Politika priseljevanja
Glavni cilj Evropske unije je v听prihodnost usmerjena in celovita evropska migracijska politika, ki temelji na solidarnosti. Njen namen je vpeljati uravnote啪en pristop k听obravnavanju zakonitega in nezakonitega priseljevanja.
Pravna podlaga
膶lena听79 in听80 (PDEU).
Pristojnosti
Zakonito priseljevanje:Evropska unija je pristojna, da dolo膷i pogoje za vstop dr啪avljanov tretjih dr啪av v听dr啪avo 膷lanico in zakonito prebivanje v听njej, tudi kadar je namen vstopa zdru啪itve dru啪ine. Dr啪ave 膷lanice ohranijo pravico, da dolo膷ijo kvote za sprejem posameznikov iz tretjih dr啪av, ki i拧膷ejo zaposlitev.
痴办濒箩耻膷别惫补苍箩别: Evropska unija lahko dr啪ave 膷lanice spodbuja k听sprejemanju ukrepov za pospe拧evanje vklju膷evanja dr啪avljanov tretjih dr啪av, ki v听njih zakonito prebivajo, ter jih pri tem podpira, vendar pa v听pravu EU ni dolo膷b za usklajevanje nacionalnih zakonov in predpisov.
Prepre膷evanje nezakonitega priseljevanja: Evropska unija mora prepre膷iti in zmanj拧ati nezakonito priseljevanje, zlasti z听u膷inkovito politiko vra膷anja, pri 膷emer pa mora spo拧tovati temeljne pravice.
Sporazumi o听ponovnem sprejemu: Evropska unija je pristojna za sklepanje sporazumov s听tretjimi dr啪avami za ponovni sprejem dr啪avljanov tretjih dr啪av, ki ne izpolnjujejo ali ve膷 ne izpolnjujejo pogojev za vstop, navzo膷nost ali prebivanje v听eni ali ve膷 dr啪avah 膷lanicah, v听dr啪avo izvora ali porekla.
Cilji
Opredelitev uravnote啪enega pristopa k听priseljevanju: cilj Unije je oblikovati uravnote啪en pristop k听upravljanju zakonitega priseljevanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju. Ustrezno obvladovanje migracijskih tokov zajema pravi膷no obravnavanje dr啪avljanov tretjih dr啪av, ki zakonito prebivajo v听dr啪avah 膷lanicah, in stro啪je ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju, vklju膷no s听trgovino z听ljudmi in tihotapljenjem, ter spodbujanje tesnej拧ega sodelovanja s听tretjimi dr啪avami na vseh podro膷jih. Unija si prizadeva, da bi zagotovila enotno raven pravic in obveznosti priseljencev z听urejenim statusom, primerljivo s听pravicami in obveznostmi dr啪avljanov听EU.
Na膷elo solidarnosti: v听skladu z听Lizbonsko pogodbo za politike priseljevanja velja na膷elo solidarnosti in pravi膷ne delitve odgovornosti med dr啪avami 膷lanicami, tudi na finan膷nem podro膷ju (膷len听80听PDEU).
顿辞蝉别啪办颈
A. Institucionalne spremembe, uvedene z听Lizbonsko pogodbo
Lizbonska pogodba, ki je za膷ela veljati decembra听2009 (1.1.5.), je uvedla glasovanje s听kvalificirano ve膷ino na podro膷ju zakonitega priseljevanja ter novo pravno podlago za ukrepe vklju膷evanja. Zdaj se redni zakonodajni postopek uporablja za politike nezakonitega in zakonitega priseljevanja, kar pomeni, da je Parlament sozakonodajalec na tem podro膷ju z听enakimi pristojnostmi kot Svet. V听primeru nenadnega prihoda velikega 拧tevila dr啪avljanov iz tretjih dr啪av pa lahko za膷asne ukrepe 拧e vedno sprejme zgolj Svet po posvetovanju s听Parlamentom (膷len听78(3)听PDEU).
