nenehnih grožnjah Armeniji ()

Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o razmerah v Gorskem Karabahu, žԳ in Armeniji, zlasti z dne 19. januarja 2023 o humanitarnih posledicah blokade v Gorskem Karabahu(1), z dne 10. marca 2022 o uničevanju kulturne dediščine v Gorskem Karabahu(2) in z dne 20. maja 2021 o vojnih ujetnikih po nedavnem konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom(3),

–ob upoštevanju ustreznih dokumentov in mednarodnih sporazumov, med drugim, vendar ne izključno Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine z dne 1.avgusta1975 in deklaracije iz Alma-Ate z dne 21.decembra1991,

–ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ženevskih konvencij in njenih poznejših protokolov, Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine z dne 16. novembra 1972 ter deklaracije Unesca o namernem uničenju kulturne dediščine z dne 17. oktobra 2003,

–ob upoštevanju osnovnih načel skupine iz Minska iz leta 2009 v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

–ob upoštevanju tristranske izjave z dne 9.novembra2020, ki so jo podpisali voditelji Rusije, Armenije in Azerbajdžana,

–ob upoštevanju skupne izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve, predsednika delegacije tega odbora za odnose z Južnim Kavkazom ter stalnih poročevalcev za Armenijo in Azerbajdžan z dne 19.septembra2023 o napadu Azerbajdžana na Gorski Karabah,

–ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19.septembra2023 o stopnjevanju vojaških dejavnosti Azerbajdžana in z dne 21.septembra2023 o dogodkih v Gorskem Karabahu ter njegovega nagovora o Gorskem Karabahu v varnostnem svetu OZN 21.septembra2023,

–ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 29.septembra2023 o razseljevanju ljudi iz Gorskega Karabaha,

–ob upoštevanju poziva generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa z dne 19.septembra2023 k takojšnji prekinitvi sovražnosti in komentarja visokega komisarja OZN za človekove pravice Volkerja Türka z dne 26.septembra2023,

–ob upoštevanju sklepov Meddržavnega sodišča (ICJ) z dne 22. februarja 2023 in z dne 6. julija 2023 o predlogu za odredbo začasnega ukrepa za uporabo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Armenija proti žԳ),

–ob upoštevanju Haaške konvencije iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, katere pogodbenici sta Armenija in Azerbajdžan, prvega protokola k tej konvenciji, kot se uporablja za zasedena ozemlja, in drugega protokola k tej konvenciji o okrepljenem varstvu kulturnih dobrin,

–ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupine iz Minska v okviru OVSE z dne 11. novembra 2021, v kateri so poudarili pomen zaščite zgodovinskih in kulturnih spomenikov v regiji,

–ob upoštevanju končnega poročila komisije strokovnjakov varnostnega sveta OZN, vzpostavljene v skladu z resolucijo 780 tega sveta iz leta 1992,

–ob upoštevanju poročila Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope o žԳ z dne 29. marca 2023 in memoranduma komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 21.oktobra2021 o humanitarnih posledicah in posledicah za človekove pravice po izbruhu sovražnosti med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha leta2020,

–ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.ker je konflikt v Gorskem Karabahu zaradi različnih zgodovinskih in geopolitičnih vidikov zapleten; ker je Azerbajdžan 19.septembra2023 izvedel vnaprej načrtovan in neutemeljen vojaški napad na Gorski Karabah, ki je vodil v izgubo mnogih življenj; ker je bilo 20.septembra2023 sklenjeno premirje, vendar civilistom, ki so ostali v Gorskem Karabahu, varnost ni zagotovljena; ker je bilo po nekaterih poročilih v vojaški operaciji Azerbajdžana proti Gorskemu Karabahu ubitih in ranjenih na stotine armenskih civilistov; ker obstajajo poročila o pogrešanih; ker so se dejanske oblasti Gorskega Karabaha v sporazumu o premirju z Azerbajdžanom strinjale, da bodo razpustile svoje civilne institucije ter razorožile sile za samoobrambo, predale vse orožje in se umaknile z vseh bojnih in vojaških položajev; ker pa so večkrat poročali o kršitvi tega premirja;

