Azilna politika
Namen azilne politike EU je vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ponuditi ustrezen status veni od držav članic in zagotoviti spoštovanje načela nevračanja[1]. Zato si EU prizadeva razviti skupni evropski azilni sistem.
Pravna podlaga
- Členi67(2), 78 in80 Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU) in
- člen18 Listine Evropske unije otemeljnih pravicah.
Cilji
Cilj Evropske unije je oblikovati skupno politiko oazilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti, da bi vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ponudili ustrezen status in zagotovili upoštevanje načela nevračanja. Ta politika mora biti skladna zŽenevsko konvencijo ostatusu beguncev zdne 28.julija1951 in sprotokolom ktej konvenciji zdne 31.januarja1967. Niti PDEU niti Listina EU otemeljnih pravicah ne opredeljujeta pojmov „azil“ in „begunec“, oba dokumenta pa se izrecno sklicujeta na Ženevsko konvencijo in njen protokol.
ٴDzž쾱
A. Prispevek Amsterdamske pogodbe in Pogodbe iz Nice
ZMaastrichtsko pogodbo iz leta1993 je bilo prejšnje medvladno sodelovanje na področju azila vključeno vinstitucionalni okvir EU. Svet je moral kot glavni akter vsvoje delo vključiti Komisijo in obveščati Parlament opobudah na področju azila. Sodišče Evropske unije ni imelo na področju azila nobene pristojnosti.
Amsterdamska pogodba iz leta1999 je institucijam EU podelila nove pristojnosti in jim omogočila oblikovanje zakonodaje na področju azila sposebnim institucionalnim mehanizmom: petletnim prehodnim obdobjem, vkaterem so imele Komisija in države članice skupno pravico do pobude, odločitve pa je po posvetovanju zEvropskim parlamentom soglasno sprejel Svet. Sodišče Evropske unije je postalo pristojno za specifične primere. ZAmsterdamsko pogodbo je bilo določeno tudi, da se lahko Svet po zaključku prve petletne faze odloči, da se bo vnadaljevanju uporabljal običajni postopek soodločanja, tako da od tega trenutka dalje odločitve sprejema skvalificirano večino. Svet se je tako odločil konec leta2004 in od leta2005 se uporablja postopek soodločanja (po novem imenovan redni zakonodajni postopek).
Ssprejetjem programa iz Tampereja oktobra1999 je Evropski svet sklenil, da se bo skupni evropski azilni sistem izvajal vdveh zaporednih fazah: kratkoročno bi sprejetje skupnih minimalnih standardov moralo privesti do skupnega postopka, na dolgi rok pa doenotnega statusa za tiste, ki se jim odobri azil, veljavnega vvsejEU.
To je privedlo do prve faze skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) od leta1999 do leta2004, skatero so bili vzpostavljeni merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil (ki nadomešča mednarodno/medvladno Dublinsko konvencijo iz leta1990), vključno zevropskim sistemom za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil (Eurodac) za shranjevanje in primerjavo podatkov oprstnih odtisih; določeni so bili tudi skupni minimalni standardi, ki so jih morale države članice upoštevati vzvezi ssprejemanjem prosilcev za azil, pogoji za mednarodno zaščito in naravo zagotovljene zaščite ter postopki za podelitev in preklic statusa begunca. Začasno zaščito vprimeru množičnih prihodov je urejala dodatna zakonodaja.
Novembra2004 je EU sHaaškim programom pozvala, naj se instrumenti in ukrepi za drugo fazo sprejmejo pred koncem leta2010, in tako poudarila, da želi preseči minimalne standarde in razviti enotni azilni postopek, ki bi vključeval skupna jamstva in enoten status oseb, ki se jim odobri zaščita. ZEvropskim paktom opriseljevanju in azilu iz leta2008 je bil rok preložen na leto2012.
B. Lizbonska pogodba
ZLizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra2009, se je stanje spremenilo, saj so bili ukrepi na področju azila spremenjeni: namesto določitve minimalnih standardov se je oblikoval skupen sistem, ki vključuje enoten status in enotne postopke.
Skupni evropski azilni sistem mora vključevati:
- enotni status azila,
- enotni status subsidiarne zaščite,
- skupni sistem začasne zaščite,
- skupne postopke za dodelitev ali odvzem enotnega statusa azila ali subsidiarne zaščite,
- merila in mehanizme za odločanje otem, katera država članica je pristojna za obravnavo prošnje za azil,
- standarde glede pogojev za sprejem,
- partnerstvo in sodelovanje stretjimi državami.
