合法博彩网站

Namen azilne politike EU je vsem dr啪avljanom tretjih dr啪av, ki potrebujejo mednarodno za拧膷ito, ponuditi ustrezen status v听eni od dr啪av 膷lanic in zagotoviti spo拧tovanje na膷ela nevra膷anja[1]. Zato si EU prizadeva razviti skupni evropski azilni sistem.

Pravna podlaga

• 膶leni听67(2), 78 in听80 Pogodbe o听delovanju Evropske unije (PDEU) in
• 膷len听18 Listine Evropske unije o听temeljnih pravicah.

Cilji

Cilj Evropske unije je oblikovati skupno politiko o听azilu, subsidiarni za拧膷iti in za膷asni za拧膷iti, da bi vsem dr啪avljanom tretjih dr啪av, ki potrebujejo mednarodno za拧膷ito, ponudili ustrezen status in zagotovili upo拧tevanje na膷ela nevra膷anja. Ta politika mora biti skladna z听沤enevsko konvencijo o听statusu beguncev z听dne 28.听julija听1951 in s听protokolom k听tej konvenciji z听dne 31.听januarja听1967. Niti PDEU niti Listina EU o听temeljnih pravicah ne opredeljujeta pojmov 鈥瀉zil鈥� in 鈥瀊egunec鈥�, oba dokumenta pa se izrecno sklicujeta na 沤enevsko konvencijo in njen protokol.

顿辞蝉别啪办颈

A. Prispevek Amsterdamske pogodbe in Pogodbe iz Nice

Z听Maastrichtsko pogodbo iz leta听1993 je bilo prej拧nje medvladno sodelovanje na podro膷ju azila vklju膷eno v听institucionalni okvir EU. Svet je moral kot glavni akter v听svoje delo vklju膷iti Komisijo in obve拧膷ati Parlament o听pobudah na podro膷ju azila. Sodi拧膷e Evropske unije ni imelo na podro膷ju azila nobene pristojnosti.

Amsterdamska pogodba iz leta听1999 je institucijam EU podelila nove pristojnosti in jim omogo膷ila oblikovanje zakonodaje na podro膷ju azila s听posebnim institucionalnim mehanizmom: petletnim prehodnim obdobjem, v听katerem so imele Komisija in dr啪ave 膷lanice skupno pravico do pobude, odlo膷itve pa je po posvetovanju z听Evropskim parlamentom soglasno sprejel Svet. Sodi拧膷e Evropske unije je postalo pristojno za specifi膷ne primere. Z听Amsterdamsko pogodbo je bilo dolo膷eno tudi, da se lahko Svet po zaklju膷ku prve petletne faze odlo膷i, da se bo v听nadaljevanju uporabljal obi膷ajni postopek soodlo膷anja, tako da od tega trenutka dalje odlo膷itve sprejema s听kvalificirano ve膷ino. Svet se je tako odlo膷il konec leta听2004 in od leta听2005 se uporablja postopek soodlo膷anja (po novem imenovan redni zakonodajni postopek).

S听sprejetjem programa iz Tampereja oktobra听1999 je Evropski svet sklenil, da se bo skupni evropski azilni sistem izvajal v听dveh zaporednih fazah: kratkoro膷no bi sprejetje skupnih minimalnih standardov moralo privesti do skupnega postopka, na dolgi rok pa do听enotnega statusa za tiste, ki se jim odobri azil, veljavnega v听vsej听EU.

To je privedlo do prve faze skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) od leta听1999 do leta听2004, s听katero so bili vzpostavljeni merila in mehanizmi za dolo膷itev dr啪ave 膷lanice, odgovorne za obravnavanje pro拧nje za azil (ki nadome拧膷a mednarodno/medvladno Dublinsko konvencijo iz leta听1990), vklju膷no z听evropskim sistemom za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil (Eurodac) za shranjevanje in primerjavo podatkov o听prstnih odtisih; dolo膷eni so bili tudi skupni minimalni standardi, ki so jih morale dr啪ave 膷lanice upo拧tevati v听zvezi s听sprejemanjem prosilcev za azil, pogoji za mednarodno za拧膷ito in naravo zagotovljene za拧膷ite ter postopki za podelitev in preklic statusa begunca. Za膷asno za拧膷ito v听primeru mno啪i膷nih prihodov je urejala dodatna zakonodaja.

Novembra听2004 je EU s听Haa拧kim programom pozvala, naj se instrumenti in ukrepi za drugo fazo sprejmejo pred koncem leta听2010, in tako poudarila, da 啪eli prese膷i minimalne standarde in razviti enotni azilni postopek, ki bi vklju膷eval skupna jamstva in enoten status oseb, ki se jim odobri za拧膷ita. Z听Evropskim paktom o听priseljevanju in azilu iz leta听2008 je bil rok prelo啪en na leto听2012.

B. Lizbonska pogodba

Z听Lizbonsko pogodbo, ki je za膷ela veljati decembra听2009, se je stanje spremenilo, saj so bili ukrepi na podro膷ju azila spremenjeni: namesto dolo膷itve minimalnih standardov se je oblikoval skupen sistem, ki vklju膷uje enoten status in enotne postopke.

Skupni evropski azilni sistem mora vklju膷evati:

• enotni status azila,
• enotni status subsidiarne za拧膷ite,
• skupni sistem za膷asne za拧膷ite,
• skupne postopke za dodelitev ali odvzem enotnega statusa azila ali subsidiarne za拧膷ite,
• merila in mehanizme za odlo膷anje o听tem, katera dr啪ava 膷lanica je pristojna za obravnavo pro拧nje za azil,
• standarde glede pogojev za sprejem,
• partnerstvo in sodelovanje s听tretjimi dr啪avami.

Od sprejetja Lizbonske pogodbe tudi 膷len听80 PDEU izrecno predpisuje na膷elo solidarnosti in po拧tene delitve odgovornosti med dr啪avami 膷lanicami, kar vklju膷uje finan膷na bremena. Ukrepi EU na podro膷ju azila bi morali po potrebi zagotavljati uveljavitev tega na膷ela. S听to pogodbo je bil poleg tega bistveno spremenjen postopek odlo膷anja na podro膷ju azila, saj je postopek soodlo膷anja postal standarden. Poleg tega se je znatno izbolj拧al sodni nadzor, ki ga izvaja Sodi拧膷e Evropske unije. Odslej lahko za predhodno odlo膷anje zaprosijo vsa sodi拧膷a dr啪ave 膷lanice, ne le nacionalna sodi拧膷a zadnje stopnje, kot je veljalo doslej. To je Sodi拧膷u Evropske unije omogo膷ilo, da je razvilo obse啪nej拧o sodno prakso na podro膷ju azila.

V听stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel 10.听decembra听2009 za obdobje 2010鈥�2014, je bil ponovno poudarjen cilj vzpostavitve skupnega obmo膷ja za拧膷ite in solidarnosti, ki temelji na skupnem azilnem postopku ter enotnem statusu oseb, ki u啪ivajo mednarodno za拧膷ito. V听njem je bilo zlasti poudarjeno, da je treba spodbujati resni膷no solidarnost z听dr啪avami 膷lanicami, ki se soo膷ajo s听posebnimi pritiski, in da ima v听zvezi s听tem osrednjo vlogo novi Evropski azilni podporni urad (EASO, zdaj Agencija Evropske unije za azil ()).

膶eprav je Komisija 啪e v听letih听2008 in听2009 predstavila predloge za drugo fazo skupnega evropskega azilnega sistema, so pogajanja napredovala po膷asi. 鈥濪ruga鈥� faza skupnega evropskega azilnega sistema je bila tako sprejeta po za膷etku veljavnosti Lizbonske pogodbe, pri 膷emer je namesto听minimalnih standardov dobil ve膷ji poudarek skupni azilni postopek na podlagi enotnega statusa za拧膷ite.

C. Veljavni pravni instrumenti in sedanja prizadevanja za reformo

Direktivo Sveta听2001/55/ES z听dne 20.听julija听2001 o听najni啪jih standardih za dodelitev za膷asne za拧膷ite v听primeru mno啪i膷nega prihoda razseljenih oseb in o听ukrepih za uravnote啪enje prizadevanj in posledic za dr啪ave 膷lanice pri sprejemanju tak拧nih oseb , ki je nastala kot okvir za obravnavo nepri膷akovanega mno啪i膷nega prihoda razseljenih oseb in njihovo takoj拧njo za拧膷ito. Namen te direktive je zmanj拧ati razlike med politikami, ki veljajo v听dr啪avah 膷lanicah za sprejem in obravnavo razseljenih oseb v听primeru mno啪i膷nega prihoda, in spodbujati solidarnost med dr啪avami 膷lanicami. Svet jo je prvi膷 uporabil v听odziv na rusko invazijo na Ukrajino 24.听februarja听2022 brez primere, da bi ljudem, ki be啪ijo pred vojno v听Ukrajini, ponudil hitro in u膷inkovito pomo膷.

Z听izjemo prenovljene , ki je za膷ela veljati januarja听2012, so prenovitve ostalih zakonodajnih aktov za膷ele veljati 拧ele julija听2013 (; ; ; in ), kar je pomenilo, da je njihov zapozneli prenos sredi julija听2015 sovpadel z听vrhuncem migracijske krize. Evropski svet je junija听2014 na podlagi iz marca听2014 in napredka, dose啪enega s听stockholmskim programom, pripravil na obmo膷ju svobode, varnosti in pravice (膷len听68 PDEU) za naslednjih nekaj let. V听smernicah je poudarjeno, da sta popoln prenos skupnega evropskega azilnega sistema in njegovo u膷inkovito izvajanje absolutni prednostni nalogi.

Komisija je maja听2015 zaradi migracijskega pritiska po letu听2014 objavila (4.2.3.), v听kateri predlaga ve膷 ukrepov za obravnavanje tega pritiska, vklju膷no s听pristopom 啪ari拧膷nih to膷k, ki so ga vzpostavili urad EASO (zdaj agencija EUAA), Evropska agencija za mejno in obalno stra啪o (nekdanja agencija Frontex) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na podro膷ju prepre膷evanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol). Ta pristop vklju膷uje delo na terenu, na podlagi katerega lahko najbolj obremenjene dr啪ave 膷lanice hitro identificirajo in registrirajo prihajajo膷e migrante ter vzamejo njihove prstne odtise. Pristop 啪ari拧膷nih to膷k naj bi prispeval tudi k听izvajanju mehanizmov za nujno premestitev za skupaj 160.000听ljudi, ki potrebujejo mednarodno za拧膷ito. Komisija je te mehanizme predlagala za pomo膷 Italiji in Gr膷iji, Svet pa jih je po posvetovanju s听Parlamentom sprejel in . Sklep Sveta je pozneje potrdilo .

V听evropski agendi o听migracijah so dolo膷eni tudi nadaljnji ukrepi v听smeri reforme skupnega evropskega azilnega sistema, ki so bili maja in julija听2016 predstavljeni v听dveh sve啪njih zakonodajnih predlogov in o听katerih sta razpravljala Parlament in Svet v听zakonodajnem obdobju, ki se je kon膷alo maja听2019. Vendar med leti听2014 in听2019 ni bil sprejet noben zakonodajni akt, ker so bile zadeve blokirane v听Svetu ali ker so bile druge posami膷ne zadeve ustavljene zaradi blokiranja povezanih zadev.

Komisija je 23.听septembra听2020 izdala , da bi dala nov zagon zastali reformi skupnega evropskega azilnega sistema.

Prvi predlog reforme, ki ga je bilo treba odobriti, je bil ustanovitev Agencije Evropske unije za azil (EUAA), ki bo nadomestila urad EASO. Agencija je bila ustanovljena z听, ki je za膷ela veljati 19.听januarja听2022.

Evropski parlament in pet rotirajo膷ih predsedstev Sveta so septembra听2022 podpisali Skupni 苍补膷谤迟 o听organizaciji, usklajevanju in izvajanju 膷asovnega okvira za pogajanja med sozakonodajalcema o听skupnem evropskem azilnem sistemu in novem evropskem paktu o听migracijah in azilu. Zavezali so se, da si bodo skupaj prizadevali, da bodo reforme pravil EU o听migracijah in azilu sprejete pred volitvami v听Evropski parlament leta听2024.

Naslednjih deset pravnih instrumentov je bilo sprejetih 14.听maja 2024 o听reformi evropskega okvira za upravljanje azila in migracij.

D. Zunanja razse啪nost

, ki ga je Komisija sprejela leta听2011, je splo拧ni okvir zunanje migracijske in azilne politike EU ter dolo膷a, kako EU izvaja politi膷ni dialog in sodelovanje s听tretjimi听dr啪avami, na podlagi jasno opredeljenih prednostnih nalog. Je del skupnega zunanjega delovanja EU in vklju膷uje听razvojno sodelovanje. Glavni cilji tega pristopa so bolj拧e organiziranje zakonitih migracij, prepre膷evanje in zatiranje nezakonitih migracij, maksimiranje razvojnega u膷inka migracij in mobilnosti ter spodbujanje mednarodne za拧膷ite.

Evropski svet in Tur膷ija sta marca听2016 dosegla dogovor, namenjen zmanj拧anju pritoka migrantov brez urejenega statusa prek Tur膷ije v听Evropo. Kot je navedeno v听, bo mogo膷e vrniti v听Tur膷ijo vse nove migrante in prosilce za azil brez urejenega statusa, ki iz te dr啪ave pridejo na gr拧ke otoke in katerih pro拧nje za azil se razglasijo za nedopustne. Za vsakega Sirca, ki se vrne v听Tur膷ijo, bi moral biti en Sirec preseljen v听EU, v听zameno za nadaljnjo liberalizacijo vizumskega re啪ima za tur拧ke dr啪avljane in pla膷ilo v听vi拧ini 6听milijard听EUR iz instrumenta za begunce v听Tur膷iji do konca leta听2018. Komisija v听 z听dne 16.听oktobra听2019 navaja, da ima izjava 拧e naprej klju膷no vlogo pri u膷inkovitem odzivanju na migracijske izzive v听vzhodnem Sredozemlju. je oktobra听2021 Tur膷ijo pozval, naj zagotovi, da se bo izjava EU-Tur膷ija iz leta听2016 izvajala dosledno in nediskriminatorno, tudi v听odnosu do Republike Ciper. Dialog na visoki ravni med EU in Tur膷ijo o听migracijah je potekal 23.听novembra听2023.

Ena od klju膷nih pobud, predstavljenih v听novem paktu o听migracijah in azilu, je bila spodbujanje prilagojenih in vzajemno koristnih partnerstev na podro膷ju migracij s听tretjimi dr啪avami. Komisija je julija听2023 s听Tunizijo podpisala memorandum o听soglasju, spomladi听2024 pa je podpisala dodatne sporazume z听Egiptom, Libanonom in Mavretanijo.

Na svetovni ravni je septembra听2016 generalna skup拧膷ina OZN soglasno sprejela , ki je prelomna politi膷na izjava, s听katero naj bi izbolj拧ali na膷in, na katerega se mednarodna skupnost odziva na mno啪i膷ne premike beguncev in migrantov, pa tudi na dolgotrajne begunske krize. Posledi膷no sta bila v听letu听2018 sprejeta dva globalna dogovora, in sicer o听beguncih in o听drugih migrantih. Newyor拧ka deklaracija dolo膷a celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo, in sicer s听posebnimi ukrepi za zmanj拧anje pritiska na dr啪ave gostiteljice, za pove膷anje samostojnosti beguncev, za bolj拧i dostop do re拧itev glede tretjih dr啪av in za izbolj拧anje razmer v听dr啪avah izvora, ki bodo omogo膷ile za varno in dostojanstveno vrnitev beguncev. Na podlagi teh 拧tirih klju膷nih ciljev je Generalna skup拧膷ina OZN 17.听decembra听2018 potrdila .

E. Financiranje, ki je na voljo za azilno politiko

Glavni instrument financiranja v听prora膷un EU na podro膷ju azila je Sredstva Sklada AMIF iz prej拧njega dolgoro膷nega prora膷una EU (2014-2020), ki so sovpadala z听migracijsko krizo, so se pove膷ala s听3,31听milijarde听EUR na 6,6听milijarde听EUR. Za sedanji dolgoro膷ni prora膷un EU za obdobje 2021鈥�2027 se je financiranje iz sklada znova pove膷alo, in sicer na 9,9听milijarde听EUR, med drugim za u膷inkovito in humano upravljanje migracij, azila in vklju膷evanja, tudi s听finan膷no podporo dr啪avam 膷lanicam za solidarnost, izkazano s听preselitvijo in premestitvami. Sredstva se namenjajo tudi iz drugih finan膷nih instrumentov EU, kot sta Evropski socialni sklad (2.3.2.) in Evropski sklad za regionalni razvoj (3.1.2.), ve膷inoma za vklju膷evanje beguncev in migrantov, 膷eprav se dele啪 njim namenjenih sredstev ne obra膷unava lo膷eno v听prora膷unskih vrsticah in s听tem ni o膷iten.

Prav tako so se za膷etna sredstva za obdobje 2014鈥�2020, namenjena uradu EASO (zdaj agencija EUAA), pove膷ala s听109听milijonov听EUR na 456听milijonov听EUR. Da bi zagotovili popolno operativno podporo azilnim postopkom v听prihodnosti, novi ve膷letni finan膷ni okvir za obdobje 2021鈥�2027 dolo膷a prora膷un v听vi拧ini 1,22听milijarde听EUR.

Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 鈥� Globalna Evropa (NDICI 鈥� Globalna Evropa) je bil uveden z听. Zdru啪uje ve膷ino instrumentov EU za zunanje financiranje, ki so v听prej拧njem prora膷unskem obdobju (2014鈥�2020) obstajali kot lo膷eni instrumenti. Zna拧a 79,5听milijarde听EUR in vklju膷uje okvirni cilj 10听% porabe v听zvezi z听migracijami (pro啪en spodbujevalni pristop k听migracijam).

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament je vedno odlo膷no zagovarjal skupni evropski azilni sistem v听skladu s听pravnimi zavezami EU. Pozval je tudi k听zmanj拧anju nezakonitih migracij in k听varstvu ranljivih skupin.

Po za膷etku izvajanja Lizbonske pogodbe Parlament kot polnopravni sozakonodajalec dejavno sodeluje pri sprejemanju nove zakonodaje o听priseljevanju in azilu.

Evropski parlament lahko vlo啪i ni膷nostno to啪bo pri Sodi拧膷u听Evropske unije. To mo啪nost je uspe拧no uporabil (glej ) za razveljavitev dolo膷b o听postopkih za sprejetje skupnega seznama tretjih dr啪av, ki se 拧tejejo za varne dr啪ave izvora, in skupnega seznama varnih evropskih tretjih dr啪av, iz听Direktive Sveta听2005/85/ES.

Obi拧膷ite spletno stran Parlamenta o听odzivu EU na migracije in azil.

听

Georgiana Sandu

06-2024