Ϸվ

Upravljanje ribištva vEU

Za upravljanje ribištva vokviru skupne ribiške politike (SRP) je treba zagotoviti okoljsko trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov ter dolgoročno vzdržnost ribiškega sektorja. Vta namen je Evropska unija sprejela zakonodajo, ki ureja dostop do voda Unije, razporejanje in uporabo virov, skupni dovoljeni ulov, omejitve ribolovnega napora in tehnične ukrepe.

Pravna podlaga

Členi od38 do43 .

Cilji

Glavni cilj je zagotoviti dolgoročno ekonomsko vzdržnost sektorja strajnostnim izkoriščanjem virov.

ٴDzž쾱

A. Pravila odostopu do voda in virov

Na splošno imajo vsa ribiška plovila, registrirana vEU, na celotnem ozemlju Unije enak dostop do voda in virov. Ostajajo številne začasne izjeme od tega pravila, ki pa bodo prenehale veljati konec leta2032. Teso:

1. Omejitev dostopa znotraj 12morskih milj

Države članice lahko znotraj obalnega pasu največ 12morskih milj dostop omejijo na tri skupine plovil in ribolova:

  • plovila iz sosednjih pristanišč, ki vteh vodah tradicionalno lovijo;
  • plovila, opredeljena vokviru veljavnih sporazumov ososedskih odnosih;
  • plovila, ki opravljajo dejavnosti, povezane zribištvom, vskladu sPrilogoI k.

2. Omejitev dostopa znotraj 100 morskih milj vnajbolj oddaljenih regijah

Znotraj 100morskih milj od določene temeljne črte obal najbolj oddaljenih regij EU se lahko dostop omeji na naslednji skupini plovil:

  • plovila, registrirana vpristaniščih teh regij;
  • plovila, ki vteh vodah tradicionalno lovijo.

B. Cilj glede največjega uravnoteženega ulova

Ena izmed prednostnih nalog skupne ribiške politike je ohranjanje virov sprilagajanjem ribolovnih zmogljivosti glede na možnost ulova. Za trajnostno izkoriščanje je treba ribji stalež upravljati vskladu značelom največjega trajnostnega donosa. Skupna ribiška politika se zato pri svojih odločitvah opira na najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja in uporablja previdnostni pristop, vendarpomanjkanje ustreznih znanstvenih informacij ne sme biti razlog za preložitev ali neizpolnjevanje ukrepov za ohranjanje vrst. Za trajnostno izkoriščanje je treba postopoma tudi uvesti ekosistemski pristop kupravljanju ribištva.

C. Ribolovne možnosti

Unija vsako leto dodeli ribolovne možnosti za večino svojih vrst, skaterimi se trguje, izražene kot celotni dovoljeni ulov (TAC). Komisija na podlagi znanstvenih ocen Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) Svetu do konca vsakega leta predloži predloge ocelotnem dovoljenem ulovu. Vzadnjih letih so bile vokviru večletnega upravljanja omejitve za ulov bolj ustaljene, tako da so lahko ribiči bolje načrtovali svoje dejavnosti.

D. Načelo sorazmerne stabilnosti

Ribolovne možnosti so državam članicam dodeljene tako, da zagotavljajo sorazmerno stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež. Načelo sorazmerne stabilnosti, ki temelji zlasti na ravni preteklega ulova, pomeni, da je za posamezno državo članico predpisan stalni delež dovoljenega ribolovnega napora za glavne komercialne vrste. Načeloma naj bi bil ribolovni napor dolgoročno stalen, pri čemer imajo še naprej prednost tradicionalne ribolovne dejavnosti, zlasti vregijah, ki so najbolj odvisne od ribolova.

E. Boljše usklajevanje ribolovnih možnosti

Vskladu sciljem skupne ribiške politike glede trajnostnega izkoriščanja virov je usklajevanje ribolovnih možnosti in ribolovnih zmogljivosti vse boljše. To je predvsem rezultat izboljšanja pomembnih ribjih staležev, saj je čedalje več staležev na ravni največjega uravnoteženega ulova, pa tudi zmanjšanja zmogljivosti ribiške flote vEU. Zato se je gospodarska uspešnost večine ribiških flot vEU vzadnjih nekaj letih zmanjšala. Bruto dodana vrednost je bila leta2017 ocenjena na 4,5milijardeEUR, vletu2021 pa se je zmanjšala na 3,3milijardeEUR. Ocenjeni bruto dobiček se je zmanjšal z2milijardEUR leta2017 na 1,19milijardeEUR leta2021.