Od sprejetja Lizbonske pogodbe tudi člen80 PDEU izrecno predpisuje načelo solidarnosti in poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar vključuje finančna bremena. Ukrepi EU na področju azila bi morali po potrebi zagotavljati uveljavitev tega načela. Sto pogodbo je bil poleg tega bistveno spremenjen postopek odločanja na področju azila, saj je postopek soodločanja postal standarden. Poleg tega se je znatno izboljšal sodni nadzor, ki ga izvaja Sodišče Evropske unije. Odslej lahko za predhodno odločanje zaprosijo vsa sodišča države članice, ne le nacionalna sodišča zadnje stopnje, kot je veljalo doslej. To je Sodišču Evropske unije omogočilo, da je razvilo obsežnejšo sodno prakso na področju azila.
Vstockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel 10.decembra2009 za obdobje 2010–2014, je bil ponovno poudarjen cilj vzpostavitve skupnega območja zaščite in solidarnosti, ki temelji na skupnem azilnem postopku ter enotnem statusu oseb, ki uživajo mednarodno zaščito. Vnjem je bilo zlasti poudarjeno, da je treba spodbujati resnično solidarnost zdržavami članicami, ki se soočajo sposebnimi pritiski, in da ima vzvezi stem osrednjo vlogo novi Evropski azilni podporni urad (EASO, zdaj Agencija Evropske unije za azil ()).
Čeprav je Komisija že vletih2008 in2009 predstavila predloge za drugo fazo skupnega evropskega azilnega sistema, so pogajanja napredovala počasi. „Druga“ faza skupnega evropskega azilnega sistema je bila tako sprejeta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, pri čemer je namestominimalnih standardov dobil večji poudarek skupni azilni postopek na podlagi enotnega statusa zaščite.
C. Veljavni pravni instrumenti in sedanja prizadevanja za reformo
Direktivo Sveta2001/55/ES zdne 20.julija2001 onajnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite vprimeru množičnega prihoda razseljenih oseb in oukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb , ki je nastala kot okvir za obravnavo nepričakovanega množičnega prihoda razseljenih oseb in njihovo takojšnjo zaščito. Namen te direktive je zmanjšati razlike med politikami, ki veljajo vdržavah članicah za sprejem in obravnavo razseljenih oseb vprimeru množičnega prihoda, in spodbujati solidarnost med državami članicami. Svet jo je prvič uporabil vodziv na rusko invazijo na Ukrajino 24.februarja2022 brez primere, da bi ljudem, ki bežijo pred vojno vUkrajini, ponudil hitro in učinkovito pomoč.
Zizjemo prenovljene , ki je začela veljati januarja2012, so prenovitve ostalih zakonodajnih aktov začele veljati šele julija2013 (; ; ; in ), kar je pomenilo, da je njihov zapozneli prenos sredi julija2015 sovpadel zvrhuncem migracijske krize. Evropski svet je junija2014 na podlagi iz marca2014 in napredka, doseženega sstockholmskim programom, pripravil na območju svobode, varnosti in pravice (člen68 PDEU) za naslednjih nekaj let. Vsmernicah je poudarjeno, da sta popoln prenos skupnega evropskega azilnega sistema in njegovo učinkovito izvajanje absolutni prednostni nalogi.
Komisija je maja2015 zaradi migracijskega pritiska po letu2014 objavila (4.2.3.), vkateri predlaga več ukrepov za obravnavanje tega pritiska, vključno spristopom žariščnih točk, ki so ga vzpostavili urad EASO (zdaj agencija EUAA), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (nekdanja agencija Frontex) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol). Ta pristop vključuje delo na terenu, na podlagi katerega lahko najbolj obremenjene države članice hitro identificirajo in registrirajo prihajajoče migrante ter vzamejo njihove prstne odtise. Pristop žariščnih točk naj bi prispeval tudi kizvajanju mehanizmov za nujno premestitev za skupaj 160.000ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Komisija je te mehanizme predlagala za pomoč Italiji in Grčiji, Svet pa jih je po posvetovanju sParlamentom sprejel in . Sklep Sveta je pozneje potrdilo .
Vevropski agendi omigracijah so določeni tudi nadaljnji ukrepi vsmeri reforme skupnega evropskega azilnega sistema, ki so bili maja in julija2016 predstavljeni vdveh svežnjih zakonodajnih predlogov in okaterih sta razpravljala Parlament in Svet vzakonodajnem obdobju, ki se je končalo maja2019. Vendar med leti2014 in2019 ni bil sprejet noben zakonodajni akt, ker so bile zadeve blokirane vSvetu ali ker so bile druge posamične zadeve ustavljene zaradi blokiranja povezanih zadev.
Komisija je 23.septembra2020 izdala , da bi dala nov zagon zastali reformi skupnega evropskega azilnega sistema.
