合法博彩网站

Evropski parlament,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena听168 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 7.听junija 2023 o celovitem pristopu k du拧evnemu zdravju (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe听(EU)听2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.听marca听2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na podro膷ju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje听2021鈥�2027 in razveljavitvi Uredbe听(EU)听拧t.听282/2014(1),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU)听2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28.听aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, dolo膷itvi pravil za sodelovanje in raz拧irjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) 拧t.听1290/2013 in (EU) 拧t.听1291/2013(2),

鈥撎�听ob upo拧tevanju predloga Komisije z dne 26.听aprila 2023 o reviziji in nadomestitvi obstoje膷e splo拧ne farmacevtske zakonodaje,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU)听2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30.听junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) 拧t.听401/2009 in (EU)听2018/1999 (evropska podnebna pravila)(3),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 28.听novembra听2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(4),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Uredbe (EU)听2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.听oktobra听2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive听2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah)(5),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 5.听julija 2022 o du拧evnem zdravju v digitalnem svetu dela(6),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 21.听januarja听2021 s priporo膷ili Komisiji o pravici do odklopa(7),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 10.听marca听2022 o novem strate拧kem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje po letu听2020 (vklju膷no z bolj拧o za拧膷ito delavcev pred izpostavljenostjo 拧kodljivim snovem, stresom pri delu in po拧kodbami zaradi ponavljajo膷ih se gibov)(8),

鈥撎�听ob upo拧tevanju informativnega dokumenta z naslovom Mental health and the pandemic (Du拧evno zdravje in pandemija), ki ga je julija听2021 objavil Generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve,

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 12.听julija 2023 o pandemiji covida-19: pridobljene izku拧nje in priporo膷ila za prihodnost(9),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 10.听julija听2020 o strategiji EU na podro膷ju javnega zdravja po pandemiji COVID-19(10),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 1.听marca听2018 o razmerah na podro膷ju temeljnih pravic v EU v letu听2016(11),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 21.听januarja听2021 o strategiji EU za enakost spolov(12),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 14.听februarja 2019 o pravicah interseksualnih oseb(13),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 16.听septembra听2021 s priporo膷ili Komisiji o opredelitvi nasilja na podlagi spola kot novega podro膷ja kriminala, vklju膷enega na seznam iz 膷lena听83(1) PDEU(14),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 20.听aprila 2023 o splo拧ni dekriminalizaciji homoseksualnosti glede na nedavne dogodke v Ugandi(15),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 16.听februarja 2022 o krepitvi Evrope v boju proti raku 鈥� za celovito in usklajeno strategijo(16),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 3.听februarja听2021 z naslovom Evropski na膷rt za boj proti raku (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju pobude EU o nenalezljivih boleznih 鈥濰ealthier Together鈥�, ki jo je Komisija za膷ela izvajati decembra听2021,

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resoluciji z dne 5.听julija听2022 z naslovom Na poti k skupnim evropskim ukrepom na podro膷ju oskrbe(17),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 7.听septembra听2022 o evropski strategiji oskrbe (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Sveta z dne 24.听oktobra听2019 o ekonomiji blaginje, v katerih se je pozvalo k celoviti strategiji EU za du拧evno zdravje,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Evropskega pakta za du拧evno zdravje in dobro po膷utje iz leta听2008, sprejetega na konferenci EU na visoki ravni z naslovom 鈥濻kupaj za du拧evno zdravje in dobro po膷utje鈥�, ki je potekala 13.听junija 2008 v Bruslju,

鈥撎�听ob upo拧tevanju zelene knjige Komisije z dne 14.听oktobra 2005 z naslovom Izbolj拧anje du拧evnega zdravja prebivalstva 鈥� pot k strategiji na podro膷ju du拧evnega zdravja za Evropsko unijo (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila skupnega ukrepanja za du拧evno zdravje in dobro po膷utje iz decembra听2015 z naslovom Mental health in all policies 鈥� Situation analysis and recommendations for action (Du拧evno zdravje v vseh politikah 鈥� analiza razmer in priporo膷ila za ukrepe),

鈥撎�听ob upo拧tevanju svetovnega dneva du拧evnega zdravja听2023 Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), katerega tema je bila 鈥濪u拧evno zdravje je univerzalna 膷lovekova pravica鈥�,

鈥撎�听ob upo拧tevanju evropskega okvira WHO za ukrepanje na podro膷ju du拧evnega zdravja za obdobje听2021鈥�2025,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z dne 7.听oktobra 2011 z naslovom Mental health promotion in the workplace 鈥� a good practice report (Spodbujanje du拧evnega zdravja na delovnem mestu 鈥� poro膷ilo o dobri praksi),

鈥撎�听ob upo拧tevanju okvira EU za ukrepanje na podro膷ju du拧evnega zdravja in dobrega po膷utja, ki ga je Komisija objavila leta听2016,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila OECD in Komisije za leto听2022 z naslovom Health at a Glance: Europe 2022: State of Health in the EU Cycle (Pregled zdravstva: Evropa听2022: cikel o zdravstvenem stanju v EU),

鈥撎�听ob upo拧tevanju seznama poklicnih bolezni Mednarodne organizacije dela (ILO), kot je bil revidiran leta听2010,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila WHO in ILO o politiki za leto听2022 z naslovom Mental health at work: policy brief (Du拧evno zdravje pri delu: poro膷ilo o politiki),

鈥撎�听ob upo拧tevanju priporo膷ila Komisije (EU)听2022/2337 z dne 28.听novembra 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni(18),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 30.听novembra听2022 z naslovom Globalna zdravstvena strategija EU: bolj拧e zdravje za vse v spreminjajo膷em se svetu (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 24.听marca 2021 z naslovom Strategija EU o otrokovih pravicah (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 11.听maja听2022 z naslovom Digitalno desetletje za otroke in mlade: nova evropska strategija za bolj拧i internet za otroke (BIK+) (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 30.听septembra听2020 o uresni膷itvi evropskega izobra啪evalnega prostora do leta听2025 (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 3.听marca听2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje听2021鈥�2030 (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Konvencije OZN iz leta听2006 o pravicah invalidov,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 12.听novembra听2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje听2020鈥�2025 (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 18.听septembra听2020 z naslovom Unija enakosti: akcijski na膷rt EU za boj proti rasizmu za obdobje听2020鈥�2025 (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena听54 Poslovnika,

鈥撎�听ob upo拧tevanju poro膷ila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0367/2023),

A.听听ker Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) du拧evno zdravje opredeljuje kot stanje du拧evnega dobrega po膷utja, ki posamezniku omogo膷a, da se spopada z razli膷nimi oblikami stresa v 啪ivljenju, uresni膷uje svoje sposobnosti, se dobro u膷i in dela ter prispeva v svojo skupnost; ker te啪ave z du拧evnim zdravjem vklju膷ujejo du拧evne motnje in psihosocialne motnje ter druga du拧evna stanja, povezana s hudo stisko, okvaro v delovanju ali tveganjem samopo拧kodbe;

B.听听ker je du拧evno zdravje univerzalna 膷lovekova pravica in ker je njegovo spodbujanje klju膷ni pogoj za blaginjo osebnega, dru啪benega in socialno-ekonomskega razvoja;

C.听听ker je du拧evno zdravje sestavni del zdravja in je bistvenega pomena za dobro po膷utje posameznikov in dru啪b ter osnovni pogoj za vklju膷ujo膷o in funkcionalno dru啪bo; ker bi zato moralo biti enakovredno telesnemu zdravju; ker se osebe z du拧evnimi motnjami zaradi medsebojne povezanosti du拧evnega in telesnega zdravja soo膷ajo z bistveno ve膷jim tveganjem prezgodnje umrljivosti, tudi zaradi neobravnavanih te啪av s telesnim zdravjem;

D.听听ker Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima ve膷 kot 150听milijonov ljudi(19) v Evropi du拧evne motnje; ker so du拧evne motnje glavni vzrok dolgoletnega 啪ivljenja z invalidnostjo in peti najpogostej拧i vzrok za leta 啪ivljenja, prilagojena invalidnosti pri vseh nenalezljivih boleznih v EU, in so na drugem mestu med najpogostej拧imi nenalezljivimi boleznimi; ker raziskave ka啪ejo, da so du拧evne motnje na splo拧no bistveno pogostej拧e pri 啪enskah; ker je pribli啪no 4听%(20) vseh smrti v EU posledica du拧evnih in vedenjskih motenj;

E.听听ker sta du拧evno zdravje in dobro po膷utje prebivalstva klju膷ni dejavnik za posameznika; ker lahko slabo du拧evno zdravje povzro膷i izgubo produktivnosti posameznikov in podjetij ter zmanj拧anje udele啪be delovne sile in pomeni finan膷no breme za posameznike, dru啪ine in skupnosti ter ima lahko ogromne gospodarske posledice, ki zna拧ajo ve膷 kot 4听% BDP EU (600听milijard听EUR) na leto(21); ker drugi posredni stro拧ki pogosto presegajo neposredne stro拧ke, kot so izdatki za zdravstveno varstvo, in ker je vse ve膷 dokazov, da sta lahko spodbujanje dobrega du拧evnega zdravja in prepre膷evanje du拧evnih motenj stro拧kovno u膷inkovita;

F.听听ker so po podatkih WHO socialno-ekonomske razmere, kot so zaposlitev, socialna podpora, stopnja izobrazbe in fizi膷no okolje, med najpomembnej拧imi dejavniki, ki vplivajo na du拧evno zdravje posameznika;

G.听听ker imajo strukturne ekonomske in socialne neenakosti razli膷en u膷inek glede na skupino prebivalstva; ker morajo biti vse politike javnega du拧evnega zdravja 拧e posebej pozorne na ekonomsko ranljive skupine prebivalstva, da se zagotovi enaka za拧膷ita za vse dr啪avljane;

H.听听ker rev拧膷ina, socialna neenakost in diskriminacija postavljajo ljudi v ranljiv polo啪aj in lahko povzro膷ijo miselnost pomanjkanja, kar vodi v mo膷ne ob膷utke tesnobe, poslab拧uje krog rev拧膷ine in pove膷uje tveganje du拧evnih motenj;

I.听听ker lahko osredoto膷anje na prepre膷evanje in obravnavanje teh dejavnikov du拧evnega zdravja prispeva k preusmeritvi pozornosti s poznega in dragega posredovanja ter prispeva k izbolj拧anju du拧evnega zdravja in dobrega po膷utja;

J.听听ker je za obravnavanje du拧evnih motenj potreben pristop 鈥瀌u拧evnega zdravja v vseh politikah鈥�, katerega cilj je poglobljeno razumevanje razli膷nih dejavnikov du拧evnega zdravja prek medsektorskega vidika, da bi prepre膷ili in ubla啪ili u膷inke na posameznike, skupnosti in dru啪bo;

K.听听ker je epidemiolo拧ko spremljanje sistemati膷no in stalno zbiranje, analiziranje, razlaganje in 拧irjenje zdravstvenih podatkov in informacij o pojavu, porazdelitvi in determinantah bolezni ali zdravstvenih stanj v populaciji; ker je glavni namen nadzora spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva, odkrivanje izbruhov ali nenavadnih vzorcev bolezni, ocenjevanje u膷inkovitosti javnozdravstvenih ukrepov in obve拧膷anje o odlo膷anju na podro膷ju javnega zdravja;

L.听听ker se v zadnjih letih vse bolj priznava potreba po bolj拧i in 拧ir拧i ozave拧膷enosti in razumevanju du拧evnega zdravja ter po u膷inkovitih ukrepih za prepre膷evanje in obravnavanje slabega du拧evnega zdravja, vendar je pismenost na podro膷ju du拧evnega zdravja 拧e vedno zelo nizka v primerjavi s pismenostjo na podro膷ju telesnega zdravja, kar lahko negativno vpliva na te啪njo k iskanju pomo膷i;

M.听听ker je model skupnosti(22),(23) osredoto膷en na bolnika, njegov klju膷ni element pa je vloga bolnikov in njihovih dru啪in v razpravi in na膷rtovanju mre啪e zdravstvenega varstva; ker je v skladu s paradigmo oskrbe v skupnosti prednostna naloga opolnomo膷iti bolnike, da bi postali dejavni akterji pri odlo膷anju o svojem du拧evnem zdravju, od prepre膷evanja do zdravljenja; ker je izkori拧膷anje izku拧enj in znanja uporabnikov in njihovega okolja bistveno za na膷rtovanje in razvoj zdravstvenih storitev;

N.听听ker je predpisovanje dru啪benih dejavnosti celosten pristop k zdravstvenemu varstvu, ki nadalje spodbuja celostno oskrbo v skupnosti in olaj拧uje demedikalizacijo; ker lahko predpisovanje dru啪benih dejavnosti med drugim vklju膷uje podporo na podro膷ju du拧evnega zdravja, socialno vklju膷enost ter finan膷no in stanovanjsko svetovanje, pa tudi dejavnosti, ki spodbujajo telesno dejavnost in ustvarjalno samoizra啪anje;

O.听听ker je v 拧tevilnih dr啪avah 膷lanicah obstajajo ovire pri dostopu do storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja, podpora pa je neustrezna ali omejena, kar povzro膷a dodatne pristojbine, dolge 膷akalne dobe, pomanjkanje strokovnjakov na podro膷ju du拧evnega zdravja in stigmatizacijo ter ustvarja dodatno socialno-ekonomsko diskriminacijo in neenakost;

P.听听ker samopla膷ni拧ke cene za zdravstvene storitve predstavljajo finan膷no oviro za ljudi z zdravstvenimi te啪avami, univerzalno zdravstveno varstvo pa bla啪i ekonomske omejitve za prepre膷evanje, diagnozo, podporo in rehabilitacijo;

Q.听听ker so najbolj oddaljene regije 拧e posebej ranljive zaradi nedostopnosti zelo razli膷nih zdravstvenih storitev, pri 膷emer se bodo razmere v prihodnjih letih zaradi podnebnih sprememb 拧e poslab拧ale, saj bodo te regije utrpele te啪ave zaradi kratkoro膷ne pomo膷i in motenj pri zagotavljanju pomo膷i (z dejavniki, kot so spremembe obalne geografije in dvig morske gladine, pomanjkanje sladke vode, ekstremni vremenski pojavi, obdobja vi拧je temperature, su拧e, intenzivni po啪ari in spremenjeni vzorci padavin);

R.听听ker je pandemija covida-19 povzro膷ila in poslab拧ala du拧evne motnje, kot sta tesnoba in depresija; ker so posledice pandemije covida-19 拧e huj拧e zaradi ruske voja拧ke agresije proti Ukrajini, socialno-ekonomske krize ter podnebne krize, krize narave in krize onesna啪evanja;

S.听听ker so negotovost zaposlitve, za膷asna zaposlitev in neustrezni delovni pogoji povezani s slabim du拧evnim zdravjem in brezposelnostjo, pa tudi z absentizmom in prezentizmom(24), agencija EU-OSHA pa poro膷a, da 45听% zaposlenih meni, da so stres in drugi dejavniki tveganja, ki lahko negativno vplivajo na du拧evno dobro po膷utje, pogosti na delovnem mestu;

T.听听ker agencija EU-OSHA poudarja, da je za dobro du拧evno zdravje pomembno, kako je organizirano delo in kako delujejo medosebni odnosi v delovnem okolju, pri 膷emer kot negativne posledice navajajo dejavnike, kot so stres, povezan z delom, izgorelost, nasilje, ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu, utrujenost, psiholo拧ka bremena in 膷ustvene zahteve;

U.听听ker so du拧evne motnje povezane z dejavniki tveganja na delovnem mestu in vklju膷ene na seznam poklicnih bolezni ILO;

V.听听ker imajo ljudje z motnjami v du拧evnem zdravju manj mo啪nosti, da bi se zaposlili, in ker te motnje v zgodnjem otro拧tvu in med odra拧膷anjem pove膷ujejo tveganje za slab 拧olski uspeh in delovne prilo啪nosti pozneje v 啪ivljenju;