V听Lizbonski pogodbi je tudi pojasnjeno, da si Unija pristojnosti na tem podro膷ju deli z听dr啪avami 膷lanicami, zlasti glede 拧tevila migrantov, ki lahko zakonito vstopijo v听dr啪avo 膷lanico, da bi si poiskali delo (膷len听79(5)听PDEU). Omeniti velja tudi, da ima Sodi拧膷e Evropske unije zdaj polno pristojnost na podro膷ju priseljevanja in azila.
B. Politi膷ni razvoj dogodkov
1. Globalni pristop k听vpra拧anju migracij in mobilnosti
Komisija je leta听2011 sprejela globalni pristop k听vpra拧anju migracij in mobilnosti () ter v听njem dolo膷ila splo拧ni okvir za odnose Unije s听tretjimi dr啪avami na podro膷ju migracij. Pristop temelji na 拧tirih stebrih: zakonito priseljevanje in mobilnost, nezakonito priseljevanje in trgovina z听ljudmi, mednarodna za拧膷ita in azilna politika ter maksimiziranje razvojnega u膷inka migracij in mobilnosti. V听okviru pristopa je vseskozi prisotno vpra拧anje temeljnih pravic migrantov.
2. Strate拧ke smernice iz junija听2014
Stockholmski program za obmo膷je svobode, varnosti in pravice je bil sprejet decembra听2009, iztekel pa se je decembra听2014 (4.2.1.). Komisija je marca听2014 objavila novo 蝉辫辞谤辞膷颈濒辞, v听katerem je predstavila svoje videnje prihodnje agende na podro膷ju obmo膷ja svobode, varnosti in pravice, z听naslovom . V听skladu s听膷lenom听68 PDEU je Evropski svet v听svojih sklepih z听dne 26.听in 27.听junija听2014 dolo膷il 鈥� za zakonodajno in operativno na膷rtovanje na obmo膷ju svobode, varnosti in pravice鈥� za obdobje 2014鈥�2020. To ni ve膷 program, ampak smernice s听poudarkom na prenosu, izvajanju in konsolidaciji pravnih instrumentov in veljavnih ukrepov. V听njih je poudarjeno, da je treba sprejeti globalni pristop k听migraciji, da se 膷im bolje izkoristijo prednosti zakonite migracije in za拧膷itijo vsi, ki za拧膷ito potrebujejo, obenem pa se re拧uje problematika nezakonitih migracij in u膷inkovito upravljajo meje. Nove strate拧ke smernice 拧e niso bile sprejete.
3. Evropska agenda o听migracijah
Komisija je maja听2015 objavila . V听agendi so predlagani takoj拧nji ukrepi za spoprijemanje s听krizo v听Sredozemlju ter ukrepi, ki naj bi jih sprejeli v听prihodnjih letih, da bi bolje obvladovali vse vidike priseljevanja.
Komisija je aprila听2016 na podlagi agende objavila s听smernicami za zakonito migracijo in azil. V听smernicah na podro膷ju zakonite migracije so predvidene 拧tiri glavne osi: pregledati direktivo o听modri karti, pritegniti inovativne podjetnike v听Evropsko unijo, oblikovati skladnej拧i in u膷inkovitej拧i model upravljanja zakonitega priseljevanja na ravni Unije, zlasti z听oceno obstoje膷ega okvira, in poglobiti sodelovanje s听klju膷nimi dr啪avami izvora, da bi zagotovili zakonite poti v听EU, hkrati pa izbolj拧ali vra膷anje tistih, ki nimajo pravice do bivanja v听njej.