Prvi predlog reforme, ki ga je bilo treba odobriti, je bil ustanovitev Agencije Evropske unije za azil (EUAA), ki bo nadomestila urad EASO. Agencija je bila ustanovljena z, ki je začela veljati 19.januarja2022.
Evropski parlament in pet rotirajočih predsedstev Sveta so septembra2022 podpisali Skupni Բč oorganizaciji, usklajevanju in izvajanju časovnega okvira za pogajanja med sozakonodajalcema oskupnem evropskem azilnem sistemu in novem evropskem paktu omigracijah in azilu. Zavezali so se, da si bodo skupaj prizadevali, da bodo reforme pravil EU omigracijah in azilu sprejete pred volitvami vEvropski parlament leta2024.
Naslednjih deset pravnih instrumentov je bilo sprejetih 14.maja 2024 oreformi evropskega okvira za upravljanje azila in migracij.
Kratek naslov | Referenca | Kratek opis |
---|---|---|
Direktiva opogojih za sprejem | Direktiva (EU) | Določa standarde za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito vdržavah članicah. |
Uredba opogojih za azil | Uredba (EU) | Določa standarde za: – izpolnjevanje pogojev državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, da se jim prizna status upravičencev do mednarodne zaščite; – enotni status beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite; – vsebino priznane mednarodne zaščite. |
Uredba oazilnem postopku | Uredba (EU) | Določa skupni postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite na podlagi Uredbe (EU)2024/1347. |
Postopek vračanja na meji | Uredba (EU) | Določa postopek vračanja na meji Uporablja se za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, katerih prošnja je bila zavrnjena vokviru azilnega postopka na meji. |
Uredba ookviru za preselitev | Uredba (EU) | Določa enotna pravila za preselitev in humanitarni sprejem. |
Upravljanje azila in migracij | Uredba (EU) | Določa skupni okvir za upravljanje azila in migracij vEU ter za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema. Vzpostavlja nov stalni mehanizem solidarnostni med državami članicami. Vzpostavlja jasna pravila oodgovornosti za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. |
Sprememba uredbe za lažje preverjanje | Uredba (EU) | Spreminja Uredbo (EU)2019/816 ovzpostavitvi evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc državljanov tretjih držav (sistem ECRIS-TCN) in Uredbe (EU)2019/818 ovzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij. |
Uredba opreverjanju | Uredba (EU) | Vzpostavlja: – preverjanje na zunanjih mejah držav članic državljanov tretjih držav, ki so prestopili zunanjo mejo na nedovoljen način, med mejno kontrolo zaprosili za mednarodno zaščito ali so se izkrcali po operaciji iskanja in reševanja, preden se napotijo na ustrezen postopek; – preverjanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic in ni znakov, da je bilo za te državljane tretjih držav že opravljen nadzor na zunanjih mejah, preden se napotijo na ustrezni postopek. |
Evropski avtomatski sistem za identifikacijo prstnih odtisov (Eurodac) | Uredba (EU) | Vzpostavlja interoperabilno podatkovno zbirko za podporo azilnemu sistemu, pomoč pri upravljanju nedovoljenih migracij ter podporo izvajanju uredbe ookviru za preselitev in direktive ozačasni zaščiti. |
Uredba oravnanju vkriznih razmerah in primerih višje sile | Uredba (EU) | Obravnava izredne krizne razmere, vključno zinstrumentalizacijo, in primere višje sile na področju migracij in azila vUniji zzačasnimi ukrepi. Določa okrepljene solidarnostne in podporne ukrepe, ki nadgrajujejo Uredbo (EU)2024/1351, ob zagotavljanju pravične delitve odgovornosti, ter začasna posebna pravila, ki odstopajo od pravil iz uredb (EU)2024/1351 in (EU)2024/1348. |
D. Zunanja razsežnost
, ki ga je Komisija sprejela leta2011, je splošni okvir zunanje migracijske in azilne politike EU ter določa, kako EU izvaja politični dialog in sodelovanje stretjimidržavami, na podlagi jasno opredeljenih prednostnih nalog. Je del skupnega zunanjega delovanja EU in vključujerazvojno sodelovanje. Glavni cilji tega pristopa so boljše organiziranje zakonitih migracij, preprečevanje in zatiranje nezakonitih migracij, maksimiranje razvojnega učinka migracij in mobilnosti ter spodbujanje mednarodne zaščite.