W.听听ker ima digitalizacija vse pomembnej拧o vlogo v sodobni dru啪bi, tako v zasebnem kot v poklicnem 啪ivljenju, ter jo je mogo膷e izkoristiti pri podpori du拧evnemu zdravju in ukrepom, ki temeljijo na dokazih, vendar lahko tudi negativno vpliva na du拧evno zdravje posameznika;

X.听听ker lahko digitalna tehnologija prinese ob膷utne koristi pri stikih z odro膷nimi obmo膷ji in je dosegljivo in cenovno dostopno sredstvo za psiholo拧ko podporo, hkrati pa vseprisotnost pametnih telefonov in digitalnih tehnologij, kot so mobilne aplikacije in dru啪beni mediji, predstavlja tveganje za motnje v du拧evnem zdravju in dru啪beno izolacijo; ker uporaba digitalne tehnologije, zlasti 膷ezmerna, negativno vpliva na du拧evno zdravje otrok in najstnikov; ker ima lahko uporaba dru啪benih medijev in digitalnih omre啪ij ter izpostavljenost spletnemu nadlegovanju, pornografiji, seksualiziranim in nasilnim posnetkom in igram, anonimnemu trolanju, restriktivnim dietam in nedosegljivim/nezdravim lepotnim standardom negativne posledice za du拧evno zdravje, zlasti pri otrocih, najstnikih in mladih odraslih(25) (26); ker so 啪rtve spletnega nadlegovanja bolj izpostavljene depresiji in samomorilskim nagnjenjem;

Y.听听ker ima v Evropi devet milijonov najstnikov (starih od 10 do 19 let) motnje v du拧evnem zdravju, pri 膷emer gre v ve膷 kot polovici primerov za tesnobo in depresijo; ker je bilo s 拧tudijami ugotovljeno, da se 34,6听% vseh du拧evnih bolezni za膷ne pred 14. letom starosti in 62,5听% pred 25. letom starosti; ker 19听% (skoraj vsak peti) evropskih de膷kov v starosti od 15 do 19 let ter ve膷 kot 16 % deklet v isti starosti trpi za du拧evnimi motnjami, medtem ko 70听% otrok in najstnikov, ki imajo te啪ave z du拧evnim zdravjem, ni bilo dele啪no ustreznih ukrepov dovolj zgodaj(27);

Z.听听ker je v Zahodni Evropi samomor ali namerna samopo拧kodba drugi najpogostej拧i vzrok smrti najstnikov (starih od 15 do 19 let)(28), zlasti pri fantih, in je znatno pogostej拧a kot pri odraslih;

AA.听听ker 拧tudije ka啪ejo, da velik dele啪 拧tudentov poleg zmanj拧anih socialnih spretnosti in 膷ustvenih sposobnosti ka啪e znamenja motenj v du拧evnem zdravju(29);

AB.听听ker so otroci, najstniki in mladi odrasli vse bolj izpostavljeni pritiskom in velikim pri膷akovanjem dru啪be, soo膷ajo pa se tudi s tesnobo zaradi svetovnih gro啪enj, kot so pandemija covida-19, izredne podnebne razmere, negotovost zaradi konfliktov in drugi dejavniki;

AC.听听ker obstaja tesna povezava med slabim du拧evnim zdravjem in nadlegovanjem s 拧kodljivimi dodatnimi posledicami, ki povzro膷ajo ve膷ji stres, tesnobo in druge negativne simptome du拧evnega zdravja pri otrocih, najstnikih in mladih odraslih, kar ima 拧kodljive posledice v odrasli dobi;

AD.听听ker se omejene dru啪bene in dru啪inske interakcije v otro拧tvu odrazijo v slab拧em du拧evnem zdravju mladih odraslih, ki se nadaljuje skozi celotno obdobje odraslosti;

AE.听听ker je letna vrednost izgubljenega du拧evnega zdravja pri otrocih in mladostnikih v EU ocenjena na 50听milijard听EUR(30);

AF.听听ker imajo psihologi pomembno vlogo v izobra啪evanju, saj se ukvarjajo s splo拧nim du拧evnim zdravjem 拧ole ali ustanove, spodbujajo u膷inkovito zdravstveno vzgojo, izbolj拧ujejo u膷ne rezultate, skrbijo za varnost otrok, prepre膷ujejo osip in slabo disciplino, obvladujejo spore med vrstniki, u膷enci in njihovimi u膷itelji ter drugimi zaposlenimi, spodbujajo znanja in spretnosti na razli膷nih podro膷jih, vklju膷ujejo in izbolj拧ujejo u膷ne rezultate u膷encev s posebnimi potrebami in u膷encev iz etni膷nih manj拧in, spodbujajo enakost spolov, pribli啪ajo skrbnike 拧oli, izbolj拧ujejo du拧evno zdravje u膷iteljev ter usposabljajo pedago拧ko in nepedago拧ko osebje;

AG.听听ker razlika v pla膷ilu med spoloma v EU v povpre膷ju zna拧a 13听%(31), kar bolj negativno vpliva na 啪enske kot mo拧ke in zlasti enostar拧evska gospodinjstva;

AH.听听ker je stopnja umrljivosti zaradi motenj hranjenja vi拧ja kot pri vseh drugih te啪avah z du拧evnim zdravjem, kar prizadene predvsem dekleta in mlaj拧e 啪enske ter ne vpliva le na njihovo telesno zdravje, temve膷 ima za posledico tudi pomanjkanje samospo拧tovanja, splo拧ne anksiozne motnje, socialno anksioznost, depresijo, namerno samopo拧kodovanje ali samomor;

AI.听听ker so nose膷nice, 啪enske, ki so pred kratkim rodile, in 啪enske, ki so 啪rtve travmati膷nega dogodka, bolj dovzetne za psiholo拧ke u膷inke socialne, gospodarske in politi膷ne krize(32) (33); ker gospodinjska opravila in varstvo otrok pomembno vplivajo na du拧evno zdravje 啪ensk, kot je razvidno iz indeksa du拧evnega zdravja za leto 2023 (Headway 2023), kjer je navedeno, da ima 44听% 啪ensk z otroki, mlaj拧imi od 12 let, preglavice zaradi odgovornosti za gospodinjstvo v primerjavi z le 20听% mo拧kih;

AJ.听听ker je po podatkih WHO nasilje nad 啪enskami postalo javnozdravstveni problem, ki ima razse啪nosti epidemije, saj je vsaka tretja 啪enska v EU do啪ivela fizi膷no in/ali spolno nasilje, ki je imelo za posledico slab拧e du拧evno zdravstveno stanje, ve膷jo raven stresa in te啪ave z du拧evnim zdravjem;

AK.听听ker nacionalne zdravstvene slu啪be razli膷nih dr啪av lahko in morajo storiti ve膷 za podporo 啪enskam, ki do啪ivljajo fizi膷no nasilje in spolno zlorabo; ker je trgovina z ljudmi za namene spolnega izkori拧膷anja v EU pojav, povezan s spolom, ki vpliva predvsem na 啪enske(34);

AL.听听ker se sovra拧tvo, diskriminacija in nasilje do skupnosti LGBTQIA+, zlasti najstnikov, pove膷uje, kar se odra啪a v hudih te啪avah z du拧evnim zdravjem, predvsem med najstniki, in trajnih posledicah, kot so umor, smrt zaradi namerne samopo拧kodbe ali samomor, in povzro膷a skupinsko stisko te manj拧inske skupnosti;

AM.听听ker je tveganje za simptome in motnje v prehranjevanju med 膷lani skupnosti LGBTQIA+ ve膷je(35);

AN.听听ker posegi, pri katerih naj bi 拧lo za spreobrnitev spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza posameznika, prispevajo k stigmatizaciji in slabemu du拧evnemu zdravju skupnosti LGBTQIA+(36);

AO.听听ker sta osamljenost in dru啪bena izolacija pri starej拧ih povezani z demenco ter negativnimi rezultati na podro膷ju telesnega in du拧evnega zdravja, vklju膷no z motnjami zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, samomorilnostjo, slabimi navadami, huj拧o depresijo in tesnobo;

AP.听听ker se migranti, prosilci za azil in begunci soo膷ajo z neugodnimi razmerami, ki prispevajo k psiholo拧ki travmi in drugim motnjam v du拧evnem zdravju;

AQ.听听ker tako dovoljene kot nedovoljene snovi (kot so kofein, konoplja, alkohol, halucinogeni, snovi za inhaliranje, opioidi, pomirjevala, hipnotiki in anksiolitiki, stimulanti, nikotin, tobak(37) in drugo) ter vedenje (med drugim igre na sre膷o, prenajedanje, pretirano gledanje televizije in zasvojenost z internetom(38)) lahko vodijo do vedenjske zasvojenosti ali motenj zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, ki so mo膷no povezane z drugimi motnjami v du拧evnem zdravju;

AR.听听ker so pripadniki ranljivih skupin pogosto dele啪ni oskrbe v ustanovah, kjer so izolirani od 拧ir拧e skupnosti in/ali prisiljeni sobivati in nimajo dovolj nadzora nad lastnim 啪ivljenjem in odlo膷itvami, ki imajo zanje posledice, potrebe organizacije kot take pa so v膷asih pomembnej拧e od individualnih potreb oskrbovancev;

AS.听听ker je transinstitucionalizacija pojav, za katerega je zna膷ilno preme拧膷anje pacientov med razli膷nimi ustanovami, 膷e se zaprejo psihiatri膷ne ustanove(39);

AT.听听ker zaporniki in osebe, ki so jih javni organi pridr啪ali, na splo拧no trpijo zaradi omejitve gibanja in osamitve, ve膷 kot tretjina zapornikov pa ima razli膷ne vrste motenj v du拧evnem zdravju; ker vsak peti zapor v Evropi poro膷a o prenatrpanosti;

AU.听听ker je samomor 拧esti najpogostej拧i vzrok smrti med celotnim prebivalstvom EU in Zdru啪enega kraljestva(40) ter 膷etrti najpogostej拧i vzrok smrti med mladimi; ker je stopnja umrljivosti zaradi samomora eden od kazalnikov v celovitem akcijskem na膷rtu WHO za du拧evno zdravje v obdobju 2013鈥�2030, cilj trajnostnega razvoja 3.4 pa je, da bi do leta听2030 prezgodnjo smrtnost zaradi nenalezljivih bolezni s prepre膷evanjem in zdravljenjem ter skrbjo za du拧evno zdravje in dobro po膷utje zmanj拧ali za tretjino; ker se stopnja samomorov, standardizirana po starosti, v evropski regiji v zadnjih letih zmanj拧uje, 膷eprav ima Evropa 拧e vedno drugo najvi拧jo stopnjo samomorov na svetu(41), njihova prevalenca pa je ve膷ja med mo拧kimi; ker v skladu z nedavnimi ugotovitvami WHO dru啪bena stigmatizacija, tabu glede odprte razprave o samomoru in slaba razpolo啪ljivost podatkov vodijo do slabe kakovosti razpolo啪ljivih podatkov bodisi o samomorih bodisi o poskusih samomorov;

AV.听听ker so nalezljive bolezni, kot so HIV, virusni hepatitis, spolno prenosljive oku啪be in druge bolezni, pogosto vzrok stigmatizacije in motenj du拧evnega zdravja posameznikov;

AW.听听ker imajo lahko nenalezljive bolezni hude posledice za du拧evno zdravje in dobro po膷utje, spopadanje z njimi pa pogosto povzro膷a stres, depresijo, tesnobo in samomorilno vedenje, kar je morda bolj o膷itno pri otrocih in mladih, zlasti tistih, ki trpijo za kroni膷nimi bole膷inami(42);

AX.听听ker je verjetneje, da se bodo pri ljudeh, ki 啪ivijo z redkimi boleznimi, kot pri prebivalstvu na splo拧no pojavili simptomi slabega du拧evnega zdravja (kot so slabo razpolo啪enje, tesnoba, 膷ustvena iz膷rpanost, v膷asih pa lahko privedejo tudi do samomorilnih misli ali namere);

AY.听听ker se nenalezljive bolezni lahko pojavljajo skupaj s pridru啪enimi kroni膷nimi fizi膷nimi boleznimi ter ob膷utno vplivajo na du拧evno zdravje ljudi;

AZ.听听ker se invalidi v vsakdanjem 啪ivljenju soo膷ajo s 拧tevilnimi ovirami, vklju膷no s stigmatizacijo, osamitvijo, diskriminacijo, odsotnostjo z dela, premajhno dostopnostjo, opu拧膷anjem in pomanjkanjem socialne podpore, kar vodi v velik stres na podro膷ju du拧evnega zdravja, tesnobo, depresijo, smrt zaradi namernega samopo拧kodovanja ali samomora;

BA.听听ker motnje v du拧evnem zdravju pomembno prispevajo k dovzetnosti za nenalezljive bolezni(43); ker je ta povezava cikli膷ne narave in lahko pove膷a tveganje za nenalezljive bolezni;

Obravnava dejavnikov du拧evnega zdravja

Prepre膷evanje motenj v du拧evnem zdravju in skrb zanj nasploh, zlasti pa med pripadniki ranljivih dru啪benih skupin

1.听听poudarja, da smo lahko v razli膷nih fazah svojega 啪ivljenja vsi soo膷eni z du拧evnimi stresorji in dejavniki tveganja, ki lahko pove膷ajo tveganje za huj拧e ali celo kroni膷ne motnje v du拧evnem zdravju; poudarja, da lahko vsakdo kadar koli v 啪ivljenju postane bolj dovzeten za razvoj du拧evnih motenj in se tako znajde v ranljivem polo啪aju; poudarja tudi, da lahko posameznik pripada ve膷 ranljivim skupinam hkrati, kar ka啪e, kako pomemben je prese膷ni pristop;

2.听听poudarja, da sta du拧evno zdravje in dobro po膷utje odvisna od kombinacije socialno-ekonomskih, okoljskih, biolo拧kih in genetskih dejavnikov; prav tako opozarja, da negativne izku拧nje v zgodnjem otro拧tvu prispevajo k nastanku motenj v du拧evnem zdravju(44);

3.听听poudarja, da je za spopadanje z motnjami v du拧evnem zdravju potrebno poglobljeno razumevanje razli膷nih dejavnikov du拧evnega zdravja in da je prese膷ni pristop nujen za prepre膷evanje in bla啪itev u膷inkov na posameznike, skupnosti in dru啪bo, in sicer z upo拧tevanjem du拧evnega zdravja v vseh politikah(45) in inovativnim sodelovanjem med zdravstvenim in drugimi ustreznimi sektorji, med drugim socialno slu啪bo, stanovanjskim sektorjem, zaposlovanjem in izobra啪evanjem(46); meni, da bi bilo treba pristop du拧evnega zdravja v vseh politikah izvajati na vseh ravneh in v vseh sektorjih politik;

4.听听se zaveda izrazitega in trajnega u膷inka pandemije covida-19 na du拧evno zdravje, saj je zaostrila obstoje膷e te啪ave in pove膷ala njihovo prevalenco ter nesorazmerno prizadela dolo膷ene dru啪bene skupine, kot so 啪enske, invalidi, otroci, najstniki in mladi odrasli, starej拧i, imunsko ogro啪eni posamezniki in njihovi oskrbovalci ter ljudje z omejenimi socialnimi stiki;

5.听听opozarja, da kumulativni u膷inki zaporednih gospodarskih, dru啪benih, zdravstvenih in okoljskih kriz ter slab拧anja 啪ivljenjskih in ekonomskih razmer 拧e naprej negativno vplivajo na dru啪bo; zato poudarja, da se je treba spopasti z dru啪benimi neenakostmi, rev拧膷ino in diskriminacijo ter zagotoviti socialne pravice in pravice iz dela, dostopno kulturo in zdravo okolje; opozarja na vpliv okoljskih dejavnikov na du拧evno zdravje in poudarja, da je treba pri pripravi strategij za du拧evno zdravje upo拧tevati okoljske stresorje, kot so onesna啪evanje in podnebne spremembe;