B.ker ta napad pomeni hudo kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava ter očitno kršitev tristranske izjave o premirju z dne 9.novembra2020 in zavez, ki jih je Azerbajdžan sprejel v pogajanjih, pri katerih je posredovala EU; ker je predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan 22.maja2023 izjavil, da je Armenija v okviru mirovnega procesa med državama pripravljena priznati ozemeljsko celovitost Azerbajdžana, vključno z Gorskim Karabahom, v zameno za zajamčeno varnost armenskega prebivalstva v tej regiji;

C.ker je bilo od ofenzive, ki jo je Azerbajdžan začel 19.septembra2023, več kot 100000 Armencev iz Gorskega Karabaha prisiljenih zbežati v Armenijo; ker je zato Gorski Karabah ostal skoraj brez armenskih prebivalcev, ki tam živijo že stoletja; ker je azerbajdžanska vlada izjavila, da bo zagotovila pravice civilne prebivalstva, vključno s pravicami do izobraževanja ter kulturnimi verskimi in občinskimi volilnimi pravicami; ker je armensko prebivalstvo v Gorskem Karabahu, ki se boji povračilnih ukrepov ali izgube svobode uporabljanja svojega jezika ter opravljanja verskih obredov in običajev, menilo, da te obljube niso verodostojne; ker obstajajo verodostojna poročila o plenjenju, uničevanju, nasilju in aretacijah, ki jih od začetka ofenzive izvajajo azerbajdžanske enote; ker je Azerbajdžan od 19.septembra2023 aretiral več uradnikov in nekdanjih uradnikov iz Gorskega Karabaha;

D.ker varnostni svet OZN opredeljuje etnično čiščenje kot ustvarjanje etnično homogenega območja z uporabo sile ali ustrahovanja za odstranitev oseb druge etnične ali verske skupine z določenega območja, in ker je to nasprotju z mednarodnim pravom; ker je nujno treba ustaviti sedanje prisilno izseljevanje lokalnega armenskega prebivalstva in obrniti trend, ki pomeni etnično čiščenje, ter prebivalcem omogočiti varno vrnitev v Gorski Karabah; ker imajo Armenci iz Gorskega Karabaha pravico do dostojanstvenega in mirnega življenja na svojih domovih; ker so azerbajdžanske oblasti napovedale registracijo vseh armenskih prebivalcev Gorskega Karabaha;

E.ker tako Azerbajdžan kot Armenijo zavezuje mednarodno humanitarno pravo; ker tretja ženevska konvencija ščiti vojne ujetnike pred vsemi oblikami mučenja in krutega ravnanja; ker takšna dejanja, storjena med oboroženimi spopadi, veljajo za vojne zločine; ker četrta ženevska konvencija ščiti civiliste v mednarodnih oboroženih spopadih in določa, da so nezakonito pridržanje, namerni uboj zaščitenih oseb ter nečlovečno in ponižujoče ravnanje z njimi vojni zločini;

F.ker je bila pred to vojaško agresijo 12. decembra 2022 vzpostavljena devetmesečna blokada Lačinskega koridorja v žԳ kot edinega kopenskega koridorja, ki povezuje Gorski Karabah, v katerem živijo pretežno Armenci, z Armenijo, kar je več kot 100000 Armencem iz Gorskega Karabaha onemogočilo svobodo gibanja in dostop do vode, zdravil, higienskih proizvodov in drugih izdelkov, aprila 2023 je bila na tem koridorju vzpostavljena kontrolna točka, kar je v nasprotju s tristransko izjavo z novembra 2020, poleg tega pa se je okrepila vojaška prisotnost okoli Gorskega Karabaha in vzdolž meje z Armenijo, in je azerbajdžansko vodstvo dajalo agresivne in podžigajoče izjave;