F. Nova uredba otehničnih ukrepih

Tehnični ukrepi so orodje, skaterim se podpira izvajanje skupne ribiške politike. Njihov namen je, da se prepreči ulov mladih rib, nekomercialnih vrst in drugih morskih živali. Ker je postalo jasno, da je potreben nov pristop, skaterim bi povečali učinkovitost tehničnih ukrepov, sta Evropski parlament in Svet 20.junija2019 sprejela . Znjo so bile posodobljene in utrjene obstoječe opredelitve ribolovnega orodja in ribolovnih dejavnosti, zagotovila pa naj bi se tudi jasnejša in enotnejša razlaga ter izvajanje tehničnih predpisov. Določa tehnične ukrepe za sprejemanje in iztovarjanje morskih bioloških virov, upravljanje ribolovnih orodij in medsebojno vplivanje ribolovnih dejavnosti in morskih ekosistemov.

1. Enotni tehnični ukrepi

Zuredbo so bili določeni enotni tehnični ukrepi, ki se izvajajo vvseh vodah Unije, po potrebi pa tudi za rekreacijski ribolov:

  • prepoved škodljivega ribolovnega orodja ali metod, pri katerih se uporabljajo eksplozivi, strupene snovi, snovi za omamljanje, električni tok, pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave, vlečne opreme in grabljic za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov in nekaterih podvodnih pušk;
  • vsesplošna omejitev uporabe vlečnega orodja, mirujočih mrež in visečih mrež;
  • vsesplošna prepoved ulova občutljivih vrst;
  • prepoved uporabe posebnega ribolovnega orodja vobčutljivih habitatih, tudi vobčutljivih morskih ekosistemih;
  • določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, tj.najmanjše velikosti rib, ki se lahko obdržijo na krovu in/ali iztovorijo, in
  • ukrepi za zmanjšanje zavržkov, denimo zrazvojem pilotnih projektov za preučevanje metod za zmanjšanje nenamernega ulova.

2. Regionalizacija tehničnih ukrepov

Zuredbo je bil določen okvir za prilagoditev tehničnih ukrepov glede na regionalne posebnosti ribištva. Proces regionalizacije bi bilo treba izvesti na podlagi pristopa „od spodaj navzgor“, skaterim lahko države članice, ki tesno sodelujejo zindustrijo vlokalnih svetovalnih svetih, predložijo skupna priporočila za naslednje tehnične ukrepe:

  • orodje, ki je selektivno glede na velikost in vrsto;
  • prepoved ali omejitev ribolovnih dejavnosti na posameznih območjih in obdobjih;
  • določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, tj.najmanjše velikosti rib, ki se lahko obdržijo na krovu in/ali iztovorijo;
  • vzpostavitev zapor vrealnem času, da bi zagotovili varstvo občutljivih vrst ali koncentracij nedoraslih organizmov, drstečih se rib ali lupinarjev;
  • uporaba inovativnega ribolovnega orodja;
  • ohranitveni ukrepi;
  • začasni načrti zavržkov;
  • opredelitev pilotnih projektov za razvoj sistema popolne dokumentacije oulovu in zavržkih na podlagi merljivih ciljev.

G. Večletni načrti upravljanja

Namen večletnih načrtov upravljanja je ohraniti obseg staleža vokviru varnih bioloških meja za različne morske bazene vUniji. Vteh načrtih sta določena največji dovoljeni ulov in vrsta tehničnih ukrepov, pri čemer so upoštevani značilnosti vsakega staleža in ribolova (ciljne vrste, uporabljeno orodje, stanje posameznega staleža) ter ekonomski učinek ukrepov na posamezne vrste ribištva.

H. Večletni načrti za obnovo staležev

Za ogrožene ribje staleže se izvajajo večletni načrti za obnovo staležev, ki temeljijo na znanstvenem mnenju in določajo omejitve ribolovnega napora, na primer glede števila dni, ko so ladje na morju. Zagotavljajo tudi, da vpliv ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme ostaja na trajnostni ravni.

Vloga Evropskega parlamenta

Parlament ima že od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe odločilno vlogo pri oblikovanju zakonodaje na področju upravljanju ribištva. Vnadaljevanju so zbrani najnovejši in najpomembnejši dosežki:

Parlament in Svet sta 6.julija2016 sprejela . Novi regionalni pristop upošteva obstoječe močne biološke interakcije. Določa načrt ribolova za več vrst, pri katerem se upoštevata spreminjanje staležev trske, sleda in papaline vteh vodah ter njihov prilov, predvsem staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba vBaltskem morju.