Evropski svet in Turčija sta marca2016 dosegla dogovor, namenjen zmanjšanju pritoka migrantov brez urejenega statusa prek Turčije vEvropo. Kot je navedeno v, bo mogoče vrniti vTurčijo vse nove migrante in prosilce za azil brez urejenega statusa, ki iz te države pridejo na grške otoke in katerih prošnje za azil se razglasijo za nedopustne. Za vsakega Sirca, ki se vrne vTurčijo, bi moral biti en Sirec preseljen vEU, vzameno za nadaljnjo liberalizacijo vizumskega režima za turške državljane in plačilo vvišini 6milijardEUR iz instrumenta za begunce vTurčiji do konca leta2018. Komisija v zdne 16.oktobra2019 navaja, da ima izjava še naprej ključno vlogo pri učinkovitem odzivanju na migracijske izzive vvzhodnem Sredozemlju. je oktobra2021 Turčijo pozval, naj zagotovi, da se bo izjava EU-Turčija iz leta2016 izvajala dosledno in nediskriminatorno, tudi vodnosu do Republike Ciper. Dialog na visoki ravni med EU in Turčijo omigracijah je potekal 23.novembra2023.
Ena od ključnih pobud, predstavljenih vnovem paktu omigracijah in azilu, je bila spodbujanje prilagojenih in vzajemno koristnih partnerstev na področju migracij stretjimi državami. Komisija je julija2023 sTunizijo podpisala memorandum osoglasju, spomladi2024 pa je podpisala dodatne sporazume zEgiptom, Libanonom in Mavretanijo.
Na svetovni ravni je septembra2016 generalna skupščina OZN soglasno sprejela , ki je prelomna politična izjava, skatero naj bi izboljšali način, na katerega se mednarodna skupnost odziva na množične premike beguncev in migrantov, pa tudi na dolgotrajne begunske krize. Posledično sta bila vletu2018 sprejeta dva globalna dogovora, in sicer obeguncih in odrugih migrantih. Newyorška deklaracija določa celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo, in sicer sposebnimi ukrepi za zmanjšanje pritiska na države gostiteljice, za povečanje samostojnosti beguncev, za boljši dostop do rešitev glede tretjih držav in za izboljšanje razmer vdržavah izvora, ki bodo omogočile za varno in dostojanstveno vrnitev beguncev. Na podlagi teh štirih ključnih ciljev je Generalna skupščina OZN 17.decembra2018 potrdila .
E. Financiranje, ki je na voljo za azilno politiko
Glavni instrument financiranja vproračun EU na področju azila je Sredstva Sklada AMIF iz prejšnjega dolgoročnega proračuna EU (2014-2020), ki so sovpadala zmigracijsko krizo, so se povečala s3,31milijardeEUR na 6,6milijardeEUR. Za sedanji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 se je financiranje iz sklada znova povečalo, in sicer na 9,9milijardeEUR, med drugim za učinkovito in humano upravljanje migracij, azila in vključevanja, tudi sfinančno podporo državam članicam za solidarnost, izkazano spreselitvijo in premestitvami. Sredstva se namenjajo tudi iz drugih finančnih instrumentov EU, kot sta Evropski socialni sklad (2.3.2.) in Evropski sklad za regionalni razvoj (3.1.2.), večinoma za vključevanje beguncev in migrantov, čeprav se delež njim namenjenih sredstev ne obračunava ločeno vproračunskih vrsticah in stem ni očiten.
Prav tako so se začetna sredstva za obdobje 2014–2020, namenjena uradu EASO (zdaj agencija EUAA), povečala s109milijonovEUR na 456milijonovEUR. Da bi zagotovili popolno operativno podporo azilnim postopkom vprihodnosti, novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 določa proračun vvišini 1,22milijardeEUR.
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) je bil uveden z. Združuje večino instrumentov EU za zunanje financiranje, ki so vprejšnjem proračunskem obdobju (2014–2020) obstajali kot ločeni instrumenti. Znaša 79,5milijardeEUR in vključuje okvirni cilj 10% porabe vzvezi zmigracijami (prožen spodbujevalni pristop kmigracijam).
Vloga Evropskega parlamenta
Evropski parlament je vedno odločno zagovarjal skupni evropski azilni sistem vskladu spravnimi zavezami EU. Pozval je tudi kzmanjšanju nezakonitih migracij in kvarstvu ranljivih skupin.
Po začetku izvajanja Lizbonske pogodbe Parlament kot polnopravni sozakonodajalec dejavno sodeluje pri sprejemanju nove zakonodaje opriseljevanju in azilu.
Evropski parlament lahko vloži ničnostno tožbo pri SodiščuEvropske unije. To možnost je uspešno uporabil (glej ) za razveljavitev določb opostopkih za sprejetje skupnega seznama tretjih držav, ki se štejejo za varne države izvora, in skupnega seznama varnih evropskih tretjih držav, izDirektive Sveta2005/85/ES.
Obiščite spletno stran Parlamenta oodzivu EU na migracije in azil.
Georgiana Sandu