G.ker naj bi na podlagi tristranske izjave z dne 9.novembra2020, s katero se je končala 44-dnevna vojna, Lačinski koridor ostal pod nadzorom ruskih mirovnih sil, Azerbajdžan pa naj bi zagotovil varnost oseb, vozil in tovora, ki se po koridorju premikajo v obe smeri; ker se tako imenovane ruske mirovne sile niso držale svojega mandata in niso ukrepale niti proti blokadi Lačinskega koridorja v žԳ niti proti vzpostavitvi kontrolne točke na njem ali proti najnovejši azerbajdžanski vojaški agresiji; ker je Azerbajdžan z ohranjanjem blokade Lačinskega koridorja kršil svoje mednarodne obveznosti iz tristranske izjave o premirju iz novembra 2020;

H.ker so bile zaradi organizirane lakote in izolacije, ki sta trajali več kot devet mesecev, še zlasti prizadete ranljive skupine v Gorskem Karabahu, kot so otroci, starejši ter invalidi in ljudje s kroničnimi zdravstvenimi težavami; ker je to med drugim povzročilo povečanje števila spontanih splavov in prezgodnjih porodov, saj nosečnice nimajo dostopa do ustrezne prehrane in predporodne nege; ker je Azerbajdžan poleg tega prekinil oskrbo s plinom in elektriko v regiji, kar je močno vplivalo na tamkajšnje življenjske razmere, tudi na delovanje zdravstvenih in izobraževalnih ustanov; ker zdravstvene ustanove v Gorskem Karabahu zaradi blokade niso imele dovolj zmogljivosti za oskrbo ljudi, ki so bili ranjeni v azerbajdžanskem napadu;

I.ker je Meddržavno sodišče v sklepu z dne 22.februarja2023 Armenija proti žԳ odredilo, da mora Azerbajdžan omogočiti prost prehod skozi Lačinski koridor in sprejeti vse ukrepe, ki so mu na voljo, da bi zagotovil neoviran pretok oseb, vozil in tovora po Lačinskem koridorju v obe smeri;

J.ker je bil 28. septembra 2023 dejanski predsednik Gorskega Karabaha Samvel Šahramanjan prisiljen podpisati odlok o razpustitvi vseh struktur in institucij samooklicane republike s 1. januarjem 2024, samooklicana republika Gorski Karabah pa je prenehala obstajati;

K.ker je EU Mednarodnemu odboru Rdečega križa namenila 5milijonovEUR za humanitarno pomoč; ker so ta sredstva namenjena za pomoč ljudem, ki so se iz Gorskega Karabaha razselili v Armenijo, in pomoč ranljivim prebivalcem Gorskega Karabaha; ker je armenska vlada EU zaprosila za pomoč pri spoprijemanju z množičnim prihodom beguncev iz Gorskega Karabaha;

L.ker je predsednik Evropskega sveta vzpostavil eno od treh smeri mirovnih pogajanj med Armenijo in Azerbajdžanom;

M.ker je v Gorskem Karabahu veliko število cerkva, mošej, kamnitih spomenikov in pokopališč; ker je Azerbajdžan med vojno leta 2020 namerno povzročil veliko škodo na armenski kulturni dediščini, in je zato Meddržavno sodišče v odloku z dne 7. decembra 2021(4) zapisalo, da mora Azerbajdžan sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečil in kaznoval vandalizem in skrunitev armenske kulturne dediščine , med drugim cerkva in drugih verskih objektov, spomenikov, znamenitosti, pokopališč in artefaktov;