Parlament in Svet sta 14.septembra2016 sprejela .

Parlament in Svet sta 23.novembra2016 sprejela odoločitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Namen revizije načrta je bil zagotoviti izkoriščanje, skaterim bi se staleži trske obnavljali in ohranjali nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

Parlament in Svet sta 4.julija2018 sprejela ovzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže vSevernem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, in določitvi podrobnosti oizvajanju obveznosti iztovarjanja vSevernem morju. Načrt vključuje izkoriščanje nekaterih pridnenih staležev vSevernem morju, tudi vsosednjih vodah, kadar ti staleži segajo vdruga morja.

Parlament je 13.novembra2018 sprejel stališče opredlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Komisija je 29.septembra2020 svoj predlog na to temo umaknila.

Parlament in Svet sta 19.marca2019 sprejela ovzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo vzahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže.

Parlament in Svet sta 20.junija2019 sprejela ovzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže vzahodnem Sredozemskem morju.

Parlament in Svet sta 20.junija2019 sprejela ovečletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice.

Parlament in Svet sta 20.junija2019 sprejela oohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov stehničnimi ukrepi.

Parlament je 21.januarja2021 sprejel resolucijo . Vnjej je pozval Komisijo in države članice, naj okrepijo znanstveno pokritost oizkoriščanju ribjih staležev in izvajanju ekosistemskega pristopa kupravljanju ribištva ter izboljšajo selektivnost in stopnjo preživetja neciljnih vrst. Podal je tudi dodatna priporočila za razširitev mreže zaščitenih morskih območij in izboljšanje njihovega upravljanja.

Parlament je 25.marca2021 sprejel . Vnjej je pozval kboljšemu poročanju oizgubljenem ribolovnem orodju na morju in predlagal razvoj novih orodij za odkrivanje in sledenje izgubljenega ribolovnega orodja na morju ter evidentiranje podatkov omorskih odpadkih. Pozval je tudi kpovečanju financiranja in raziskovalnih prizadevanj za iskanje alternativnih in okolju prijaznih materialov, ki bi jih lahko uporabili pri oblikovanju ribolovnega orodja. Nazadnje je pozval Komisijo, naj ustanovi poseben sklad za podporo državam članicam in pripravi akcijski načrt na ravni EU za boj proti morskim odpadkom.

Parlament in Svet sta 15.marca2023 sprejela odoločitvi ohranitvenih in upravljalnih ukrepov za ohranitev južnega modroplavutega tuna.

Parlament je 9.maja2023 sprejel . Vnjej je pozval Komisijo, naj razvije prostovoljen nezavezujoč regulativni okvir za soupravljanje ribištva. Poudaril je, da bi se morali ukrepi EU za soupravljanje osredotočati na pobude na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na izmenjavo primerov dobre prakse.

Parlament in Svet sta 13.septembra2023 sprejela ovzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna vvzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Ta uredba temelji na , upošteva posebnosti različnih vrst orodja in ribolovnih tehnik ter spodbuja uporabo selektivnih vrst, ki manj vplivajo na okolje in tako prispevajo kprimernemu življenjskemu standardu lokalnih skupnosti.

Evropski parlament in Svet sta 4.oktobra2023 sprejela onekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo vSredozemlju (GFCM).

Parlament in Svet sta 13.decembra2023 sprejela ouvedbi programa za dokumentacijo oulovu modroplavutega tuna (Thunnus thynnus).

Parlament je 18.januarja2024 sprejel resolucijo oakcijskem načrtu EU: varstvo in obnova morskih ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo. Vnjej je pozval kuravnoteženemu pristopu kopredelitvi in izvajanju morskih zavarovanih območij in hkrati kzagotavljanju učinkovitega sodelovanja ribičev pri njihovem določanju in upravljanju. Pozval je tudi kprepovedi vseh okolju škodljivih ekstraktivnih industrijskih dejavnosti, kot sta rudarjenje in pridobivanje fosilnih goriv, na morskih zavarovanih območjih. Komisijo in države članice je pozval, naj izvajajo zaščitne ali omejevalne ukrepe, potrebne za doseganje ciljev ohranjanja in obnove, specifičnih za vsako morsko zavarovano območje.

Parlament je 13.marca2024 sprejel ospremembi Uredbe (EU)2017/2107 odoločitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov vAtlantiku (ICCAT), ter Uredbe (EU)2023/2053 ovzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna vvzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

Marcus Ernst Gerhard Breuer