Komisija je oktobra听2019 objavila svoje zadnje poro膷ilo o听napredku pri听izvajanju evropske agende o听migracijah, v听katerem je pregledala napredek in pomanjkljivosti pri njenem izvajanju. Komisija je septembra听2021, leto po sprejetju novega pakta o听migracijah in azilu, sprejela prvo , v听katerem je obravnavala vse vidike upravljanja migracij ter klju膷ne dogodke na podro膷ju migracijske in azilne politike v听zadnjem letu in pol. je bilo objavljeno 6.听oktobra听2022.
Vse dogajanje na podro膷ju te politike pozorno spremlja , ki je bila ustanovljena leta听2008. Gre za mre啪o strokovnjakov s听podro膷ja migracij in azila iz vseh dr啪av 膷lanic, ki skupaj pripravljajo objektivne, primerljive in za to politiko pomembne informacije.
4. Novi pakt o听migracijah in azilu
Komisija je, kot je napovedala v听svojem delovnem programu za leto听2020, septembra istega leta objavila novi pakt. Cilj novega pakta je vklju膷iti azilni postopek v听celovito upravljanje migracij ter ga povezati s听predhodnim pregledom in vra膷anjem, hkrati pa zajeti upravljanje zunanjih meja, odlo膷nej拧e predvidevanje, pripravljenost na krize in odzivanje nanje v听povezavi s听solidarnostnim mehanizmom ter zunanje odnose s听klju膷nimi tretjimi dr啪avami izvora in tranzita zunaj EU (4.2.2.). Slednje vklju膷uje za razvoj dopolnilnih zakonitih poti za za拧膷ito, kot so preselitev in druge oblike humanitarnega sprejema, na primer programi pokroviteljstva skupnosti, pa tudi poti, povezane z听izobra啪evanjem in delom.
Komisija je 15.听novembra听2023 predlagala , ki vklju膷uje predlog oblikovanje nabora talentov EU, ter ukrepe za poenostavitev postopkov priznavanja kvalifikacij za spodbujanje mobilnosti 拧tudentov in trga dela.
C. Razvoj zakonodaje
Od leta听2008 je bilo sprejetih ve膷 pomembnih direktiv na podro膷ju priseljevanja, od katerih jih je bilo nekaj 啪e spremenjenih.
1. Zakonito priseljevanje
Po te啪avah, ki so nastale pri sprejemanju splo拧nih dolo膷b za priseljevanje vseh vrst delavcev v听EU, sedanji pristop zajema sprejemanje podro膷ne zakonodaje glede na kategorijo migrantov, da bi oblikovali politiko o听zakonitem priseljevanju na ravni听EU.
窜听 o听pogojih za vstop in prebivanje dr啪avljanov tretjih dr啪av za namene visoko kvalificirane zaposlitve je bila uvedena 鈥瀖odra karta EU鈥�, tj. hitri postopek za izdajo posebnega dovoljenja za prebivanje in delo pod privla膷nej拧imi pogoji za zaposlitev visokokvalificiranih delavcev iz tretjih dr啪av v听dr啪avah 膷lanicah. Komisija je junija听2016 predlagala revizijo sistema, ki vklju膷uje manj stroga merila za sprejem, ni啪ji pla膷ni prag/zahtevano minimalno trajanje pogodbe o听zaposlitvi, bolj拧e dolo膷be o听zdru啪itvi dru啪ine in odpravo vzporednih nacionalnih sistemov, 膷emur so dr啪ave 膷lanice nasprotovale. Po objavi novega pakta sta Parlament in Svet ponovno za膷ela delo v听zvezi s听to revizijo, Parlament pa je 15.听septembra听2021 potrdil dogovor, ki je bil dose啪en s听Svetom. Nova pravila dolo膷ajo pro啪nej拧a merila za sprejem (dovolj je veljavna pogodba o听zaposlitvi ali zavezujo膷a 拧estmese膷na ponudba za zaposlitev), hkrati pa zni啪ujejo prag minimalne pla膷e, ki jo morajo prosilci zaslu啪iti, da so upravi膷eni do modre karte, in imetnikom modre karte olaj拧ajo potovanje med dr啪avami EU in ponovno zdru啪itev z听dru啪ino. je za膷ela veljati 27.听novembra听2021, rok za njen prenos pa je bil 18.听november听2023.