N.ker so druge države, kot na primer Turčija, žԳ zagotovile politično, diplomatsko in vojaško podporo, kar je konflikt še bolj zaostrilo; ker naj bi Armenija v skladu s točko9 sporazuma o premirju v Gorskem Karabahu iz leta2020 zagotovila varnost prometnih povezav med glavnim azerbajdžanskim ozemljem in njegovo eksklavo Nahčivan, torej povezav, ki sta jih Azerbajdžan in Turčija imenovala „zangezurski koridor“, uradniki obeh držav pa jih v javnem nastopanju uporabljajo na načine, ki ogrožajo suverenost Armenije;

O.ker je vodstvo Azerbajdžana v zadnjih letih večkrat podalo iredentistične izjave v zvezi s suverenim ozemljem Armenije; ker je azerbajdžanska vojska v zadnjih dveh letih večkrat zasedla različne dele suverenega ozemlja Armenije in bombardirala civilne cilje na ozemlju Armenije;

P.ker predhodna opozorila Parlamenta glede razmer niso privedla do bistvenih sprememb v politiki EU v odnosu do Azerbajdžana; ker tri desetletja diplomacije in prizadevanj za izgradnjo miru s strani OVSE, EU in drugih mednarodnih akterjev Azerbajdžana niso odvrnila od uporabe vojaške sile;

1.najostreje obsoja vnaprej načrtovani in neupravičeni vojaški napad Azerbajdžana na Armence v Gorskem Karabahu in poziva k takojšnji in popolni ustavitvi nasilja nad prebivalci, ki so ostali v tej regiji; poudarja, da je bil Azerbajdžan na jasni poti, da z diplomatskimi pogajanji ponovno vzpostavi nadzor nad Gorskim Karabahom in da je ta napad v nasprotju z izraženimi nameni države, da si bo prizadevala za trajen mir z Armenijo, in spodkopava potekajoča mirovna pogajanja med Armenijo in Azerbajdžanom;

2.poudarja, da ta napad pomeni hudo kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic ter očitno kršitev tristranske izjave o premirju z dne 9.novembra 2020 in zavez, ki jih je Azerbajdžan sprejel v pogajanjih, pri katerih je posredovala EU; opozarja, da se je napad zgodil v času velike humanitarne krize v Gorskem Karabahu, potem ko je Azerbajdžan zadnjih devet mesecev blokiral Lačinski koridor, s tem pa kršil zaveze Bakuja in pravno zavezujoče odločitve Meddržavnega sodišča; opominja Azerbajdžan, da lahko uporaba prisilnih praks za odstranitev civilnega prebivalstva z ozemlja pomeni hudodelstvo zoper človečnost in bi lahko spadala na področje uporabe Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida;

3.obžaluje izgubo življenj in poškodbe, ki so posledica nedavnega napada s strani Azerbajdžana, med drugim po eksploziji v skladišču goriva 25.septembra 2023; izraža solidarnost z Armenci v Gorskem Karabahu, ki so bili prisiljeni zapustiti dom in ozemlja svojih prednikov; meni, da sedanje razmere pomenijo etnično čiščenje, ter ostro obsoja grožnje in nasilna dejanja, ki jih je azerbajdžanska vojska izvršila nad prebivalstvom Gorskega Karabaha; izreka pohvalo armenskim oblastem za prizadevanja, da beguncem zagotovijo pomoč in zatočišče; poziva institucije EU in države članice, naj Armeniji nemudoma ponudijo vso potrebno pomoč pri obvladovanju množičnega prihoda beguncev iz Gorskega Karabaha in grozeče humanitarne krize;

4.poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo sankcije, usmerjene proti posameznikom v azerbajdžanski vladi, ki so odgovorni za večkratne kršitve premirja in človekovih pravic v Gorskem Karabahu; poziva k preiskavi zlorab, ki so jih storile azerbajdžanske sile in bi lahko pomenile vojna hudodelstva;