6.听听se zaveda pomena dejavnikov, ki 拧膷itijo du拧evno zdravje, in aktivnega spodbujanja odpornosti in dobrega du拧evnega zdravja, med drugim z zavzemanjem za delujo膷o dru啪bo, zdravstvene in socialne storitve, cenovno dostopno zdravo hrano in stanovanja, zadostne dohodke, varne javne prostore, vklju膷no z zelenimi povr拧inami, ter za igralne, telesne in kulturne dejavnosti;

7.听听poudarja, da so motnje v du拧evnem zdravju pomembno gonilo samomorov in da WHO samomor priznava kot prednostno nalogo na podro膷ju javnega zdravja; poudarja, da je mogo膷e samomor prepre膷iti in da so na voljo u膷inkoviti ukrepi;

8.听听se zaveda kompleksne povezave med telesnim in du拧evnim zdravjem ter priznava, da sta stigmatizacija in diskriminacija na podro膷ju du拧evnega zdravja 拧e vedno raz拧irjeni v dru啪bi, zaradi 膷esar je du拧evno zdravje v primerjavi s telesnim zanemarjeno, kar vpliva na kakovost in dostopnost oskrbe, pa tudi na dodeljevanje sredstev za storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja; poudarja, da so v EU du拧evne motnje glavni vzrok(47) za ve膷letno izgubo zdravja zaradi invalidnosti in da pri ljudeh z diagnozo resne du拧evne motnje in s tem povezanih kroni膷nih obolenj ostaja ve膷ja verjetnost za prezgodnjo smrt, slab拧o kakovost 啪ivljenja, mobilnost in dru啪beno udejstvovanje v celotnem 啪ivljenjskem obdobju; poudarja, da se bolniki s hudimi motnjami du拧evnega zdravja pogosteje soo膷ajo s telesnimi komorbidnostmi in multimorbidnostmi, zato je potrebna celostna in celovita oskrba, pri kateri bodo upo拧tevane njihove potrebe na podro膷ju du拧evnega in telesnega zdravja;

9.听听spodbuja vse啪ivljenjski pristop k du拧evnemu zdravju z ve膷jimi nalo啪bami v storitve za vsa 啪ivljenjska obdobja in starej拧im prijazno okolje; ugotavlja tudi, kako pomembna je strategija EU za soo膷anje s posledicami demografskih sprememb prebivalstva za du拧evno zdravje; meni, da je treba za zmanj拧anje pojavnosti in neenakosti pri tveganju za nastanek motenj v du拧evnem zdravju sprejeti ukrepe, ki bodo izbolj拧ali vsakodnevni 啪ivljenjski standard ljudi, od 膷asa pred rojstvom in zgodnjega otro拧tva do poznej拧ega otro拧tva in pubertete ter nato delovne starosti, snovanja dru啪ine in starosti, ter sprejeti vidik celotnega 啪ivljenjskega cikla, ki priznava, da lahko v razli膷nih 啪ivljenjskih obdobjih na du拧evno zdravje vplivajo razli膷ni dejavniki;

10.听听poudarja pomen biopsiholo拧kega pristopa k du拧evnemu zdravju in pomen socialnih politik, ki obravnavajo dejavnike tveganja za socialno izklju膷enost, kot so rev拧膷ina, brezdomstvo, motnje zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, brezposelnost, ekonomska ranljivost, diskriminacija, prekarnost in negativne posledice deregulacije trga dela, da bi lahko prepre膷ili nastanek motenj v du拧evnem zdravju in odpravili njihove vzroke;

11.听听poudarja, da bi bilo treba z ukrepi zadostiti trenutnim in prihodnjim potrebam po stanovanjih in zaposlitvah ter ustvariti okolje, ki bo ugodno za splo拧no dobro po膷utje in odporno du拧evno zdravje;

12.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj pove膷ajo dostopnost storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja za ranljivo prebivalstvo in ljudi z dolo膷enimi bolezenskimi stanji, saj so za te storitve zna膷ilne spremenljivost in odstopanja; poudarja, da so nekatere skupine ljudi zaradi posebnih izzivov, s katerimi se soo膷ajo, veliko bolj nagnjene k motnjam v du拧evnem zdravju, te pa so prav zaradi teh izzivov tudi huj拧e; poziva dr啪ave 膷lanice, naj upo拧tevajo potrebe ranljivega prebivalstva in prebivalstva z visokim tveganjem ter odpravijo razlike v zdravju, ki izhajajo iz pravnih ovir, ekonomskih omejitev, jezikovnih in kulturnih izzivov ter diskriminirajo膷e prakse;

13.听听zato poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj uporabijo sorazmeren pristop univerzalnosti z usmerjeno podporo tistim, ki jo bodo morda neko膷 potrebovali v svojem 啪ivljenju;

14.听听poziva Komisijo, naj podpira razvoj orodij za krepitev zmogljivosti in opolnomo膷enje, kot je zbirka orodij za du拧evno zdravje in dobro po膷utje za ranljive populacije, da bodo ranljive skupine uspevale v svojih skupnostih;

Otroci, mladostniki in mladi odrasli

15.听听poudarja koristno vlogo, ki jo imajo fizi膷na dejavnost, gibanje in igra kot gonilna sila dobrega du拧evnega zdravja in ozave拧膷anja o njem, zlasti pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih;

16.听听zato poudarja pomen varovanja du拧evnega zdravja otrok, mladostnikov in mladih odraslih ter pomen zgodnjega odkrivanja in ukrepanja v primeru te啪av z njim, pa tudi dostopnosti in cenovne dostopnosti storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja otrok in mladih, zlasti v 拧olskem in dru啪inskem okolju, saj ta v veliki meri odlo膷a o osebnem razvoju v odraslosti;

17.听听z zaskrbljenostjo opa啪a vse ve膷je te啪ave in zahtevno okolje, s katerimi se spopadajo otroci, mladostniki in mladi odrasli zaradi pandemije covida-19, energetske krize, vojne in konfliktov, gospodarske nestabilnosti in tekmovalnosti na delovnih mestih, te啪av pri dostopu do cenovno dostopnih stanovanj ter pere膷e trojne krize planeta (na podro膷ju podnebja, narave in onesna啪evanja); je zaskrbljen zaradi velikega 拧tevila mladih Evropejcev, starih od 10 do 19 let, pri katerih so bile ugotovljene du拧evne motnje, in 拧e posebej visoke stopnje samomorov v tej skupini, zlasti med mo拧kimi mladostniki(48); priznava, da lahko dru啪bene spremembe trajno vplivajo na du拧evno zdravje mlaj拧e generacije in njena dru啪bena pri膷akovanja;

18.听听poudarja pomen, ki ga imajo sistemi za podporo v otro拧tvu v 拧olah in zunaj njih, tudi prek kulturnih organizacij, mladinskih organizacij in 拧portnih klubov; je seznanjen z morebitnimi 拧kodljivimi u膷inki, ki jih ima nara拧膷ajo膷a tesnobnost zaradi podnebnih sprememb na du拧evno po膷utje otrok, mladostnikov in mladih odraslih, zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj obravnavajo to tveganje in naj du拧evno zdravje vklju膷ijo v zagotavljanje zdravstvenega varstva, in sicer s pobudami, kot je razvoj programov za krepitev odpornosti, ki obravnavajo tesnobnost in travme, povezane s podnebjem;

19.听听poudarja, da izpostavljenost mladih psihoaktivnim snovem, zlasti zelo mo膷nim, pove膷uje njihovo tveganje za razvoj psihoti膷nih motenj(49), kot je shizofrenija, in depresivnih motenj, ki imajo kroni膷ne in onesposabljajo膷e posledice skozi celoten razvoj in odraslo 啪ivljenje, kot so negativni u膷inki na njihovo kognitivno in dru啪beno delovanje ter pove膷ano tveganje samomora;

20.听听zato poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj glavno skrb namenijo du拧evnemu zdravju in dobremu po膷utju otrok in mladih, tako da priznajo te啪ave na podro膷ju du拧evnega zdravja kot eno najve膷jih zdravstvenih te啪av v tej demografski skupini;

21.听听poziva Komisijo, naj preu膷i dodatne predpise in dopolni obstoje膷i pravni okvir, da bi se na ravni EU oblikovale politike za za拧膷ito otrok, mladostnikov in mladih odraslih, ob polnem spo拧tovanju pristojnosti dr啪av 膷lanic;

22.听听spodbuja dr啪ave 膷lanice, naj razvijejo politike, ki bodo dajale prednost du拧evnemu zdravju otrok, mladostnikov in mladih odraslih, in sicer z izbolj拧anjem storitev za za拧膷ito otrok, da bi prepre膷ili du拧evne motnje in samomor ter zagotovili dostop do cenovno ugodnih ali brezpla膷nih storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja, ki bo kar najmanj upravno zapleten; poudarja, da bi morala biti oskrba otrok v dr啪avnih ustanovah ukrep v skrajni sili in da bi se morale dr啪ave 膷lanice osredoto膷iti na preventivno oskrbo; priporo膷a, naj se dodelijo sredstva za usposabljanje oskrbovalcev in osebja v dr啪avnih ustanovah, ter spodbuja zagotavljanje stalnih ocen du拧evnega zdravja in podpore za otroke v 膷asu njihove dr啪avne oskrbe s poudarkom na individualiziranih na膷rtih zdravljenja in rednem spremljanju; poziva dr啪ave 膷lanice, naj zagotovijo, da bodo imeli otroci v dr啪avni oskrbi dostop do storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja, naj sodelujejo z vsemi ustreznimi dele啪niki (vklju膷no z otro拧kimi psihologi, psihiatri, socialnimi delavci in nevladnimi organizacijami), vzpostavijo specializirane protokole za oceno du拧evnega zdravja, da bi ugotovili in obravnavali 啪e obstoje膷e du拧evne motnje ter jih napotili k ustreznim strokovnjakom za du拧evno zdravje; poudarja, kako pomembna je neprekinjena oskrba otrok, ki prehajajo iz dr啪avnega varstva, in da se je treba za dolgoro膷no dobro du拧evno zdravje vklju膷iti v dru啪bo;

Digitalizacija

23.听听priznava koristi in tveganja digitalnih tehnologij, ki segajo od povezljivosti in ve膷jega dostopa do informacij do morebitne digitalne odvisnosti in zmanj拧ane interakcije v resni膷nem svetu;

24.听听opozarja na klju膷no vlogo, ki jo ima prepre膷evanje du拧evnih motenj na digitalnih platformah, in poziva k okrepitvi platform za podporo, poslu拧anje in opozarjanje za 啪rtve nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja;

25.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj v celoti izvajajo akt o digitalnih storitvah(50), da bi prepre膷ile, obravnavale in odpravile vsakr拧no obliko spletnega sovra拧tva in nadlegovanja, zlasti ko gre za ranljive osebe, na primer 啪enske;

26.听听poudarja, da je treba premostiti digitalni razkorak, da bi prepre膷ili pove膷evanje neenakosti, zlasti pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih;

27.听听poziva Komisijo, naj dr啪avam 膷lanicam pomaga pri izvajanju strategije za bolj拧i internet za otroke in pri varovanju otrok v digitalnem svetu, saj je v skladu z aktom o digitalnih storitvah glavna regulatorica za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike v skladu z aktom o digitalnih storitvah, ter naj si prizadeva za varnej拧i in bolj zdrav digitalni prostor za vse z zagotavljanjem navzgor usmerjene konvergence ter dolo膷itvijo najvi拧jih in najvarnej拧ih meril uspe拧nosti;

28.听听ugotavlja, da je pandemija covida-19 morda poglobila izobra啪evalne in digitalne vrzeli, ki vplivajo na 啪ivljenjske prilo啪nosti otrok ter njihovo telesno in du拧evno zdravje; poleg tega poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj skrbno ocenijo negativne posledice nadaljnje digitalizacije izobra啪evanja za du拧evno zdravje otrok, mladostnikov in mladih odraslih, saj lahko digitalizacija izobra啪evanja kljub svojim koristim v nekaterih primerih povzro膷i dru啪bene in vedenjske ter druge zdravstvene te啪ave, kot so sede膷i 啪ivljenjski slog in neredni vzorci spanja; poudarja tudi pomembno vlogo izobra啪evanja pri prepre膷evanju vrstni拧kega nasilja in spletnega nadlegovanja v 拧oli; poudarja, da so nujno potrebne znanstvene raziskave o varni uporabi digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih ter o sredstvih, ki bi lahko bila naju膷inkovitej拧a pri zmanj拧evanju bremena du拧evnih motenj tega dela prebivalstva;

Spol

29.听听priznava, da ima spol klju膷no vlogo pri oblikovanju izku拧enj z du拧evnim zdravjem, ki vodi k razlikam v raz拧irjenosti, vrstah motenj in dostopu do zdravstvenega varstva na podro膷ju du拧evnega zdravja; meni, da so nasilje, stres in toksi膷no okolje pogosto povezani z du拧evnimi motnjami pri vseh spolih, pa tudi z nepripravljenostjo posameznikov, da bi poiskali pomo膷 v primeru du拧evnih motenj; zato poudarja, kako pomembno je odpraviti neenakosti med spoloma;

30.听听meni, da ima pla膷na vrzel med spoloma 拧e vedno pomembno vlogo pri zmo啪nosti 啪ensk, da dajo prednost svojemu du拧evnemu zdravju in spodbujajo dobro po膷utje; zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj hitro za膷nejo izvajati direktivo o enakem pla膷ilu za enako delo(51);

31.听听poudarja, da se sode膷 po 拧tudijah du拧evno zdravje 啪ensk, zlasti deklet, zaskrbljujo膷e hitro slab拧a, dru啪be pa nimajo ustreznih zmogljivosti, znanja in struktur, da bi jim 啪e v zgodnjih fazah nudile spodbudo, preventivo ali strokovno pomo膷; priznava, da lahko du拧evno zdravje 啪ensk vpliva na du拧evno zdravje in dobro po膷utje prihodnjih generacij, saj 啪enske prevzemajo ve膷jo odgovornost pri zagotavljanju nege in varstva otrok;

32.听听poudarja, da lahko 啪enske po rojstvu otroka do啪ivijo poporodno depresijo, pa tudi z njo povezano stigmatizacijo, kar lahko privede do pomanjkanja podpore; poudarja, da je treba zagotoviti dostop do storitev reproduktivnega in spolnega zdravja ter za拧膷ititi pravici do materinstva in o膷etovstva;

33.听听poudarja pomen boja proti neenakostim med spoloma in nasilju nad 啪enskami; poudarja, da nasilje v dru啪ini, opredeljeno kot fizi膷no nasilje, spolno nasilje, zalezovanje ali psiholo拧ko nasilje (vklju膷no s prisilnimi dejanji), ki ga izvaja sedanji ali nekdanji intimni partner(52), nesorazmerno vpliva na du拧evno zdravje 啪ensk; poudarja tudi dodatno psiholo拧ko stisko, ki je posledica fizi膷nih in reproduktivnih posledic agresije;

34.听听z zaskrbljenostjo ugotavlja, da 拧est dr啪av 膷lanic EU (Bolgarija, 膶e拧ka, Mad啪arska, Latvija, Litva in Slova拧ka)(53) 拧e ni ratificiralo Konvencije Sveta Evrope o prepre膷evanju nasilja nad 啪enskami in nasilja v dru啪ini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), in jih spodbuja, naj to storijo; poziva dr啪ave 膷lanice, naj se osredoto膷ijo na boj proti nasilju na podlagi spola, zlasti nasilju nad 啪enskami in dekleti, saj lahko nasilje na podlagi spola povzro膷i vse啪ivljenjsko travmo;