dolo膷a skupen in poenostavljen postopek za dr啪avljane tretjih dr啪av, ki zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in delo v听dr啪avi 膷lanici, in skupen niz pravic, ki se zagotovijo priseljencem z听urejenim statusom. V听, ki je bilo objavljeno marca听2019, je bilo ugotovljeno, da dr啪avljani tretjih dr啪av niso dovolj seznanjeni s听svojimi pravicami in da to ovira njihovo integracijo in nediskriminacijo, kar je cilj te direktive. Komisija je aprila听2022 predlaga prenovo direktive z听namenom poenostavitve in razjasnitve podro膷ja uporabe. Parlament in Svet sta politi膷ni dogovor dosegla decembra听2023. Direktiva听2024/1233 je bila v听uradnem listu objavljena 30.听aprila听2024 in racionalizira postopek pridobitve enotnega delovnega dovoljenja in dovoljenja za prebivanje za prosilce in delodajalce ter uvaja nove ukrepe za krepitev za拧膷ite delavcev iz tretjih dr啪av pred izkori拧膷anjem.
, sprejeta februarja听2014, ureja pogoje za vstop in prebivanje dr啪avljanov tretjih dr啪av zaradi sezonske zaposlitve. Sezonski delavci migranti lahko zakonito za膷asno prebivajo v听EU najve膷 pet do devet mesecev (odvisno od dr啪ave 膷lanice) za opravljanje sezonskega dela ali dela, vezanega na听letni 膷as, pri 膷emer ohranijo stalno prebivali拧膷e zunaj EU. V听direktivi so tudi pojasnjene pravice teh delavcev migrantov. Komisija je julija听2020 izdala , v听katerih je napovedala tudi prvo poro膷ilo o听izvajanju za leto听2021. Vendar je bilo poro膷ilo prelo啪eno in bo predvidoma objavljeno v听prvi polovici leta听2024.
o听pogojih za vstop in prebivanje dr啪avljanov tretjih dr啪av zaradi premestitve znotraj podjetja je bila sprejeta 15.听maja听2014. Podjetjem in ve膷nacionalnim dru啪bam olaj拧uje za膷asno premestitev vodstvenih delavcev, strokovnjakov ali zaposlenih na pripravni拧tvu v听izpostave ali podru啪nice v听Evropski uniji. Rok za pripravo prvega poro膷ila o听njenem izvajanju je bil novembra听2019.
o听pogojih za vstop in prebivanje dr啪avljanov tretjih dr啪av za namene raziskovanja, 拧tudija, opravljanja pripravni拧tva, prostovoljskega dela, programov izmenjave u膷encev ali izobra啪evalnih projektov in dela varu拧k au pair, je bila sprejeta听11.听maja听2016, v听nacionalno zakonodajo pa jo je bilo treba prenesti do 23.听maja听2018. Nadomestila je prej拧nje instrumente, ki so se nana拧ali na 拧tudente in raziskovalce. Njeno podro膷je uporabe je 拧ir拧e, uporaba pa enostavnej拧a.