5.opozarja, da je Azerbajdžan polno odgovoren za varnost in dobro počutje vseh ljudi v Gorskem Karabahu in da mora za to ustrezno odgovarjati; zahteva, da Azerbajdžan zagotovi varnost in zaščito ljudi v Gorskem Karabahu v skladu z Ustanovno listino OZN in vsemi ustreznimi mednarodnimi konvencijami, načeli mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, svojimi mednarodnimi zavezami in načeli OVSE; poziva azerbajdžanske oblasti, naj omogočijo varno vrnitev armenskega prebivalstva v Gorski Karabah in jim dajo trdna jamstva za zaščito pravic ter naj ne uporabljajo hujskaške retorike, s katero bi pozivali k diskriminaciji Armencev; opominja azerbajdžanske oblasti, da je pravica do vrnitve na svoj dom eno temeljnih načel mednarodnega prava človekovih pravic; poziva azerbajdžanske oblasti, naj nujno in iskreno začnejo celovit in pregleden dialog z Armenci v Gorskem Karabahu, da bi zagotovili spoštovanje njihovih pravic in njihovo varnost, vključno s pravico do dostojnega in varnega življenja v svojih domovih, ter zemljiške in lastninske pravice, da bi ohranili njihovo ločeno identiteto in v celoti uživali državljanske, kulturne, socialne in verske pravice; poziva azerbajdžanske oblasti, naj se tesno posvetujejo s Svetom Evrope, OZN, OVSE in drugimi mednarodnimi organizacijami o najboljših praksah za zagotavljanje pravic etničnih Armencev, pri čemer poudarja, da je to še posebej pomembno glede na katastrofalno zgodovino Azerbajdžana na področju človekovih pravic;

6.zahteva, naj se takoj odpravi blokada Lačinskega koridorja, da bi zagotovili dobavo humanitarne pomoči tistim v Gorskem Karabahu, ki jo potrebujejo, ter poziva, naj se Lačinski koridor v celoti odpre, saj zagotavlja fizično povezavo Armencev iz Gorskega Karabaha z njihovo zemljo, lastnino, kulturo in dediščino; poziva azerbajdžanske oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo imeli Armenci, ki so odšli, dostop do vseh potrebnih informacij o tem, kako naj v primeru vrnitve obnovijo bivanje v Gorskem Karabahu in v celoti uveljavijo vse svoje druge pravice, na primer do lastnine, socialnih prejemkov in izobraževanja;

7.poziva EU in njene države članice, naj si nujno prizadevajo za zagotovitev mednarodnih jamstev za varnost in dobrobit Armencev, ki še naprej živijo v Gorskem Karabahu, in takojšnjo vzpostavitev polnega humanitarnega dostopa do regije; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo svojo prisotnost na terenu in znatno povečajo humanitarno pomoč ljudem, ki so se preselili iz Gorskega Karabaha v Armenijo ali ki živijo v Gorskem Karabahu; izraža razočaranje nad organizacijo in izvedbo prve misije OZN v Gorskem Karabahu v 30 letih; poziva k vzpostavitvi mednarodne prisotnosti v Gorskem Karabahu pod okriljem Združenih narodov, da bi spremljali razmere na terenu ter prebivalcem Gorskega Karabaha zagotovili preglednost, zagotovila in zaupanje, s poudarkom na humanitarnih potrebah in zaščiti ter ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine; poziva k nujni zamenjavi ruskih mirovnih sil z misijo OZN za ohranjanje miru v Gorskem Karabahu in ob mednarodni meji med Armenijo in Azerbajdžanom, da bi učinkovito zaščitili varnost armenskega prebivalstva Gorskega Karabaha;