35.听听obsoja prakse pohabljanja 啪enskih spolovil, saj lahko povzro膷ijo psiholo拧ke travme, tesnobnost, somatizacijo, depresijo, posttravmatski stres in druge du拧evne motnje;

36.听听poziva Komisijo, naj obravnava temeljne vzroke spolnega izkori拧膷anja in trgovine z ljudmi, tako da podpre dr啪ave 膷lanice v boju proti rev拧膷ini, socialni izklju膷enosti in diskriminaciji;

Osebe LGBTQIA+

37.听听obsoja kriminalizacijo homoseksualnosti in izvajanje obmo膷ij brez oseb LGBTQIA+ ter spreobrnitvene terapije, saj pove膷ujejo du拧evne motnje in pomenijo kr拧itev 膷lovekovih pravic;

38.听听poudarja pomen teko膷ega izvajanja Unije enakosti: Strategija za enakost oseb LGBTQ za obdobje 2020鈥�2025 ter poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj zagotovijo pravno priznanje spola na nediskriminatoren in dostopen na膷in;

39.听听poudarja potrebo po vklju膷ujo膷ih ocenah skupnosti LGBTQIA+ v literaturi in raziskavah o motnjah hranjenja, ki bodo osredoto膷ene na premalo zastopane skupine s prese膷nimi identitetami;

40.听听nadalje poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj se borijo proti sovra啪nemu govoru na spletu, ki je uperjen zlasti proti etni膷nim manj拧inam in rasno diskriminiranim osebam, skupnosti LGBTQIA+ in drugim ranljivim skupinam;

Delo in delovno mesto

41.听听priznava pomembno vlogo, ki jo lahko ima delovno mesto pri omogo膷anju dobrega du拧evnega zdravja, in priznava, da lahko zdravi delovni pogoji pozitivno vplivajo na telesno in du拧evno zdravje, dobro po膷utje in produktivnost;

42.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj opredelijo in obravnavajo posebne potrebe delavcev po psiholo拧ki oskrbi z namenskimi instrumenti, ki so prilagojeni njihovim posebnim potrebam, tudi z medicino dela;

43.听听meni, da so delavci, ki opravljajo osnovne storitve, delajo na podro膷jih izobra啪evanja, zdravstva in varnosti, ter delavci, ki delajo v izmenah, izpostavljeni vi拧ji obremenitvi s stresom, kar lahko vodi v izgorelost in nesorazmerne stopnje samomorov; meni, da bi bilo treba to vpra拧anje obravnavati s ciljno usmerjenimi politikami in ukrepi za prepre膷evanje in spodbujanje njihovega du拧evnega zdravja in dobrega po膷utja;

44.听听poudarja, da izpostavljenost boleznim mo膷no vpliva na dobro po膷utje zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev, ki imajo klju膷no vlogo pri zagotavljanju oskrbe pomo膷i potrebnim;

45.听听opozarja, da so bili zdravstveni delavci med pandemijo covida-19 v prvih vrstah in da je to mo膷no vplivalo na njihovo du拧evno zdravje, ter poudarja, da je treba upo拧tevati in obravnavati to dodatno ranljivost; poziva, naj imajo zdravstveni delavci in kriti膷no osebje la啪ji dostop do podpornih storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja, saj so klju膷ni element zdravstvenega sistema;

46.听听poziva k nadaljnjim raziskavam o u膷inku dela na daljavo, ki je v nekaterih primerih privedlo do ve膷je izolacije delavcev, pretiranega 膷asa pred zasloni, pove膷anega tveganja zaradi delovnega 膷asa, stalne razpolo啪ljivosti in pomanjkanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim 啪ivljenjem;

47.听听meni, da se lahko delavci sre膷ujejo s stresnimi razmerami, kot so zahteva, naj pridobijo ve膷 znanj in spretnosti, vse ve膷ji pritisk za pove膷anje proizvodnje, zni啪anje pla膷 in nizke pla膷e, negotovost in prekarna zaposlitev, dolgi in neredni delovni dnevi in delovni 膷as ter zaskrbljenost zaradi morebitne brezposelnosti, nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, zato so bolj izpostavljeni tveganju za razvoj du拧evnih motenj; poudarja pomen zagotavljanja pravic delavcev ter boja proti brezposelnosti in negotovosti zaposlitve, zato se zavzema za politike, ki podpirajo dobro du拧evno zdravje na delovnem mestu ter spodbujajo uravnote啪en na膷in 啪ivljenja in kulturo sprejemanja;

48.听听poziva Komisijo, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji predlaga direktivo o upravljanju psihosocialnih tveganj in dobrem po膷utju pri delu, tudi na spletu, da bi uspe拧no prepre膷evali psihosocialna tveganja na delovnem mestu, tudi na spletu, usposabljali vodstvene in druge delavce, redno ocenjevali napredek in izbolj拧evali delovno okolje; nadalje poziva Komisijo, naj predlo啪i direktivo o izvajanju delovnega programa evropskih medsektorskih socialnih partnerjev za obdobje 2022鈥�2024 v zvezi z delom na daljavo in pravico do odklopa;

49.听听poudarja 拧e, da izzivi na delovnem mestu, s katerimi se spopadajo 拧tevilni ljudje z du拧evnimi motnjami, povzro膷ajo visoko stopnjo izklju膷enosti na delovnem mestu; zato poziva Komisijo, naj sprejme smernice za podporo dostopu in vrnitvi na delo za osebe z du拧evnimi motnjami, vklju膷no s pro啪nej拧imi delovnimi praksami, da bi spodbudila zmanj拧anje 拧kodljivih psihosocialnih dejavnikov tveganja pri delu in zagotovila pravico delavcev do enake ravni za拧膷ite, ne glede na njihov status ter kraj prebivanja in dela; na koncu poziva dr啪ave 膷lanice, naj sprejmejo ukrepe za izbolj拧anje du拧evnega zdravja in dobrega po膷utja delavcev s spo拧tovanjem in dajanjem prednosti njihovim pravicam, tudi do ustreznega nadomestila in socialnih prejemkov;

50.听听priporo膷a dr啪avam 膷lanicam, naj uvedejo ukrepe za zagotavljanje pro啪nih delovnih praks, ki podpirajo zaposlene, ki trpijo za boleznijo, telesno ali 膷ustveno bole膷ino, stresom ali drugimi zdravstvenimi te啪avami;

Kroni膷ne bolezni, nenalezljive bolezni in nalezljive bolezni

51.听听poudarja, da so dru啪beno okolje, du拧evne motnje, kroni膷ne bolezni in telesne soobolevnosti pogosto povezani; priznava, da je pri invalidih ali osebah s kroni膷nimi obolenji ve膷ja verjetnost, da bodo imeli du拧evne motnje in da bodo izpostavljeni izklju膷enosti na delovnem mestu; poudarja, da je telesno zdravje ljudi, ki trpijo du拧evne motnje in z njimi povezane kroni膷ne bolezni, pogosto bistveno slab拧e in da so bolj izpostavljeni tveganju za nenalezljive bolezni, kot so rak ter bolezni, povezane s srcem in o啪iljem, kar prispeva h kraj拧i pri膷akovani 啪ivljenjski dobi;

52.听听poudarja, da so ljudje s kroni膷nimi nenalezljivimi boleznimi, za katere so pogosto zna膷ilne trajne bole膷ine ali invalidnost, 拧e posebej ranljivi glede razvoja du拧evnih motenj; pozdravlja poziv OZN k razvoju u膷inkovitih programov za spodbujanje du拧evnega zdravja in psihosocialne podpore za osebe z redkimi boleznimi; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj v vseh politikah za du拧evno zdravje in prepre膷evanje samomorov ustrezno obravnavajo u膷inke nenalezljivih bolezni in drugih kroni膷nih bolezni in invalidnosti;

53.听听meni, da je vklju膷evanje psihosocialnih ukrepov za podporo bolnikom s psiholo拧kimi posledicami oku啪be z virusom HIV zelo pomembno in da je treba v skladu s priporo膷ili Svetovne zdravstvene organizacije nuditi podporo slu啪bam za boj proti virusu HIV(54); ugotavlja, da kriminalizacija ljudi, ki 啪ivijo z virusom HIV, na splo拧no negativno vpliva na njihovo dobro po膷utje, polo啪aj pa je 拧e toliko slab拧i za ljudi, ki se morda soo膷ajo s prese膷nimi oblikami marginalizacije; zato obsoja diskriminacijo v zvezi z virusom HIV na vseh ravneh, tudi na zakonodajni, ter poziva dr啪ave 膷lanice, naj nemudoma odpravijo te prakse, tudi tiste, ki ovirajo dostop do zdravstvenih storitev;

54.听听priznava, da ljudje, ki uporabljajo zakonite ali prepovedane snovi, ki povzro膷ajo zasvojenost, pogosto trpijo zaradi du拧evne soobolevnosti z ve膷jo stopnjo resnosti; ugotavlja, da je soobolevnost zaradi uporabe psihoaktivnih snovi in du拧evnih motenj pomembna zato, ker je zelo raz拧irjena in poleg tega povezana s te啪avami pri obvladovanju in slabimi rezultati za osebe, ki zaradi tega trpijo; poleg tega poziva dr啪ave 膷lanice, naj odkrivajo in prepre膷ujejo uporabo dovoljenih ali prepovedanih snovi in vedenja, ki povzro膷ajo zasvojenost;

厂迟补谤别箩拧颈

55.听听z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v starajo膷i se dru啪bi pove膷ujejo tveganja za du拧evne motnje starej拧ih, pa tudi za osamitev in stigmatizacijo, kar lahko privede do zlorab, zanemarjanja in te啪av pri spopadanju z depresijo in drugimi motnjami; opozarja tudi na vlogo, ki jo imajo vi拧ji 啪ivljenjski stro拧ki in energetska kriza, poslab拧anje 啪ivljenjskih razmer, ki jih zaostrujejo nizke pokojnine nekaterih skupin prebivalstva, izguba socialne podpore dru啪ine in prijateljev ter pojav telesnih ali nevropsiholo拧kih bolezni;

56.听听z zaskrbljenostjo tudi ugotavlja, da je stopnja samomorov med starej拧imi visoka(55), zato meni, da je bistveno spodbujati dejavno udele啪bo starej拧ih v 啪ivljenju skupnosti, cenovno ugoden in enak dostop do zdravstvenega varstva, pa tudi javne podporne strukture, skupnostno oskrbo in infrastrukturo, opremljeno s strokovnjaki za du拧evno zdravje;

57.听听priznava, da so demenca in z njo povezane negativne posledice za du拧evno zdravje (tudi za neformalne oskrbovalce) vse bolj raz拧irjene, prav tako pa tudi vrsta spremenljivih dejavnikov tveganja in njihova preventivna narava, zato poziva Komisijo, naj dr啪avam 膷lanicam skupaj z ustreznimi mednarodnimi organizacijami pomaga pri izvajanju potrjenega svetovnega akcijskega na膷rta za odziv javnega zdravja na demenco na nacionalni in regionalni ravni; nadalje poziva dr啪ave 膷lanice, naj razvijejo nacionalne na膷rte za odziv javnega zdravstva na demenco, da bi raz拧irile zgodnje odkrivanje, podporo in oskrbo odraslih z demenco;

Druge ranljive skupine

58.听听 glede na vse ve膷 mednarodnih raziskav in vse ve膷je priznavanje izzivov, povezanih s psihosocialnim delovnim okoljem in du拧evnim zdravjem kmetov, podpira predlog Komisije, da se je treba posvetiti ljudem, ki 啪ivijo na pode啪elskih ali oddaljenih obmo膷jih, kot so kmetje, zlasti z usmerjanjem sredstev, da bi se prilagodili potrebam teh skupin, ter poziva, naj se podajo posebni predlogi; poudarja, da potrebujejo najbolj oddaljene regije, ki so bolj izpostavljene motnjam v zdravstvenem varstvu, ustrezne politike, in priporo膷a uporabo pobud za delitev in preusmerjanje nalog, kot je akcijski program za odpravljanje vrzeli na podro膷ju du拧evnega zdravja, s 膷imer bi nespecializirani ponudniki zdravstvenih storitev dobili orodja za podporo ljudem z du拧evnimi motnjami, da bi jim olaj拧ali dostop, zlasti v najbolj oddaljenih, pode啪elskih in te啪ko dostopnih regijah;

59.听听priznava, da je treba pomagati ljudem, ki postanejo brezdomci, 拧e posebej pri prilagajanju domovanj razli膷nim potrebam tistih, ki nimajo dovolj sredstev;

60.听听opozarja, da so zaporniki ranljiva skupina, in poudarja problemati膷ne razmere, v katerih so, kar lahko dodatno poslab拧a njihovo du拧evno zdravje, ter poziva dr啪ave 膷lanice, naj v zvezi s tem zagotavljajo 膷lovekove pravice; poziva Komisijo, naj podpre dr啪ave 膷lanice pri takoj拧njem sprejetju konkretnih ukrepov, s katerimi bi za拧膷itile 膷lovekove pravice zapornikov ter se zavzema za njihovo du拧evno zdravje in dobro po膷utje; poudarja, da se ne sme kr拧iti pravica do dostopa do zdravstvenih storitev, kot sta cepljenje in razpolo啪ljivost zdravstvenih storitev, ne glede na razlog za njihovo obsodbo; priporo膷a dr啪avam 膷lanicam, naj vlagajo v neprekinjeno oskrbo po izpustitvi iz zapora in zagotovijo, da bodo temu ranljivemu prebivalstvu na voljo storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti; opozarja, da je varno in zdravo zaporni拧ko okolje osnova za pomo膷 zapornikom v procesu njihovega ponovnega vklju膷evanja v dru啪bo, da bi se izognili koraku nazaj in posledi膷nim ponovnim nezakonitim dejavnostim po izpustitvi iz zapora;

61.听听je zelo zaskrbljen zaradi neukrepanja v politikah Evropske unije glede za拧膷ite migrantov, beguncev, prosilcev za azil in etni膷nih manj拧in, ter pravic in njihovega u膷inkovitega izvajanja, kar negativno vpliva na du拧evno zdravje tega prebivalstva;

62.听听meni, da se migranti, begunci, prosilci za azil in etni膷ne manj拧ine soo膷ajo s strukturno in ve膷plastno diskriminacijo, segregacijo in marginalizacijo, vklju膷no s strukturnim, institucionalnim in medosebnim rasizmom in ksenofobijo, zato bi jih bilo treba za拧膷ititi za njihovo fizi膷no dobro po膷utje in du拧evno zdravje;

Epidemiolo拧ki nadzor

63.听听meni, da so informacijski sistemi na podro膷ju du拧evnega zdravja pomembno in u膷inkovito orodje za zbiranje podatkov, merjenje pogostosti, raz拧irjenosti in klini膷ne resnosti du拧evnih motenj, stro拧kovne u膷inkovitosti ukrepov na podro膷ju du拧evnega zdravja ter za podporo izvajanju politik, ki spodbujajo dobro du拧evno zdravje v dru啪bi; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna je zasebnost podatkov in nujno zagotavljanje, da se zbrani podatki uporabljajo v skladu z na膷eli preglednosti, zakonitega namena in sorazmernosti;

64.听听meni, da bo prihodnji evropski zdravstveni podatkovni prostor orodje, ki bi lahko prispevalo k izbolj拧anju temeljnih podatkov za z dokazi podprto politiko javnega zdravja in enakost na podro膷ju zdravja;

65.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj razvijejo orodja, s katerimi bo mogo膷e zagotoviti vpogledne, raz膷lenjene in kakovostne podatke, ki bodo pomagali pri razumevanju dejavnikov du拧evnega zdravja, pogojev, oskrbe, podpore, ukrepov in u膷inkovitih javnih politik;