Kon膷no pa status dr啪avljanov tretjih dr啪av, ki so v听Evropski uniji rezidenti za dalj拧i 膷as, 拧e vedno ureja , kakor je bila spremenjena leta听2011, ko se je podro膷je uporabe raz拧irilo tudi na begunce in druge upravi膷ence do mednarodne za拧膷ite. V听 iz marca听2019 je bilo ugotovljeno, da dr啪ave 膷lanice, namesto da bi dejavno spodbujale evropski status rezidenta za dalj拧i 膷as, raje izdajajo nacionalno dovoljenje o听prebivanju za dalj拧i 膷as. Ugotovljeno je bilo tudi, da malo dr啪avljanov tretjih dr啪av uveljavi svojo pravico in se preseli v听drugo dr啪avo 膷lanico. Komisija je aprila听2022 prenovitev direktive, da se ustvari pravi status rezidenta EU za dalj拧i 膷as, zlasti s听krepitvijo pravice rezidentov za dalj拧i 膷as, da se preselijo v听druge dr啪ave 膷lanice in delajo v听njih. Evropski parlament je pogajalski mandat sprejel aprila听2023, Svet pa novembra istega leta. Parlament in Svet sta 30.听novembra听2023 za膷ela medinstitucionalna pogajanja za sklenitev kon膷nega pravnega besedila.
2. 痴办濒箩耻膷别惫补苍箩别
Svet je sprejel , ki vsebuje dolo膷be o听pravici do zdru啪itve dru啪ine, ki je 拧ir拧a od spo拧tovanja zasebnega in dru啪inskega 啪ivljenja iz 8. 膷lena Evropske konvencije o听varstvu 膷lovekovih pravic. Ker je bilo leta听2008 v听poro膷ilu o听izvajanju Direktive听2003/86/ES ugotovljeno, da je dr啪ave 膷lanice ne uporabljajo v听celoti in pravilno, je Komisija aprila听2014 objavila o听smernicah dr啪avam 膷lanicam za njeno uporabo. V听 (marec听2019) je bilo ugotovljeno, da se je stanje izvajanja direktive od leta听2008 izbolj拧alo. To je bilo deloma posledica postopkov za ugotavljanje kr拧itev, ki jih je spro啪ila Komisija, smernic iz leta听2014 in 拧tevilnih sodb Sodi拧膷a Evropske unije.
Pristojnosti Evropske unije na podro膷ju integracije so omejene. Komisija je julija听2011 sprejela . Novembra听2020 je predstavila tudi akcijski na膷rt za integracijo in vklju膷evanje za obdobje 2021鈥�2027, ki dolo膷a in konkretne pobude za pomo膷 dr啪avam 膷lanicam pri integraciji in vklju膷evanju pribli啪no 34听milijonov dr啪avljanov tretjih dr啪av, ki zakonito prebivajo na obmo膷ju Unije, v听izobra啪evanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in re拧evanje stanovanjske problematike. Na膷rt zdru啪uje ukrepe spremljanja in uporabo novih digitalnih orodij ter prizadevanja za spodbujanje udele啪be migrantov v听dru啪bi, pove膷anje prilo啪nosti za financiranje EU in oblikovanje partnerstev z听ve膷 dele啪niki na razli膷nih ravneh upravljanja. Obstoje膷i instrumenti vklju膷ujejo , , ter novo strokovno skupino za stali拧膷a migrantov na podro膷ju migracij, azila in vklju膷evanja, ki se je sestala novembra听2020 in se od takrat sestaja redno.
Specializirani instrumenti financiranja za podporo nacionalnim politikam vklju膷evanja temeljijo na ter Evropskem socialnem skladu () v听okviru novega ve膷letnega finan膷nega okvira za obdobje 2021鈥�2027.