8.izraža globoko zaskrbljenost glede ohranitve kulturne, verske in zgodovinske dediščine v Gorskem Karabahu po množičnem izseljevanju Armencev Gorskega Karabaha; poziva Azerbajdžan, naj se vzdrži nadaljnjega uničevanja, zanemarjanja ali spreminjanja virov kulturne, verske ali zgodovinske dediščine v tej regiji, ob upoštevanju uničevanja kulturne, verske in zgodovinske dediščine od začetka konflikta v Gorskem Karabahu, ter ga poziva, naj si raje prizadeva za ohranitev, zaščito in promocijo te bogate raznolikosti v skladu z odlokom Meddržavnega sodišča z dne 7.decembra 2021; zahteva zaščito armenske kulturne, zgodovinske in verske dediščine v Gorskem Karabahu v skladu z Unescovimi standardi in mednarodnimi obveznostmi Azerbajdžana; vztraja, da mora Azerbajdžan dovoliti misijo Unesca v Gorskem Karabahu in ji omogočiti potreben dostop do območij dediščine, da ugotovi njihovo stanje in izvede popis;

9.zahteva zaščito lastnine tistih članov armenske skupnosti, ki so bili prisiljeni zapustiti državo, ter poziva Azerbajdžan, naj izpusti vse prebivalce Gorskega Karabaha, ki so bili aretirani od 19.septembra 2023, vključno z nekdanjimi uradniki iz te regije, in se zaveže široki amnestiji zanje in za vse druge, ki so bili aretirani pred 19.septembrom 2023 in po njem;

10.ponovno obsoja azerbajdžanske vojaške vdore na mednarodno priznano ozemlje Armenije; ponovno poudarja svojo zahtevo po umiku azerbajdžanskih vojakov s celotnega suverenega ozemlja Armenije; zavrača iredentistične in hujskaške izjave azerbajdžanskega predsednika in drugih azerbajdžanskih uradnikov, s katerimi ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost in suverenost Armenije, tudi izjave o „zangezurskem koridorju“, in izraža resno zaskrbljenost v zvezi s tem; svari Azerbajdžan pred morebitnim vojaškim posredovanjem proti Armeniji; obsoja vpletenost Turčije v oborožitev Azerbajdžana in njeno polno podporo azerbajdžanski ofenzivi v letih 2020 in 2023 ter jo poziva, naj svojega zaveznika Azerbajdžan brzda pri tako neodgovornem ravnanju; obsoja podporo, ki so jo med to krizo žԳ zagotovile druge države, in poziva, naj se ta podpora ustavi in tako prepreči nadaljnje zaostrovanje; opozarja, da bi lahko bil Azerbajdžan opogumljen zaradi odsotnosti resnih prizadevanj mednarodne skupnosti za odvračanje;

11.poziva k celovitemu pregledu odnosov med EU in Azerbajdžanom ob upoštevanju nedavnih dogodkov in vse slabših razmer na področju človekovih pravic v državi; obžaluje, da je predsednica Komisije Ursula von der Leyen Azerbajdžan označila za „zaupanja vrednega dobavitelja energije“; poziva Komisijo, naj hitro ponovno preuči strateško partnerstvo z Azerbajdžanom na področju energije, saj je Azerbajdžan večkrat kršil svoje mednarodne zaveze, vključno z zavezami, sprejetimi v pogovorih, pri katerih je EU sodelovala kot posrednica, in zavezujočimi določbami mednarodnega prava; ugotavlja, da je glede na agresijo Azerbajdžana proti Armeniji septembra 2022, neupravičeno uporabo sile proti prebivalstvu Gorskega Karabaha, njegovo prisilno razseljevanje septembra 2023 in skrb vzbujajoče stanje na področju človekovih pravic v državi razvoj takšnega strateškega partnerstva nezdružljiv s cilji zunanje politike EU, kot so opredeljeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji; je prepričan, da EU moralno ne more sprejeti pogajanj o prihodnjem sporazumu o partnerstvu z državo, ki očitno krši načela mednarodnega prava in svoje mednarodne obveznosti ter zato ni zanesljiva in zaupanja vredna partnerica; zato poziva visokega predstavnika in ESZD, naj prekineta pogajanja o prenovljenem sporazumu o partnerstvu, dokler Azerbajdžan ne bo dokazal, da je resnično pripravljen spoštovati pravice in varnostne pomisleke armenskega prebivalstva Gorskega Karabaha; poziva EU in njene države članice, naj razmislijo o prekinitvi sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Azerbajdžanom in omejitvi sodelovanja s to državo na drugih področjih, če bo še naprej kršila svoje zaveze; meni, da so vsi komentarji in grožnje azerbajdžanskih oblasti, tudi azerbajdžanskega veleposlanika pri EU, uperjeni proti poslancem Evropskega parlamenta, nesprejemljivi;