66.听听poziva EU, naj omogo膷i zbiranje, primerjavo in redno poro膷anje osnovnih podatkov o du拧evnem zdravju v obliki, ki je primerljiva in raz膷lenjena po spolu, starosti in drugih dejavnikih, da bi ustrezno zajela prese膷na vpra拧anja po vsej EU; priporo膷a, naj dr啪ave 膷lanice za merjenje rezultatov uporabijo z zdravjem povezano kakovost 啪ivljenja(56) in uspe拧nost zdravljenja, o katerih poro膷ajo pacienti(57);

67.听听priporo膷a, naj se spremljanje podatkov o du拧evnem zdravju izvaja z uporabo z dokazi podprtih orodij in potrjenih kazalnikov(58) za du拧evno zdravje in splo拧no dobro po膷utje s posebnimi kazalniki, prilagojenimi razli膷nim okoljem in starostnim skupinam; poudarja, da bi si morali prizadevati, da bodo kazalniki diagnosti膷na merila dopolnili z dejanskimi izku拧njami ljudi, da bi se odrazili socialni dejavniki du拧evnega zdravja in 膷lovekovih pravic oseb s psihosocialnimi motnjami in, kjer je to mogo膷e, da bi bili kazalniki dolo膷eni v sodelovanju z ljudmi z izku拧njami; poudarja tudi, da bi morali biti posebni kazalniki dejavnikov du拧evnega zdravja na voljo tudi v sistemih z zdravstvenimi podatki, kot priporo膷a WHO; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj sistemati膷no izvajajo, izbolj拧ujejo in posodabljajo skupne kazalnike;

68.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj izbolj拧ajo celovitost, kakovost in pravo膷asno zagotavljanje podatkov, povezanih s samomorom, vklju膷no z registracijo samomorov, registri namernega samopo拧kodovanja in poskusov samomora v bolni拧nicah in nacionalno reprezentativnimi raziskavami, ki zbirajo informacije o poskusih samomora, o katerih oseba poro膷a sama in samomorilskih nagnjenjih, varovanje pacientove zasebnosti;

69.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj zbirajo podatke in spremljajo dostop do storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja po vsej EU in njihovo razpolo啪ljivost, vklju膷no z integriranim du拧evnim zdravstvenim varstvom v vseh zdravstvenih storitvah; poudarja, da je pomembno kartirati storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja in poziva Komisijo, naj podpre dr啪ave 膷lanice pri razvoju orodja za zbiranje podatkov o du拧evnem zdravju za izmenjavo in prepoznavanje vrzeli v razpolo啪ljivosti, dostopnosti, kakovosti in delovni sili; poleg tega predlaga, naj dr啪ave 膷lanice kot podlago za ukrepanje in dolo膷anje prednostnih nalog uporabijo kazalnike ravni storitev za du拧evno zdravje, da bi pripravile podroben pregled stanja du拧evnega zdravstvenega varstva po vsej EU;

70.听听poziva Komisijo, naj dr啪avam 膷lanicam prek portala EU o najbolj拧ih praksah pomaga pri zbiranju in 拧irjenju dobrih praks v zvezi s ciljno usmerjenimi kampanjami za podporo ranljivim skupinam in marginaliziranim skupnostim;

Stigmatizacija, ozave拧膷enost in pismenost na podro膷ju du拧evnega zdravja

71.听听je zelo zaskrbljen, ker se posamezniki z du拧evnimi motnjami, tudi s psihosocialnimi motnjami ali povezanimi kroni膷nimi boleznimi, in njihove dru啪ine kljub napredku v nekaterih dr啪avah pogosto soo膷ajo z diskriminacijo, stigmatizacijo in socialno izklju膷enostjo, kar lahko ovira njihovo priznanje; ugotavlja, da pogosto nimajo dostopa do pravo膷asnega, dostopnega in cenovno ugodnega zdravstvenega varstva ter lahko trpijo zaradi diskriminatornega dostopa do trga dela(59) in izobra啪evanja, ter priznava , da ga je treba izbolj拧ati; je seznanjen, da ima lahko to razli膷ne posledice, kot so nezadostno spodbujanje in varstvo njihovih pravic, pa tudi morebitne kr拧itve 膷lovekovih pravic, ve膷je tveganje zapletov in slab拧a uspe拧nost zdravljenja, zapoznelo zdravljenje ali izogibanje zdravljenju, dru啪bena izolacija, slab拧a kakovost 啪ivljenja, diskriminacija na trgu dela in ve膷je tveganje samomora;

72.听听poudarja, da je treba glede na to, da je du拧evno zdravje 拧e vedno stigmatizirano in tabu, nujno pripraviti in voditi informacijske kampanje, ozave拧膷ati in spodbujati odprte razprave o du拧evnih motnjah, namenjene vsem ciljnim skupinam po vsej EU, predvsem zdravstvenim delavcem, oskrbovalcem, pacientom, ranljivim skupinam, pedagogom, otrokom, mladostnikom, mladim in star拧em; zato poudarja vlogo skupnosti, javnih osebnosti, politikov, javnih institucij, vlad in posameznikov v boju proti stigmatizaciji du拧evnih motenj brez predsodkov ali pristranskosti;

73.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj podprejo kulturne spremembe in promovirajo pobude za boj proti stigmatizaciji, izklju膷enosti in diskriminaciji oseb z du拧evnimi motnjami, da bi jih vklju膷ili v skupnost;

74.听听poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj si v sodelovanju s civilno dru啪bo in vsemi dele啪niki usklajeno in pravo膷asno prizadevajo ozave拧膷ati o pomenu spodbujanja dobrega du拧evnega zdravja, s pristopom, ki upo拧teva njegove vidike v vseh politikah;

Pismenost na podro膷ju du拧evnega zdravja

75.听听poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj vlagajo v pismenost dr啪avljanov na podro膷ju du拧evnega zdravja, da bi se borili proti stigmatizaciji in jih opolnomo膷ili ter pove膷ali odpornost du拧evnega zdravja;

76.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj du拧evno zdravje vklju膷ijo v 拧olsko izobra啪evanje in poskrbijo za usposabljanje pedagogov ter psihoizobra啪evanje dru啪in in delavcev, ki delajo z mladimi, saj lahko 拧ola 啪e od zgodnjega otro拧tva mo膷no vpliva na destigmatizacijo du拧evnega zdravja;

77.听听poudarja, da je potrebna posebna podpora na podro膷ju izobra啪evanja, da bi prepre膷ili motnje zaradi uporabe psihoaktivnih snovi in se borili proti stigmatizaciji;

翱产惫别拧膷补苍箩别

78.听听opozarja, da je mogo膷e z jezikom, s katerim se naslavljajo ljudje z du拧evnimi motnjami, stigmatizirati, zato bi se bilo treba v veliki meri izogibati izrazom, kot je 鈥瀌u拧evna bolezen鈥�, in jih nadomestiti z jezikom, ki je osredoto膷en na posameznika, vklju膷ujo膷, ne stigmatizira, se osredoto膷a na pozitivne lastnosti in okrevanje ter odra啪a raznolikost spoznanj o du拧evnem zdravju; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami razvije smernice za taksonomijo o du拧evnem zdravju, da bi prepre膷ili uporabo izrazov z negativnimi konotacijami v politi膷nih dokumentih in uskladili uporabo besedi拧膷a na podro膷ju du拧evnega zdravja po vsej Evropi;

79.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj spodbujajo medije, naj svoje prakse in obve拧膷anje prilagodijo tako, da bodo upo拧tevali etni膷no in odgovorno poro膷anje o samomorih ter naj bodo previdni pri obravnavi koncepta samopomo膷i, da ne bodo odgovornosti pripisovali posamezniku; je seznanjen z vplivom zakonite in nedovoljene zlorabe drog za samopo拧kodovanje, samomorilska nagnjenja in samomor; zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj natan膷no spremljajo ogla拧evanje, da bi se izognili spodbujanju u啪ivanja prepovedanih snovi;

80.听听je zelo zaskrbljen zaradi negativnega vpliva medijskega poro膷anja in dru啪benega predstavljanja telesnih mer in podobe v medijih, ki pogosto prikazujejo toksi膷ne in nerealisti膷ne lepotne standarde, na du拧evno zdravje;

Okrepitev sistemov du拧evnega zdravja

Dostopnost storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja

81.听听poudarja, da bi morali sistemi du拧evnega zdravja po vsej EU temeljiti na na膷elih pravi膷nega, cenovno sprejemljivega in preprostega dostopa do oskrbe, opolnomo膷enja oseb s te啪avami z du拧evnim zdravjem, izbire 啪elenega zdravljenja in osredoto膷enosti na pacienta; poudarja, da morajo imeti vsi dr啪avljani EU dostop do vseh potrebnih kakovostnih storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja, kadar in kjer jih potrebujejo, brez finan膷nih bremen ali upravnih ovir;

82.听听meni, da je splo拧no zdravstveno varstvo bistveno, da bodo vsi, tudi najranljivej拧e skupine prebivalstva in marginalizirane skupnosti, dele啪ni pravo膷asnega, u膷inkovitega in cenovno dostopnega zdravstvenega varstva; meni, da je dostop do zdravstvene oskrbe 膷lovekova pravica in s tem sestavni, bistveni in strukturni del nacionalnih zdravstvenih sistemov dr啪av 膷lanic; pozdravlja posebno pobudo WHO za du拧evno zdravje (za obdobje 2019鈥�2023)(60), katere cilj je izbolj拧ati oskrbo na podro膷ju du拧evnega zdravja v okviru splo拧nega zdravstvenega varstva; poziva dr啪ave 膷lanice, naj omogo膷ijo dostop do kakovostnih in prilagojenih storitev in programov na podro膷ju du拧evnega zdravja, ter poudarja, da naj bodo te storitve brezpla膷ne;

83.听听poudarja, kako pomembno je, da je varstvo du拧evnega zdravja resni膷no dostopno vsem, pri 膷emer je treba upo拧tevati posebne potrebe nekaterih dru啪benih skupin, kot so invalidi, otroci in starej拧i; svari pred tveganji zaradi slabega dostopa do storitev zdravstvenega varstva na podro膷ju du拧evnega zdravja, 拧e posebej za otroke in mladostnike, pri katerih je pravo膷asna pomo膷 klju膷na za psihosocialni razvoj, in poudarja, da mora biti oskrba neprekinjena, kadar pacienti prehajajo od storitev du拧evnega zdravja kot otroci in mladostniki do istih slu啪b kot odrasli;

84.听听je zelo zaskrbljen zaradi slabe razpolo啪ljivosti storitev zdravstvenega varstva na podro膷ju du拧evnega zdravja v dr啪avah 膷lanicah, kar dokazujejo trenutno zaskrbljujo膷e dolge 膷akalne dobe za psihiatre in psihologe ter razlike v terapevtskem zdravljenju ter zdravljenju v bolni拧nicah in ambulantah, pa tudi to, da zdravstvene zavarovalnice ne krijejo tovrstnih stro拧kov;

85.听听meni, da pomanjkanje osebja v tem specifi膷nem sektorju, nevklju膷itev storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja v splo拧ne in specializirane zdravstvene storitve ter premajhno financiranje 拧e pove膷ujejo razpolo啪ljivost storitev zdravstvenega varstva na podro膷ju du拧evnega zdravja; poudarja, da stro拧ki storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja ne morejo in ne smejo biti ovira za dr啪avljane;

Organizacija storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja

86.听听 priznava, da lahko brezpla膷ne pobude civilne dru啪be dajo smernice o nadaljnjih ukrepih na podro膷ju du拧evnega zdravja in tako slu啪ijo kot izhodi拧膷e za dostop do ustrezne podpore na podro膷ju du拧evnega zdravja, spodbujajo sodelovanje dru啪in, pomagajo ohranjati pravice ljudi z du拧evnimi te啪avami in se med drugim boriti proti stigmatizaciji; poziva dr啪ave 膷lanice, naj pripravijo in spodbujajo podporne ukrepe v okviru pobud civilne dru啪be, ki obravnavajo potrebe na podro膷ju du拧evnega zdravja, in naj sodelujejo z nacionalnimi javnimi zdravstvenimi slu啪bami;

87.听听meni, da je treba pove膷ati nalo啪be v javne zdravstvene storitve, vklju膷no z zagotavljanjem potrebnih sredstev in virov, tako z vidika osebja in infrastrukture v bolni拧nicah kot osnovnega zdravstvenega varstva po vsej EU; poudarja, da bi bilo treba kritje du拧evnega zdravja prilagoditi dejanskim potrebam obstoje膷ih slu啪b, da bi odpravili resne pomanjkljivosti v sektorju; poziva k bolj拧emu sodelovanju in izmenjavi informacij med zasebnimi in javnimi slu啪bami za du拧evno zdravje v dr啪avah 膷lanicah;

Multidisciplinarna in celostna oskrba

88.听听ugotavlja, da so integrirane in ve膷sektorske storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja v sodelovanju z izobra啪evalnimi, pravosodnimi in zdravstvenimi sistemi ter sistemi socialne varnosti zelo dragocene za dr啪avljane, vlade in dru啪bo na splo拧no;

89.听听poudarja, da so osebe z dvojnimi motnjami izziv za slu啪be zdravljenja, saj so pacienti pogosto napoteni od ene slu啪be do druge, kar ote啪uje dostop do zdravljenja; poudarja, da se je treba dejansko odzvati na sobivanje du拧evnega zdravja in drugih bolezni, ter poudarja, da bi bilo treba pri pristopu, osredoto膷enem na pacienta, upo拧tevati du拧evno zdravje med celotno obravnavo pacienta, od diagnoze do naknadnega zdravljenja, tudi za osebe, ki so pre啪ivele raka; zato priporo膷a, da se storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja in ustrezna psiholo拧ka podpora vklju膷ijo v celovito oskrbo pacientov;

90.听听je zelo zaskrbljen zaradi majhne razpolo啪ljivosti integriranih centrov za podporo odvisnikom, ker je vse ve膷 tovrstnih bolezni in posledic za du拧evno zdravje;

91.听听zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj okrepijo svoje sisteme du拧evnega zdravja, tako da vzpostavitvijo mre啪e medsebojno povezanih storitev, ki bodo pokrivale 拧irok spekter potreb po oskrbi in podpori v zdravstvenem sektorju in zunaj njega, na primer s sodelovanjem med psiholo拧kimi in psihiatri膷nimi slu啪bami ter slu啪bami socialne varnosti, ter posrbijo, da bodo na voljo zlahka dostopni ukrepi (socialno varstvo), poti oskrbe in kakovostna in dostopna psiholo拧ka prva pomo膷;

Zdravstveni delavci na podro膷ju du拧evnega zdravja

92.听听poudarja, da je treba poskrbeti za nadaljnje nalo啪be v javne zdravstvene storitve, kjer bo dovolj strokovnjakov za du拧evno zdravje; priznava, da pomanjkanje delovne sile na podro膷ju du拧evnega zdravja zaradi nezadostnega usposabljanja, slabega zadr啪anja osebja, migracij na delovnem mestu, bega mo啪ganov, izgorelosti, odpu拧膷anja, upokojitve in drugih dogodkov ogro啪a dostopnost storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja; poleg tega poudarja, da je odpravljanje pomanjkanja delovne sile na podro膷ju du拧evnega zdravja klju膷no za izbolj拧anje dostopnosti storitev, prihodnje pripravljenosti na pandemije ter zdravljenja otrok in mladih;

93.听听poudarja, da je pomembno kartirati storitve za du拧evno zdravje in njegovo uporabo pri organizaciji nacionalnih zdravstvenih sistemov;

94.听听poudarja, da v EU potrebujemo bolje usposobljene strokovnjake, kar bi osebju omogo膷ili s programi usposabljanja, preusposabljanja, certificiranja in krepitve zmogljivosti, in tako pove膷ali 拧tevilo usposobljenih strokovnjakov, da bi izpolnili standarde in obveznosti iz Konvencije o pravicah invalidov; podpira prilagoditev programov usposabljanja o kulturni ob膷utljivosti za strokovnjake, ki se ukvarjajo z razli膷nimi skupinami prebivalstva, pri 膷emer je treba upo拧tevati kulturno ob膷utljivo svetovanje ter posebne okoli拧膷ine in potrebe, kot so travme, ki so jih povzro膷ili vojna in konflikti, ter naravne nesre膷e;

95.听听predlaga, da se preu膷i medspecialisti膷no usposabljanje za vse strokovnjake, da bi bolje razumeli odnos med telesnim in du拧evnim zdravjem in omogo膷ili, da se primeri dobre prakse delijo po EU in med dr啪avami 膷lanicami;

96.听听poziva Komisijo, naj sodeluje z dr啪avami 膷lanicami, da bi izbolj拧ale usklajeni odziv na vrzeli v smislu delovne sile na podro膷ju du拧evnega zdravja, vklju膷no z vseevropskim evidentiranjem in uporabo primerov dobre prakse; poziva dr啪ave 膷lanice, naj vlagajo v zaposlovanje in zadr啪evanje strokovnjakov na podro膷ju du拧evnega zdravja, da bi odpravile vse ve膷je pomanjkanje osebja in obravnavale premajhne nalo啪be v javne zdravstvene sisteme;

Primarno zdravstveno varstvo

97.听听poudarja, kako pomembne so osnovne zdravstvene storitve pri presejanju za du拧evne bolezni in zgodnjem posredovanju na podro膷ju du拧evnega zdravja, ki se nana拧a na specializirano in ve膷disciplinarno oskrbo ter spremljanje oseb z du拧evnimi boleznimi skozi vse 啪ivljenje; meni, da bi moralo imeti primarno zdravstveno varstvo pomembnej拧o vlogo pri zdravljenju bolnikov z du拧evnimi boleznimi; poziva dr啪ave 膷lanice, naj poskrbijo, da bodo v primarnih zdravstvenih slu啪bah strokovnjaki za du拧evno zdravje, in se v zvezi s tem zavzema, da bi se primarno zdravstveno varstvo osredoto膷ilo na odzive, ki jih vodijo skupnosti;

Zdravje na daljavo

98.听听priznava, da lahko digitalne zdravstvene storitve ali storitve zdravja na daljavo koristijo 拧ir拧emu prebivalstvu, vklju膷no s prebivalstvom na oddaljenih obmo膷jih, skraj拧ajo 膷akalne dobe in omogo膷ijo lahko in cenovno dostopno pomo膷; podpira dejstvo, da lahko uporaba digitalnih tehnologij za du拧evno zdravje znatno prispeva k prizadevanjem dr啪av 膷lanic, da bi dosegle evropsko varstvo na podro膷ju du拧evnega zdravja; zato poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj vzpostavijo 膷ezmejne mre啪e in razvijejo digitalna orodja, s katerimi bodo strokovnjaki za du拧evno zdravje, ki lahko prostovoljno ali cenovno ugodno ponudijo take storitve, predvsem ranljivemu prebivalstvu, vklju膷no z marginaliziranimi manj拧inami in skupnostmi, socialno-ekonomsko prikraj拧animi osebami ali tistimi, ki 啪ivijo na oddaljenih obmo膷jih; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj spodbujajo primere dobre prakse za digitalno du拧evno zdravje, ki bodo temeljile na eti膷nih na膷elih, zasebnosti, varnosti in odgovornosti; poziva dr啪ave 膷lanice, naj zagotovijo dostopne vire za du拧evno zdravje v razli膷nih oblikah, vklju膷no z avdio, video in vizualnim gradivom, da bi zadostili razli膷nim potrebam glede na pismenost;

99.听听priznava, da lahko digitalne storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja pomenijo ve膷jo dostopnost za mlade, zlasti na oddaljenih ali slabo pokritih obmo膷jih; priznava, da lahko razlike na digitalnem podro膷ju in ovire v zvezi z digitalno pismenostjo nekatere mlade ovirajo pri dostopu do spletnih storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja; poziva dr啪ave 膷lanice, naj omogo膷ijo usposabljanje in vire za digitalno pismenost, da bi mladi dobili potrebna znanja za iskanje po spletu in kori拧膷enje spletnih platform za podporo du拧evnemu zdravju; poudarja, da je pomembno zasnovati digitalne vire in platforme za du拧evno zdravje z mladim prijaznimi vmesniki in vsebinami v preprostem jeziku, da bodo dostopni mladim z razli膷nimi ravnmi digitalne pismenosti;

Zgodnja diagnoza in ukrepanje

100.听听meni, da se motnje v du拧evnem zdravju v EU trenutno premalo pogosto in napa膷no diagnosticirajo ali pa se diagnosticirajo prepozno, kar ima hude posledice za posameznike in dru啪bo, torej je treba temu vpra拧anju nujno posvetiti pozornost; meni, da stigmatizacija, nedostopnost storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja, neustrezna infrastruktura in pomanjkanje delovne sile v zdravstvu, pa tudi dejavniki, kot so razli膷ne ravni ozave拧膷enosti in strokovnega znanja med izvajalci zdravstvenih storitev, te te啪ave 拧e zaostrujejo; poudarja, da motnje v du拧evnem zdravju vsakega posameznika prizadenejo na druga膷en na膷in, glede na njegove izku拧nje, zato mora biti vsaka diagnoza individualna in prilagojena pacientu;

101.听听poudarja pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja motenj v du拧evnem zdravju s poudarkom na ranljivih dru啪benih skupinah, saj je zgodnje ukrepanje stro拧kovno u膷inkovito in lahko prepre膷i slabe izide;

102.听听spominja, da sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje depresije in motenj zaradi uporabe psihoaktivnih snovi bistvena za to, da bi do leta听2030 za tretjino zmanj拧ali stopnjo samomorov, kakor so se dr啪ave 膷lanice zavezale z akcijskim na膷rtom WHO za du拧evno zdravje za obdobje 2013鈥�2030 in ciljem trajnostnega razvoja 3.4; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj upo拧tevajo, da so zgodnje odkrivanje, ocenjevanje, upravljanje in nadaljnji stiki z ljudmi, ki so poskusili narediti samomor, del napotitve in podpore; poziva jih, naj v programih za prepre膷evanje samomorov izvajajo ukrepe WHO, ki temeljijo na dokazih, ter 拧tevilke za klic v sili za prepre膷evanje samomorov podprejo s financiranjem, krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo dobre prakse;

103.听听priporo膷a ustrezno uporabo presejalnih orodij in meni, da bi morala biti odobrena(61) in prilagojena ciljni populaciji; ugotavlja, da uporaba presejalnih orodij ne bi smela nadomestiti dejanske podpore in zdravljenja s strani strokovnjakov za du拧evno zdravje, kar se lahko zlasti zgodi v 拧olskem okolju(62); ugotavlja, da se lahko na dokazih temelje膷a digitalna orodja za presejalne preglede in zgodnje zdravljenje uporabijo tam, kjer so storitve okrnjene, vendar bi jih bilo treba uporabljati skrbno in na podlagi ustreznih predpisov, prav tako pa ne morejo nadomestiti storitev v 啪ivo;

104.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj pove膷ajo sredstva za usposabljanje, krepitev zmogljivosti in izvajanje programov za zdravstveno osebje, da bi bolje odkrivali motnje v du拧evnem zdravju in prepoznavali zgodnje znake; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med dr啪avami 膷lanicami v zvezi z zgodnjim diagnosticiranjem v izobra啪evalnih, pravosodnih in zdravstvenih sistemih in sistemih socialne varnosti ter napotitvijo na storitve na podro膷ju du拧evnega zdravja;

Prva pomo膷 na podro膷ju du拧evnega zdravja

105.听听 spodbuja dr啪ave 膷lanice, naj sprejmejo obse啪ne programe usposabljanja za prvo pomo膷 na podro膷ju du拧evnega zdravja, tudi psiholo拧ko, da bi posameznikom posredovale znanje in spretnosti za prepoznavanje kriz v du拧evnem zdravju in odzivanje nanje, zlasti v kulturno ob膷utljivih okoljih za otroke, kot so migracije;

Ukrepanje v zgodnjem otro拧tvu

106.听听opozarja, da je prepre膷evanje potrebno 啪e v zgodnjem otro拧tvu prek izobra啪evalnega sistema in da lahko vklju膷uje umetnost in igro, ustrezno dostopne in zadostne psiholo拧ke storitve, usposabljanje in smernice za u膷itelje, da se bodo la啪je soo膷ali z motnjami v du拧evnem zdravju, denimo usposabljanje za ozave拧膷enost in ob膷utljivost, ter individualno mentorstvo, da se u膷encem ponudijo varni prostori ter bolj osebni in nekonfliktni odnosi z izobra啪evalci;

107.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj oblikujejo in spodbujajo izobra啪evalne programe, ki bodo otrokom in mladostnikom pomagali razumeti in obvladati celoten spekter 膷ustev, ter preu膷ijo orodja in strategije za podporo njihovemu du拧evnemu dobremu po膷utju; poziva dr啪ave 膷lanice, naj pove膷ajo zmogljivost 拧ol ter pred拧olske, osnovne in srednje 拧ole ustrezno opremijo za izpolnjevanje posebnih potreb svojih skupnosti;

108.听听priznava potencial na dokazih temelje膷ih programov star拧evstva, ki lahko prispevajo k bolj odzivnemu varstvu in razvoju otrok, spodbudijo pozitivne odnose med otroki in oskrbovalci ter izbolj拧ajo du拧evno zdravje star拧ev in oskrbovalcev, saj gre za determinante pozitivnega du拧evnega zdravja skozi vse 啪ivljenje;

109.听听zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj vlagajo v zgodnje ukrepe za otroke, mladostnike, star拧e in dru啪ine, zlasti v sklopu storitev za du拧evno zdravje mater, vklju膷no s preventivnimi, presejalnimi in podpornimi programi;

Pristop, osredoto膷en na ljudi

110.听听se zaveda, da imajo ljudje z du拧evnimi te啪avami in psihosocialnimi motnjami pravico do polnega in smiselnega 啪ivljenja ter dobrobiti, da se bodo zavedali svojih sposobnosti, se uspe拧no spopadali z obi膷ajnimi 啪ivljenjskimi pretresi, produktivno in plodno delali ter prispevali k skupnosti; poziva dr啪ave 膷lanice, naj spodbujajo opolnomo膷enje in socialno vklju膷evanje oseb z motnjami v du拧evnem zdravju in invalidov;

111.听听meni, da morajo biti politike, ki vplivajo na du拧evno zdravje oziroma ga vklju膷ujejo ali so povezane z njim, ve膷dimenzionalne in osredoto膷ene na posameznika, spo拧tovati 膷lovekove pravice ter priznavati raznolikost, kulturno ob膷utljivost in razli膷ne medsektorske potrebe;

112.听听poudarja bistveno vlogo multidisciplinarne zdravstvene delovne sile ter klini膷ne, finan膷ne in organizacijske koristi zdravstvenega varstva v skupnosti in se zaveda, da je treba izpolniti ustrezne standarde usposabljanja in regulacije za zdravstvene delavce na podro膷ju du拧evnega zdravja;

Lastne izku拧nje

113.听听poudarja, da je treba k razvoju integriranih storitev pritegniti ljudi, ki imajo sami izku拧nje z motnjami v du拧evnem zdravju; poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj si bolj prizadevajo za plodno sodelovanje s civilno dru啪bo in skupnostmi, ki jih zastopa, strokovnjaki in zlasti osebami, ki imajo izku拧nje s slabim du拧evnim zdravjem, ter njihovimi oskrbovalci; predlaga, da se osebe z izku拧njami pritegne in vklju膷i v vse faze oblikovanja politik, tako da bodo dejansko, in ne zgolj simboli膷no sodelovale z odlo膷evalci in klju膷nimi dele啪niki;

Institucionalizacija

114.听听ugotavlja, da imajo nekatere sodobne psihiatri膷ne ustanove v nekaterih dr啪avah 膷lanicah 拧e vedno pristop k zdravljenju, ki lahko pacientom poleg drugih pomislekov glede 膷lovekovih pravic(63) onemogo膷i vpliv na lastno situacijo in jih 拧e bolj stigmatizira, njihovo du拧evno zdravje pa 拧e poslab拧a; poziva dr啪ave 膷lanice, naj se odlo膷ijo za deinstitucionalizacijo oseb z du拧evnimi motnjami in pri tem poskrbijo, da bodo alternative tradicionalnim psihiatri膷nim ustanovam primerno razvite in da bodo pacienti dele啪ni vrhunskega sodobnega zdravljenja; svari pred transinstitucionalizacijo in meni, da so za prepre膷evanje tega pojava potrebne u膷inkovite strategije in zdravstveno varstvo v skupnosti;

115.听听podpira deinstitucionalizacijo in samostojno 啪ivljenje invalidov, se zaveda pomena psiholo拧ke podpore zanje, da se bodo la啪je vklju膷ili v dru啪bo, ter poziva dr啪ave 膷lanice, naj ponovno razmislijo o organizaciji nacionalnih zdravstvenih slu啪b in prilagodijo pristop k du拧evnemu zdravju v skladu s strategijo o pravicah invalidov;

116.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj invalidom in osebam z du拧evnimi motnjami omogo膷ijo rehabilitacijo, jih spodbujajo k delu in drugim dejavnostim ter poskrbijo, da bo imel vsak posameznik na voljo pomo膷 na domu v skladu s svojimi potrebami in stopnjo neodvisnosti;

Podpora du拧evnemu zdravju in zdravljenje

117.听听poudarja, da imajo ljudje z du拧evnimi te啪avami in psihosocialnimi motnjami pravico do zdravljenja in podpore na podlagi dokazov in v skladu s svojimi potrebami;

118.听听priznava, da zdravljenje in podpora na podro膷ju du拧evnega zdravja nista samo laj拧anje simptomov, temve膷 gre za napredek posameznika na poti k plodnemu 啪ivljenju z vrednotami, smislom in odnosi, kljub izzivom zaradi slabega du拧evnega zdravstvenega stanja, zato ne bi smela biti omejena na zdravljenje in rehabilitacijo, temve膷 bi morala tudi izbolj拧ati du拧evno dobrobit s spodbujanjem in preventivo; poudarja, da je treba dati prednost u膷inkovitemu, na dokazih temelje膷emu zdravljenju du拧evnih motenj, osredoto膷enemu na posameznika, in podpreti dobrobit nasploh; poudarja tudi, da je treba ustaviti 拧irjenje dezinformacij v okviru cveto膷e industrije dobrega po膷utja, ki lahko 拧koduje du拧evnemu zdravju, zavla膷uje ali prepre膷uje zdravljenje ter spodbuja 拧irjenje napa膷nih informacij;

119.听听poudarja, da je treba pri zdravljenju du拧evnih motenj upo拧tevati spol, saj vpliva na potrebe glede du拧evnega zdravja;

120.听听spodbuja vklju膷evanje podpornih storitev za dru啪ine in oskrbovalce v modele storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja; zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj vzpostavijo podporne programe za du拧evno zdravje posebej za oskrbovalce in dru啪ine pacientov z du拧evnimi te啪avami, ki bodo zajemali svetovanje, nadomestno oskrbo in posredovanje v krizah;

121.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj izbolj拧ajo razpolo啪ljivost oskrbe, zdravljenja in podpore za motnje v du拧evnem zdravju in z njimi povezane kroni膷ne bolezni z uvedbo in izbolj拧avami celostne, integrirane in ve膷disciplinarne oskrbe, saj je izolirano zdravljenje posameznih bolezni manj uspe拧no; spodbuja dr啪ave 膷lanice, naj pri odlo膷itvah o zdravljenju upo拧tevajo socialne, psiholo拧ke in biolo拧ke dejavnike ter osredoto膷enost in izbiro pacientov; poudarja, kako pomembno je nadzorovati dostop do zdravil in prepre膷evati njihovo zlorabo z nevarnim 膷ezmernim zdravljenjem, samozdravljenjem ali preusmerjanjem v nemedicinske namene;