3. Nezakonito priseljevanje
EU je sprejela nekaj pomembnih zakonodajnih aktov za spopadanje z听nezakonitim priseljevanjem:
- tako imenovani sve啪enj o听prepre膷evanju nudenja pomo膷i vklju膷uje , v听kateri je enotno opredeljeno kaznivo dejanje nudenja pomo膷i pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, in , v听katerem so dolo膷ene kazenske sankcije za ta dejanja. Sve啪enj dopolnjuje , v听kateri je dolo膷eno, da se pretihotapljenim osebam ali 啪rtvam trgovine z听ljudmi, ki sodelujejo s听pristojnimi organi, izda dovoljenje za prebivanje (glede tihotapljenja gl. tudi preglednico dejstev o听pravosodnem sodelovanju v听kazenskih zadevah 4.2.6.). Komisija je maja听2015 sprejela in v听skladu z听njim po javnem posvetovanju opravila vrednotenje v听programu REFIT o听uporabi obstoje膷ega pravnega okvira. Ugotovila je, da takrat ni bilo dovolj dokazov za pregon posameznikov ali organizacij za humanitarno pomo膷, in sklenila, da je pravni okvir EU na podro膷ju tihotapljenja migrantov v听trenutnem okviru 拧e vedno potreben. Parlament je v听 z听dne 5.听julija听2018 Komisijo pozval, naj oblikuje smernice za dr啪ave 膷lanice za prepre膷evanje kriminalizacije humanitarne pomo膷i, tako je na to temo septembra听2018 potekala tudi . Komisija je v听okviru novega pakta izdala , v听katerem je navedla smernice za razlago direktive o听olaj拧avah, in sicer da izvajanja pravne obveznosti re拧evanja ljudi v听stiski na morju ni mogo膷e opredeliti kot kaznivo dejanje, prenehala pa je pozivati k听dodatnim prizadevanjem, pri 膷emer so dejavnosti iskanja in re拧evanja prepu拧膷ene nevladnim organizacijam in zasebnim plovilom. Komisija je po septembra听2021 sprejela prenovljen . Komisija je 28.听novembra听2023 predstavila o听okrepitvi policijskega sodelovanja v听zvezi s听prepre膷evanjem, odkrivanjem in preiskovanjem tihotapljenja migrantov in trgovine z听ljudmi, o听okrepitvi Europolove podpore pri prepre膷evanju teh kaznivih dejanj in boju proti njim. Predstavila je tudi o听dolo膷itvi minimalnih pravil za prepre膷evanje pomo膷i pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v听Uniji in boj proti njej ter o听nadomestitvi Direktive Sveta听2002/90/ES in Okvirnega sklepa Sveta听2002/946听PNZ.
- dolo膷a skupne standarde in postopke EU za vra膷anje nezakonito prebivajo膷ih dr啪avljanov tretjih dr啪av. Prvo poro膷ilo o听njenem izvajanju je bilo sprejeto marca听2014. Komisija je septembra听2015 objavila akcijski , oktobra istega leta pa so bili sprejeti sklepi Sveta o听prihodnosti politike vra膷anja. Komisija je marca听2017 dopolnila akcijski na膷rt s听 o听u膷inkovitej拧i politiki vra膷anja v听Evropski uniji s听prenovljenim akcijskim na膷rtom in o听bolj u膷inkovitem vra膷anju. Septembra听2017 je objavila prenovljeni , ki vsebuje smernice glede izvajanja dol啪nosti nacionalnih organov, pristojnih za opravljanje nalog v听zvezi z听vra膷anjem. Poleg tega sta Parlament in Svet leta听2016 sprejela o听uvedbi evropske potne listine za vra膷anje nezakonito prebivajo膷ih dr啪avljanov tretjih dr啪av. , ki je bila pred kratkim prenovljena in okrepljena, dr啪avam 膷lanicam zagotavlja vse ve膷jo podporo za opravljanje nalog v听zvezi z听vra膷anjem. Komisija je septembra听2018 predlagala prenovitev direktive o听vra膷anju, da bi pospe拧ili postopke, vklju膷no z听jasnej拧imi postopki in pravili za prepre膷evanje zlorab, u膷inkovitimi programi prostovoljne vrnitve, ki se vzpostavijo v听dr啪avah 膷lanicah, in jasnej拧imi pravili o听pridr啪anju. Parlament je v听oceni u膷inka, ki je bila ciljno usmerjena, ugotovil, da bi predlog zaradi ve膷jega 拧tevila pridr啪anj povzro膷il precej拧nje stro拧ke za dr啪ave 膷lanice. Prav tako ni bilo jasno dokazano, da bi predlog privedel do u膷inkovitej拧ega vra膷anja, temve膷 bi verjetno povzro膷il ve膷 kr拧itev temeljnih pravic migrantov z听neurejenim statusom. Parlament je v听resoluciji z听dne 17.