12.poziva k zmanjšanju odvisnosti EU od izvoza plina iz Azerbajdžana; je resno zaskrbljen zaradi uvoza ruskega plina v Azerbajdžan in pomembnega ruskega deleža v proizvodnji in prevozu azerbajdžanskega plina za EU, kar je v nasprotju s ciljem EU, da bi oslabila zmogljivosti Rusije za nadaljnjo vojaško agresijo proti Ukrajini z zmanjšanjem prihodkov od izvoza nafte in plina v EU; poziva Komisijo, naj razišče sume, da Azerbajdžan v EU dejansko izvaža ruski plin; poziva, naj se v primeru vojaškega napada na armensko ozemeljsko celovitost ali večjih hibridnih napadov na armenski ustavni red in demokratične institucije prekine ves uvoz nafte in plina iz Azerbajdžana v EU; glede na nedavno invazijo Gorskega Karabaha s strani Azerbajdžana poziva k začasni prekinitvi memoranduma o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energije med Evropsko unijo in Azerbajdžanom;

13.obsoja neukrepanje ruskih „mirovnikov“ in splošno vlogo Rusije, ki ta konflikt že desetletja podžiga in uporablja za lastne politične koristi;

14.obsoja turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ker oboroženi spopad v Gorskem Karabahu izkorišča za spodbujanje imperialistične agende in nadaljnjih napadov na armensko suverenost; poziva Turčijo, naj do ozemeljske celovitosti Armenije pristopa konstruktivno in odgovorno ter naj spodbuja mir v tej regiji;

15.izreka pohvalo armenskemu premierju Nikolu Pašinjanu za njegovo zavezanost miru; ponovno poudarja, da je EU zavezana podpiranju suverenosti, demokracije in ozemeljske celovitosti Armenije; ostro obsoja vse pogostejše hibridne poskuse Rusije, da bi destabilizirala politične razmere v Armeniji; pozdravlja, da je Armenija ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča; meni, da mora EU izkoristiti priložnost potencialne geopolitične praznine, Armeniji zagotoviti ambiciozen načrt sodelovanja z nadgradnjo sedanjega celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu, s katerim se bo lahko država trdneje umestila v skupnost zahodnih demokracij in bo lahko sprostila odnose s sosedami, zlasti s Turčijo;

16.poziva EU, naj se pozitivno odzove na prošnjo Armenije za podporo prek evropskega mirovnega instrumenta, če bo država ponovno razmislila o svojih sedanjih vojaških zavezništvih; poziva EU, naj znatno poveča svojo humanitarno in finančno pomoč Armeniji, ki se spoprijema s prihodom več deset tisoč beguncev; poziva EU, naj glede na motnje v izobraževanju več tisoč etničnih Armencev pomaga vzpostaviti in financirati štipendije za dijake in študente, ki so bili evakuirani, da bodo lahko nadaljevali študij;

17.ponovno izraža podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Azerbajdžana in Armenije; poziva Azerbajdžan, naj ponovno potrdi svojo nedvoumno zavezanost ozemeljski celovitosti Armenije; meni, da je pristen dialog med Azerbajdžanom, Armenijo in predstavniki Armencev iz Gorskega Karabaha edina ustrezna pot naprej, ter poziva EU in njene države članice, naj podprejo prizadevanja v to smer; podpira mirovna pogajanja med Armenijo in Azerbajdžanom, ki jih je nedavna vojaška operacija proti Gorskemu Karabahu močno omajala; poudarja, da je potreben celovit mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom, ki mora vključevati medsebojno priznanje ozemeljske celovitosti, jamstva za pravice in varnost armenskega prebivalstva Gorskega Karabaha ter izpustitev zapornikov; poudarja, da je dostojanstven in trajen regionalni mir, ob katerem se bodo varovale suverenost, neodvisnost in ozemeljska celovitost obeh držav, predpogoj za stabilnost v vsem sosedstvu;