Skrb za u膷ence, dijake in 拧tudente

122.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj mladim omogo膷ijo podporo na podro膷ju du拧evnega zdravja, kot sta psihosocialno svetovanje in terapija, brez upravnih bremen; priporo膷a jim, naj poskrbijo, da bodo imeli u膷enci, dijaki in 拧tudenti neposreden dostop do psiholo拧ke pomo膷i, kadar jo bodo potrebovali; se zaveda, da se lahko 拧tudenti soo膷ajo z dodatnimi te啪avami z du拧evnim zdravjem, kadar so na izmenjavi, ter poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj jim nudijo ustrezno podporo, tudi v programu Erasmus+;

Obvladovanje kroni膷nih bolezni

123.听听poudarja, da je mogo膷e du拧evno zdravje in z njim povezana kroni膷na obolenja najbolje pojasniti kot biopsihosocialne izku拧nje, zato je v pobudah za obvladovanje kroni膷nih bolezni potrebna celostna, ve膷disciplinarna in integrirana oskrba; poudarja, da tak拧na podpora du拧evnemu zdravju, ki zajema psiholo拧ko svetovanje in podporne skupine, prispeva k upo拧tevanju navodil glede zdravljenja ter splo拧nemu dobremu po膷utju ljudi, ki se spopadajo s kroni膷nimi boleznimi, in njihovih dru啪in; priznava, da lahko samoupravljanje kroni膷nih bolezni ter izobra啪evanje posameznikov o zdravem obvladovanju stresa, boju proti tesnobi in prepre膷evanju depresije pripomorejo k razvoju osnovnih znanj in spretnosti za oskrbo in obvladovanje dolgotrajnih du拧evnih stanj ter ubla啪ijo 拧kodljivo vedenje;

124.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj podpirajo politike na dokazih temelje膷ega smiselnega sodelovanja med slu啪bami na podro膷ju du拧evnega zdravja in sociale v dr啪avah 膷lanicah, v skladu s pristopom upo拧tevanja vidikov du拧evnega zdravja v vseh politikah in s predpisovanjem dru啪benih dejavnosti;

Oskrba na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti

125.听听se zaveda, da je oskrba na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti dostopna, na dokazih temelje膷a in v okrevanje usmerjena mre啪a podpornih storitev in virov z ustreznimi zmogljivostmi za lokalno skupnost, ki ustrezno in pravo膷asno nudi potrebno podporo, terapevtske ukrepe in zdravljenje za ciljno populacijo(64); je seznanjen s koristmi tak拧ne oskrbe pri prepre膷evanju, diagnosticiranju in zdravljenju du拧evnih motenj, zlasti v povezavi z bolni拧ni膷nimi, ambulantnimi in javnimi osnovnimi zdravstvenimi storitvami; zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj upo拧tevajo dobro prakso oskrbe na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti(65), pove膷ajo nalo啪be v podporne storitve v okviru obstoje膷e zdravstvene infrastrukture in olaj拧ajo vklju膷evanje vseh ustreznih dele啪nikov (tj. specialistov za du拧evno zdravje, pacientov, dru啪in, mentorjev in oblikovalcev politik); poziva Komisijo, naj omogo膷i izmenjavo dobre prakse o oskrbi na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti;

Nediskriminacija in vklju膷evanje

Vklju膷evanje in sprejemanje

126.听听opominja, da ve膷ina ljudi, ki imajo te啪ave z du拧evnim zdravjem, dejavno sodeluje v dru啪bi in na trgu dela, 膷eprav je njihova splo拧na zaposljivost precej slab拧a, invalidi ali kroni膷ni bolniki pa so bolj nagnjeni k slabemu du拧evnemu zdravju in so pogosteje izklju膷eni na delovnem mestu;

127.听听vztraja, da morajo dr啪ave 膷lanice izvajati strukturne politike, ki bodo podpirale osebe z du拧evnimi motnjami v vsakdanjem 啪ivljenju, zlasti delavce, otroke, mladostnike in mlade odrasle, star拧e in starej拧e;

128.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj poskrbijo, da osebe, ki so na bolni拧ki odsotnosti zaradi du拧evnih motenj, ne bodo diskriminirane pri zaposlovanju; poziva jih, naj za zmanj拧anje neenakosti in obravnavanje socialnih determinant izvajajo nacionalne na膷rte s pristopom upo拧tevanja vidikov du拧evnega zdravja v vseh politikah za osebe z du拧evnimi motnjami in povezanimi kroni膷nimi boleznimi, ki med drugim:

Raziskave in inovacije

129.听听poudarja osrednjo vlogo, ki jo lahko EU odigra pri spodbujanju raziskav na podro膷ju du拧evnega zdravja, tako v vlogi finan膷ne podpornice kot v vlogi globalnega politi膷nega akterja; zato poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj vlagajo v nadaljnje raziskave o du拧evnem zdravju in uresni膷ijo rezultate, dejavno spodbujajo du拧evno zdravje in preventivo, pa tudi zdravje mo啪ganov in vklju膷evanje premalo raziskanih sektorjev, pri tem pa naj se posvetujejo z ustreznimi dele啪niki o prednostnih podro膷jih;

130.听听opozarja, da morajo biti javne nalo啪be transparentne in prina拧ati javni donos v smislu cenovne sprejemljivosti, razpolo啪ljivosti in dostopnosti kon膷nih izdelkov;

Posebna raziskovalna podro膷ja

131.听听poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave in znanstvena spoznanja o tem, kako je mogo膷e prepre膷iti soobstoj du拧evnega in telesnega slabega zdravja, ter poziva k raziskavam dejavnikov, ki povzro膷ajo hude du拧evne motnje, in dejavnikov, ki ustvarjajo odpornost na te bolezni; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj namenijo ustrezna sredstva za raziskave o odnosu med du拧evnim zdravjem in povezanimi kroni膷nimi obolenji;

132.听听opozarja, da so potrebne ve膷disciplinarne 拧tudije, ki bodo premostile vrzel med zdravstvenim, socialnim in ekonomskim znanjem ter preu膷ile povezave med intervencijskimi ukrepi v vseh ustreznih sektorjih in du拧evnim zdravjem prebivalstva;

133.听听pozdravlja podporo in spodbujanje izvajanja in rasti programov socialnih inovacij in podjetni拧tva, ki obravnavajo du拧evno zdravje 拧ir拧ega prebivalstva;

134.听听poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj in uvajanje tehnolo拧kih, farmacevtskih in vedenjskih posegov; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj vlagajo v nadaljnje raziskave o digitalnih tehnologijah in du拧evnem zdravju ter si izmenjujejo dobro prakso na podro膷ju digitalnega du拧evnega zdravja;

135.听听poziva Komisijo, naj podpre raziskave o interakcijah med alkoholom, protibole膷inskimi sredstvi in razli膷icami konoplje z visoko vsebnostjo THC ter o razli膷nih na膷inih u啪ivanja teh snovi in pridobi podatke o interakcijah;

Predpisovanje dru啪benih dejavnosti(66)

136.听听priznava, da je predpisovanje dru啪benih dejavnosti koristen, prakti膷en, celosten in u膷inkovit pristop, ki ga je mogo膷e vklju膷iti v primarno zdravstveno varstvo v okviru nacionalnih zdravstvenih sistemov, kot je poudarila tudi Svetovna zdravstvena organizacija v svojem naboru orodij za predpisovanje dru啪benih dejavnosti v praksi; poudarja, kako pomembno je predpisovanje dru啪benih dejavnosti, ki zajema telesno aktivnost, kulturo, umetnost in druge ukrepe, in ugotavlja, da bi bilo treba razmi拧ljati o strategijah za bolj拧o dostopnost psiholo拧kih in farmakolo拧kih posegov, ki temeljijo na dokazih, pa tudi o prepoznavanju in ocenjevanju du拧evnih motenj;

137.听听poziva dr啪ave 膷lanice, naj razvijejo ustrezne in zadostne nove ukrepe glede predpisovanja dru啪benih dejavnosti za osebe z du拧evnimi motnjami ali tiste, ki bi jim to koristilo; poziva Komisijo, naj spodbuja razprave z dr啪avami 膷lanicami o praksah, ki temeljijo na dokazih, pri predpisovanju dru啪benih dejavnosti in izmenjavo dobre prakse;

Du拧evno zdravje na svetovni ravni

138.听听pozdravlja dejstvo, da je du拧evno zdravje vklju膷eno v globalno zdravstveno strategijo EU, saj je to vse ve膷ji izziv, ki ga je treba prednostno obravnavati, s poudarkom na ve膷ji razpolo啪ljivosti storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja v primarnem zdravstvenem varstvu;

139.听听poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj pove膷ajo vlogo EU na svetovni ravni pri prepre膷evanju du拧evnih motenj, krepitvi odpornosti in oskrbi ter poglobijo mednarodna partnerstva in mre啪e organizacij in posameznikov za bolj拧o izmenjavo izku拧enj, storitev in prakse na podro膷ju du拧evnega zdravja, v zunanjepoliti膷nih ukrepih pa upo拧tevajo du拧evno zdravje;

140.听听poudarja, da so pri naravnih, podnebnih, humanitarnih in geopoliti膷nih nesre膷ah ter nesre膷ah, povezanih s konflikti, delavci na podro膷ju du拧evnega zdravja prav tako nujno potrebni kot vsi drugi viri pomo膷i; meni, da morajo biti zato sestavni del prvih re拧evalnih ekip na terenu v okviru evropske civilne za拧膷ite in operacij humanitarne pomo膷i; priporo膷a, da se usposabljanje za psiholo拧ko prvo pomo膷 vklju膷i v te膷aje prve pomo膷i za osebje in prostovoljce, ki sodelujejo v teh operacijah;

141.听听poziva zdravstvene sektorje dr啪av 膷lanic, naj nujno razvijejo strukture za psihosocialno podporo na podro膷ju du拧evnega zdravja, namenjene zlasti 啪rtvam naravnih, podnebnih in humanitarnih nesre膷 ter nesre膷, povezanih z geopoliti膷nimi dejavniki in konflikti, pa tudi prosilcem za azil in migrantom iz vseh okolij; poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj sprejmejo nujne podnebne ukrepe, da bi ubla啪ile neposredne in posredne stro拧ke podnebnih sprememb za zdravje, zlasti du拧evno zdravje; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj v na膷rte ukrepanja v izrednih razmerah v vseh fazah (pripravljenost, odziv in okrevanje) in v na膷rte za varnost in zdravje pri delu vklju膷ijo strukture za podporo du拧evnemu zdravju in psihosocialno podporo, da bi se lahko u膷inkovito spopadli z gro啪njami znotraj EU in v svetu;

Du拧evno zdravje v EU

笔谤别箩拧苍箩别 dejavnosti

142.听听opominja na pomen biolo拧kih determinant in vpliv socialnih in okoljskih dejavnikov na du拧evno zdravje ter spodbuja, naj se pri sklicevanju na oskrbo na podro膷ju du拧evnega zdravja upo拧teva biopsihosocialni model; poziva Komisijo, naj ta model upo拧teva pri vseh ustreznih ukrepih in pobudah EU, da bi zagotovila uravnote啪en pristop;

143.听听pozdravlja celovit pristop k du拧evnemu zdravju, ki ga je napovedala Komisija, kot prvi korak k odpravljanju in prepre膷evanju du拧evnih te啪av na evropski ravni; ugotavlja, da je v sporo膷ilu Komisije izpostavljenih ve膷 vodilnih pobud, ki posredno prispevajo k izbolj拧anju du拧evnega zdravja; poudarja, da si EU lahko in bi si tudi morala prizadevati za vodilno vlogo v svetu pri spodbujanju, prepre膷evanju, oskrbi in podpori za du拧evne te啪ave; meni, da bi morala Komisija spodbujati u膷inkovito vodenje in upravljanje, da bi presegla obi膷ajen pristop izmenjave dobre prakse;

144.听听poziva Komisijo, naj gradi na svojem sporo膷ilu o celovitem pristopu k du拧evnemu zdravju in skupaj z dr啪avami 膷lanicami pripravi dolgoro膷no, celovito in integrirano evropsko strategijo za du拧evno zdravje, ki bo osredoto膷ena zlasti na najranljivej拧e dru啪bene skupine; meni, da bi morala v tej strategiji za膷rtati iz膷rpne pobude z jasnimi in koli膷insko opredeljivimi cilji in merljivimi kazalniki ter dolo膷iti dosegljive cilje za spodbujanje du拧evnega zdravja, preventivo in zdravljenje v posvetovanju z vsemi ustreznimi dele啪niki v skladu s pristopom od spodaj navzgor; poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj pripravijo konkretno 膷asovnico za doseganje teh ciljev z rednim spremljanjem in poro膷anjem o dose啪enem napredku, Komisijo pa vabi, naj v ta nameni dodeli neposredno financiranje in vire;

145.听听poziva Komisijo, naj se pri pripravi evropske strategije za du拧evno zdravje osredoto膷i na 拧tevilna podro膷ja, kjer je mogo膷e izbolj拧ati du拧evno zdravje mladih v sodelovanju z evropskim izobra啪evalnim prostorom; poudarja, da bi moral ta posebni poudarek vklju膷evati ustrahovanje in kibernetsko nadlegovanje v 拧olah, pobude za digitalno pismenost, strategije in 拧olske programe za prepre膷evanje samomorov ter ukrepe za bolj拧e zbiranje podatkov;

146.听听podpira izvajanje te strategije na ravni EU, ki bo delovalo kot podporni sistem za dr啪ave 膷lanice; poziva dr啪ave 膷lanice, naj oblikujejo ustrezne nacionalne strategije z jasnimi 膷asovnicam, ustreznim prora膷unom, konkretnimi cilji in kazalniki za spremljanje napredka;

Evropsko leto du拧evnega zdravja

147.听听poziva Komisijo, naj upo拧teva priporo膷ila konference o prihodnosti Evrope in naslednje leto razglasi za evropsko leto du拧evnega zdravja, da bi ozave拧膷ala, obve拧膷ala in izobrazila dr啪avljane in oblikovalce politik o du拧evnem zdravju ter prispevala k boju proti stigmatizaciji in diskriminaciji, hkrati pa bo to odsko膷na deska za strategijo EU o du拧evnem zdravju;

148.听听poziva EU in dr啪ave 膷lanice, naj v sodelovanju s civilno dru啪bo in strokovnimi dele啪niki usklajeno in pravo膷asno ozave拧膷ajo o pomenu dobrega du拧evnega zdravja, in sicer z upo拧tevanjem vidikov du拧evnega zdravja v vseh politikah in njihovim vklju膷evanjem v zasnovo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje ustreznih politik, zakonodaje in programov porabe; poziva tudi k razvoju politik in programov, ki bodo pove膷ali blaginjo dru啪in in oskrbovalcev ljudi s te啪avami v du拧evnem zdravju;

149.听听poziva Komisijo, naj v podskupino za du拧evno zdravje vklju膷i lokalne akterje in akterje civilne dru啪be; poziva jo, naj uvede oceno u膷inka na du拧evno zdravje, da bi ocenila u膷inek razli膷nih ukrepov, politik in programov financiranja EU na du拧evno zdravje;

Du拧evno zdravje v EU

150.听听poziva Komisijo, naj dr啪avam 膷lanicam pomaga pri zasnovi, posodabljanju, izvajanju in spremljanju nacionalnih programov na podro膷ju du拧evnega zdravja, pri 膷emer naj zagotovi, da bodo dolgoro膷ni, z jasno 膷asovnico, ustreznim prora膷unom, konkretnimi cilji in kazalniki ter v skladu s 膷lovekovimi pravicami, kar bi bilo treba oceniti in po potrebi izbolj拧ati; zato poziva Komisijo, naj dr啪ave 膷lanice podpre pri vklju膷evanju du拧evnega zdravja in du拧evnih motenj v ocene u膷inka na zdravje in v vse ustrezne politike; priporo膷a nadaljnje vklju膷evanje vpra拧anj v zvezi z du拧evnim zdravjem v druge programe, ki jih priporo膷a OZN, kot so recimo HIV, nenalezljive bolezni in demenca;

EU na delovnem mestu

151.听听pozdravlja evropsko strategijo oskrbe, ki jo je predlagala Komisija in ki naj bi se med drugim osredoto膷ila na vpliv digitalizacije na delovne razmere ter u膷inke dela na daljavo na du拧evno zdravje;

152.听听poziva Komisijo, naj pregleda evropsko okvirno direktivo o varnosti in zdravju pri delu, da bi izbolj拧ala njeno u膷inkovitost pri spodbujanju dobrega du拧evnega zdravja in odpornosti na podro膷ju du拧evnega zdravja ter pri obravnavanju izzivov du拧evnega zdravja na delovnih mestih;

153.听听z zaskrbljenostjo ugotavlja, da priporo膷ilo Komisije o evropskem seznamu poklicnih bolezni iz leta听2022 ne vklju膷uje z delom povezanih te啪av z du拧evnim zdravjem, zlasti depresije, izgorelosti, tesnobe in stresa;听poziva Komisijo, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji to priporo膷ilo 拧e popravi in vanj ustrezno vklju膷i te啪ave z du拧evnim zdravjem;

Finan膷na podpora

154.听听pozdravlja dejstvo, da je bilo v programih Obzorje 2020 in Obzorje Evropa(67) na voljo 765听milijonov听EUR za podporo raziskovalnim in inovacijskim projektom na podro膷ju du拧evnega zdravja; poziva Komisijo, naj spremlja porabo sredstev ter oceni u膷inek in rezultate financiranja EU, ki neposredno ali posredno prispeva k izbolj拧anju du拧evnega zdravja v EU;

155.听听meni, da bi bilo treba zagotoviti zadostno financiranje glede na pomembnost izziva in da je treba du拧evno zdravje podrobneje obravnavati v prihodnjih finan膷nih programih, kot sta program EU za zdravje 2028鈥�2034 in Obzorje Evropa;

156.听听meni, da bi EU potrebovala neposredni sklad za raziskave in inovacije na podro膷ju du拧evnega zdravja; poziva Komisijo, naj vodilne pobude, uvedene s celovitim pristopom, preoblikuje v konkretne ukrepe z ustrezno finan膷no podporo za ranljive skupine ter iz programa Obzorje Evropa in prihodnjega programa v ve膷letnem finan膷nem okviru 2028鈥�2035 oblikuje poslanstvo za du拧evno zdravje;

o
o听听听o

157.听听naro膷i svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL听L听107, 26.3.2021, str.听1. (2) UL听L听170, 12.5.2021, str.听1. (3) UL听L听243, 9.7.2021, str.听1. (4) UL听C听232, 16.6.2021, str.听28. (5) UL L听277, 27.10.2022, str.听1. (6) UL C听47, 7.2.2023, str.听63. (7) UL C听456, 10.11.2021, str.听161. (8) UL C听347, 9.9.2022, str.听122. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0282. (10) UL C听371, 15.9.2021, str.听102. (11) UL听C听129, 5.4.2019, str.听14. (12) UL C听456, 10.11.2021, str.听208. (13) UL听C听449, 23.12.2020, str.听142. (14) UL听C听117, 11.3.2022, str.听88. (15) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0120. (16) UL听C听342, 6.9.2022, str.听109. (17) UL C听47, 7.2.2023, str.听30. (18) UL L听309, 30.11.2022, str.听12. (19) WHO, The Pan-European Mental Health Coalition, Vseevropska koalicija za du拧evno zdravje, 2023. (20) Eurostat Statistics Explained, Mental health and related issues statistics (Eurostat, prispevek na spleti拧膷u Statistics Explained, Du拧evno zdravje in povezana vpra拧anja), september听2023. (21) OECD in Evropska komisija, Health at a Glance:Europe听2018:State of Health in the EU Cycle (Pregled zdravstva 鈥� Evropa 2018: cikel o zdravstvenem stanju v EU), 2018. (22) WHO guidance and technical packages on community mental health services (Smernice WHO in tehni膷ni sve啪nji o storitvah na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti), 2021. (23) Royal College of Psychiatrists College Centre for Quality improvement, CCQI Improvement Standards for Community Mental Health Services, (Kraljevi kolid啪 psihiatrov, Center kolid啪a za izbolj拧anje kakovosti (CCQI), Standardi CCQI za izbolj拧anje za storitve du拧evnega zdravja skupnosti), 膷etrta izdaja, marec听2022. (24) Randstad Kanada, Getting more work done:How absenteeism and presenteeism affect productivity (Dose膷i bolj拧o produktivnost: kako absentizem in prezentizem vplivata na produktivnost), 30.听maj 2023. (25) Smahel, D. in drugi, EU Kids Online 2020:Survey results from 19 countries (Otroci EU v spletu 2020: rezultati ankete za 19 dr啪av), EU Kids Online, 2020. (26) Lobe, B. in drugi, How children (10鈥�18) experience online risks during the COVID-19 lockdown 鈥� Spring 2020 (Izku拧nje otrok (starih od 10 do 18 let) s spletnimi tveganji med pandemijo covida-19 鈥� pomlad 2020), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2021. (27) OECD in Evropska komisija, Health at a Glance: Europe 2022: State of Health in the EU Cycle (Poro膷ilo o pregledu zdravstva: Evropa 2022: cikel o zdravstvenem stanju v EU, OECD Publishing, Pariz, 2022. (28) UNICEF, The state of the World鈥檚 Children 2021 鈥� On my mind: Promoting, protecting and caring for children鈥檚 mental health (Polo啪aj otrok po svetu v letu 2021 鈥� V mojih mislih: spodbujanje in varovanje du拧evnega zdravja otrok ter skrb zanj), UNICEF, New York, oktober 2021. (29) Evropska komisija, Generalni direktorat za izobra啪evanje, mladino, 拧port in kulturo, A systemic, whole-school approach to mental health and well-being in schools in the EU (Sistemski vse拧olski pristop do du拧evnega zdravja in dobrega po膷utja v 拧olah Evropske unije), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2021. (30) UNICEF, The state of the World鈥檚 Children 2021 鈥� On my mind: Promoting, protecting and caring for children鈥檚 mental health (Polo啪aj otrok po svetu v letu 2021 鈥� V mojih mislih: spodbujanje in varovanje du拧evnega zdravja otrok ter skrb zanj), UNICEF, New York, oktober 2021. (31) V skladu z informativnim pregledom Evropske komisije o razliki v pla膷ah med spoloma za leto 2022. (32) Akcijski program WHO za odpravljanje vrzeli na podro膷ju du拧evnega zdravja, mhGAP Intervention Guide for mental, neurological and substance use disorders in non-specialized health settings 鈥� version 2.0 (Vodnik za ukrepe mhGAP za du拧evne in nevrolo拧ke motnje ter motnje zaradi uporabe psihoaktivnih snovi v nespecializiranih zdravstvenih okoljih 鈥� razli膷ica 2.0), Svetovna zdravstvena organizacija, 沤eneva, 2016. (33) Evropska hi拧a 鈥� Ambrosetti v sodelovanju z organizacijo Angelini Pharma, Headway 2023 鈥� Mental Health Index, Bruselj, oktober听2021. (34) UNICEF, The state of the World鈥檚 Children 2021 鈥� On my mind: Promoting, protecting and caring for children鈥檚 mental health (Polo啪aj otrok po svetu v letu 2021 鈥� V mojih mislih: spodbujanje in varovanje du拧evnega zdravja otrok ter skrb zanj), UNICEF, New York, oktober 2021. (35) O鈥橣lynn, J. in drugi, Toward inclusivity: A systematic review of the conceptualization of sexual minority status and associated eating disorder outcomes across two decades (Na poti k vklju膷enosti: Sistemati膷ni pregled konceptualizacije statusa spolne manj拧ine in povezane motnje v prehranjevanju skozi dve desetletji), International Journal of Eating Disorders, zvezek 56, 拧t. 2, februar听2023, str. 350鈥�365. (36) Harrell, B., Conversion Therapy Bans, Suicidality, and Mental Health (Prepoved terapij za spreobrnitev spolne usmerjenosti, samomorilnost in du拧evno zdravje), oktober听2022. (37) American Psychiatric Association, Diagnostic and statistical manual of mental disorders (Diagnosti膷ni in statisti膷ni priro膷nik za du拧evne motnje), 5. izdaja, 2013. (38) American Psychiatric Association, Diagnostic and statistical manual of mental disorders (Diagnosti膷ni in statisti膷ni priro膷nik za du拧evne motnje), 5. izdaja, 2013. (39) Sociolo拧ki slovar zalo啪be Oxford. (40) Evropska hi拧a 鈥� Ambrosetti v sodelovanju z organizacijo Angelini Pharma, Headway 2023 鈥� Mental Health Index, Bruselj, oktober听2021. (41) WHO, Suicide worldwide in 2019: global health estimates (Samomor po svetu v letu听2019: svetovne zdravstvene ocene), Svetovna zdravstvena organizacija, 沤eneva, 2021. (42) Mir贸, J. in drugi, Chronic pain and high impact chronic pain in children and adolescents: a cross-sectional study (Kroni膷na bole膷ina in huda kroni膷na bole膷ina pri otrocih in najstnikih: prese膷na 拧tudija), Journal of Pain, zvezek 24, 拧t.听5, maj听2023, str. 812鈥�823. (43) Pryor, L. in drugi, Mental health and global strategies to reduce NCDs and premature mortality (Du拧evno zdravje in svetovne strategije za omejevanje nenalezljivih bolezni in prezgodnje smrtnosti), 2017. (44) Kessler, R. C. in drugi, Childhood adversities and adult psychopathology in the WHO World Mental Health Surveys (Slabe izku拧nje v otro拧tvu in psihopatologija v pregledih svetovnega du拧evnega zdravja Svetovne zdravstvene organizacije), British Journal of Psychiatry, zvezek 197, 拧t.听5, november听2010, str. 378鈥�385. (45) 鈥濸ri pristopu du拧evnega zdravja v vseh politikah se ukrepi za du拧evno zdravje sprejemajo v zdravstvenem sektorju in drugod, osredoto膷eni pa so na spodbujanje in prepre膷evanje. Politike na razli膷nih podro膷jih (kot so izobra啪evanje, otro拧ko varstvo, zaposlovanje, dohodki, stanovanja, kultura, okolje, socialna za拧膷ita in druga) lahko pozitivno vplivajo na du拧evno zdravje s krepitvijo dejavnikov za拧膷ite in bla啪enjem dejavnikov tveganja motenj v du拧evnem zdravju.鈥� Izjava tematske mre啪e platforme zdravstvene politike EU o du拧evnem zdravju v vseh politikah z dne 19. aprila听2023, A mental health in all policies approach as key component of any comprehensive initiative on mental health (Pristop du拧evnega zdravja v vseh politikah mora biti klju膷na komponenta vsake celovite pobude za du拧evno zdravje). (46) Allen, J in drugi., Social Determinants of Mental Health (Socialne determinante du拧evnega zdravja), 2014. (47) Podatki iz 拧tudije o svetovnem bremenu bolezni za leto听2019, ki jo je pripravila sodelovalna mre啪a za svetovno breme bolezni, ka啪ejo, da so motnje v du拧evnem zdravju glavni vzrok za dolgoletno invalidnost pri obeh spolih, standardizirano po starosti, 膷e se upo拧tevajo skupaj z motnjami zaradi uporabe psihoaktivnih snovi. (48) Global Burden of Disease Collaborative Network (Sodelovalna mre啪a za svetovno breme bolezni), Global Burden of Disease Study 2019 (GBD 2019) (Svetovno breme bolezni za leto听2019), In拧titut za merjenje in evalvacijo v zdravstvu, Seattle, 2020. (49) Fischer, B. in drugi, Recommendations for Reducing the Risk of Cannabis Use-Related Adverse Psychosis Outcomes: A Public Mental Health-Oriented Evidence Review (Priporo膷ila za zmanj拧anje tveganja negativnih psihoti膷nih u膷inkov, povezanih z uporabo konoplje: pregled dokazov, usmerjen v javno du拧evno zdravje), Journal of Dual Diagnosis, 19. zvezek, izdaja 2鈥�3, 2023 str. 71鈥�96. (50) Uredba (EU)听2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.听oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive听2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah) (UL听L听277, 27.10.2022, str.听1). (51) Direktiva (EU)听2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z听dne 10.听maja 2023 o听krepitvi uporabe na膷ela enakega pla膷ila za enako delo ali delo enake vrednosti za mo拧ke in 啪enske s听preglednostjo pla膷il in mehanizmi za izvr拧evanje (UL听L听132, 17.5.2023, str.听21). (52) Center za obvladovanje in prepre膷evanje bolezni, Fast Facts: Preventing Intimate Partner Violence (Hitra dejstva: Prepre膷evanje nasilja intimnega partnerja), oktober听2022. (53) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2023 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o prepre膷evanju nasilja nad 啪enskami in nasilja v dru啪ini ter o boju proti njima (UL C 283, 11.8.2023, str. 149), uvodna izjava Z in odstavek 25. (54) WHO, Integrating psychosocial interventions and support into HIV services for adolescents and young adults: technical brief (Vklju膷evanje psihosocialnih ukrepov in podporr v storitve v zvezi z virusom HIV za mladostnike in mlade odrasle: tehni膷no poro膷ilo), Svetovna zdravstvena organizacija, 沤eneva, 2023. (55) OECD, Main causes of mortality (Glavni vzroki umrljivosti), Health at a Glance 2021: OECD Indicators (Poro膷ilo o pregledu zdravstva za leto 2021: kazalniki OECD), OECD Publishing, Pariz, 2021. (56) Yin, S., idr., Summarizing health-related quality of life (HRQOL): development and testing of a one-factor model, 2016. (57) Churruca, K., idr., Patient-reported outcome measures (PROMs): A review of generic and condition-specific measures and a discussion of trends and issues, 2021. (58) Skupno raziskovalno sredi拧膷e (Evropska komisija), Handbook on Constructing Composite Indicators: Methodology and User Guide (Priro膷nik za oblikovanje kompozitnih kazalnikov: metodologija in uporabni拧ki priro膷nik), 2008. (59) Brouwers, E., idr., Discrimination in the workplace, reported by people with major depressive disorder:a cross-sectional study in 35 countries, 2015. (60) Posebna pobuda WHO za du拧evno zdravje (za obdobje 2019鈥�2023): splo拧no zdravstveno varstvo za du拧evno zdravje. (61) Skupno raziskovalno sredi拧膷e (Evropska komisija), Handbook on Constructing Composite Indicators: Methodology and User Guide (Priro膷nik za oblikovanje kompozitnih kazalnikov: metodologija in uporabni拧ki priro膷nik), 2008. (62) WHO, poro膷ilo o prvem sre膷anju vseevropske koalicije za du拧evno zdravje:od razprave do ukrepanja, 2022. (63) Svet Evrope o reformi storitev na podro膷ju du拧evnega zdravja: nujni potrebi in zahtevi 膷lovekovih pravic. (64) Thornicroft, G., in drugi, Community mental health care worldwide: current status and further developments (Skupnostna oskrba na podro膷ju du拧evnega zdravja v svetu: trenutno stanje in prihodnji razvoj, 2016. (65) WHO, Guidance on community mental health services: promoting person-centred and rights-based approaches (Smernice za oskrbo na podro膷ju du拧evnega zdravja v skupnosti: spodbujanje pristopov, osredoto膷enih na posameznika in temelje膷ih na pravicah), 2021. (66) WHO, Orodja za predpisovanje dru啪benih dejavnosti v praksi, 2022. (67) V skladu s programom za financiranje raziskav in inovacij Obzorje Evropa.