听decembra听2020 o听 poudaril, da je treba u膷inkovitost politike vra膷anja EU meriti ne le glede na stopnjo vra膷anja, temve膷 mora upo拧tevati tudi spo拧tovanje temeljnih pravic in postopkovnih jamstev. Poro膷evalka (Tineke Strik (Zeleni/ESZ) je svoj osnutek poro膷ila objavila 21.听februarja听2020. Delo v听zvezi z听 拧e poteka. V听novem paktu se Komisija pribli啪uje skupnemu sistemu EU za vra膷anje z听bolj operativno podporo dr啪avam 膷lanicam ter Frontexom kot operativno vejo politike vra膷anja EU, poleg tega pa se imenuje koordinator za vra膷anje, ki ga podpira nova mre啪a na visoki ravni za vra膷anje. Prva koordinatorka EU za vra膷anje Mari Juritsch je bila imenovana marca听2022. Komisija je objavila (april听2021), dokument o听 (januar听2023) in o听vzajemnem priznavanju odlo膷b o听vrnitvi in pospe拧itvi vra膷anja (marec听2023).
- dolo膷a sankcije in ukrepe, ki se v听dr啪avah 膷lanicah uporabijo proti delodajalcem nezakonito prebivajo膷ih dr啪avljanov iz tretjih dr啪av. Prvo poro膷ilo o听izvajanju te direktive je bilo predstavljeno 22.听maja听2014. Komisija je septembra听2021 po objavi v听novem paktu sprejela , da bi okrepila izvajanje in hkrati za拧膷itila pravice migrantov brez urejenega statusa.
- Dr啪ave 膷lanice od leta听2001 medsebojno priznavajo odlo膷be o听izgonu (), kar pomeni, da se odlo膷ba ene dr啪ave 膷lanice za izgon dr啪avljana tretje dr啪ave spo拧tuje in izvr拧i v听drugi dr啪avi 膷lanici.
EU se obenem z听izvornimi in tranzitnimi dr啪avami pogaja o听 in jih sklepa, da se tako omogo膷i vra膷anje migrantov brez urejenega statusa in sodelovanje pri prepre膷evanju trgovine z听ljudmi. V听teh sporazumih je dolo膷eno, da njihovo izvajanje spremljajo skupni odbori za ponovni sprejem. Ti sporazumi so povezani s听sporazumi o听poenostavitvi vizumskih postopkov, ki zagotavljajo potrebno spodbudo za pogajanja o听ponovnem sprejemu v听zadevni tretji dr啪avi brez pove膷anja nezakonitih migracij.
Komisija je sklenila tudi neformalne dogovore o听vra膷anju in ponovnem sprejemu, do katerih je Parlament zelo kriti膷en, saj nad njimi nima nadzora, poleg tega pa se odpirajo tudi vpra拧anja glede odgovornosti in preglednosti.
Komisija je predlagala akcijske na膷rte EU za (苍辞惫别尘产别谤听2022), (诲别肠别尘产别谤听2022), (junij听2023) ter pot (oktober听2023).
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament od za膷etka veljavnosti Lizbonske pogodbe kot sozakonodajalec dejavno sodeluje pri听sprejemanju nove zakonodaje, ki obravnava zakonito in nezakonito priseljevanje.
Sprejel je tudi 拧tevilne samoiniciativne resolucije o听migracijah. Med drugim o听razmerah v听Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k听migracijam, o听novih poteh za zakonite delovne migracije in zakonodajno s听priporo膷ili Komisiji o听politiki in pravu na podro膷ju zakonitih migracij.
Za ve膷 informacij o听tej temi glej:
听
Pablo Abril Marti / Georgiana Sandu