18.poziva civilno misijo EU v Armeniji, naj pozorno spremlja varnostne razmere na terenu, pregledno poroča Parlamentu in dejavno prispeva k prizadevanjem za rešitev spora; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo mandat te misije, povečajo njeno velikost, podaljšajo njeno trajanje in namestijo tudi opazovalce vzdolž meje s Turčijo; obžaluje, da Azerbajdžan ni nikoli dovolil napotitve te misije na svoje ozemlje, in ga poziva, naj dovoli njeno prisotnost na svoji strani meje in v Gorskem Karabahu;

19.izraža globoko nezadovoljstvo, ker Komisija in Svet nista upoštevala rednih opozoril Parlamenta glede razmer v Gorskem Karabahu in nevarnosti katastrofalnih posledic; obžaluje, da ukrepi EU doslej niso prinesli nobenih pozitivnih rezultatov; zahteva, da ESZD ponovno razmisli o svojem delovanju na južnem Kavkazu in zamenja osebje, ki dela na tem področju; obžaluje počasni odziv institucij EU, saj je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko dal izjavo šele dva dni po tem, ko je Azerbajdžan začel napad na Gorski Karabah;

20.obžaluje, da so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli potovanja v Azerbajdžan, obiske Gorskega Karabaha in oddihe v luksuznih hotelih, ki so jih organizirali in plačali azerbajdžanski uradniki, ter jih niso prijavili; ponovno poziva k strožjim pravilom o potovanjih uradnikov, ki jih plačajo tuje države in subjekti; obžaluje, da se ta zaveza ni izvedla na podlagi njegovega sklepa z dne 13. septembra 2023 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta za krepitev integritete, neodvisnosti in odgovornosti; poziva Odbor za ustavne zadeve, naj predlaga revizijo Poslovnika Parlamenta, da bi poslancem Evropskega parlamenta prepovedali potovanja in nastanitev, ki jih plačajo tretje strani, vključno z uradniki iz držav, ki niso članice EU, in zastopniki interesov podjetij;

21.poziva EU in njene države članice, naj nujno ponovno ocenijo diplomatsko in varnostno strukturo EU ter geopolitične konfiguracije v širši regiji južnega Kavkaza glede na nova dejstva na terenu in interese držav, kot so Rusija, Turčija in Iran, zasnujejo pa naj tudi strategijo v odziv na naraščajoči trend avtokratskih režimov, ki zavračajo diplomatska prizadevanja in raje uporabijo grobo vojaško silo;

22.obžaluje odločitev madžarske vlade, da blokira skupno izjavo vseh držav članic EU, v kateri obsojajo vojaško operacijo Azerbajdžana proti armenskemu prebivalstvu Gorskega Karabaha; poziva Svet, naj enotno podpre dejavnejše sodelovanje EU pri zaščiti človekovih pravic in spodbujanju miru med Azerbajdžanom in Armenijo;

23.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Armenije, generalni direktorici Unesca, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN in Svetu Evrope.

(1) UL C 214, 16.6.2023, str. 104.
(2) UL C 347, 9.9.2022, str. 198
(3) UL C 15, 12.1.2022, str. 156.
(4) Odlok Meddržavnega sodišča z dne 7. decembra 2021 o zahtevi za opredelitev začasnih ukrepov za uporabo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Armenija proti žԳ).

Zadnja posodobitev: 11. januar 2024Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov