Ϸվ

Območje svobode, varnosti in pravice: splošni vidiki

Pogodbe dajejo velik pomen vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice. Leta2009 je bilo uvedenih več pomembnih novih elementov: bolj učinkovit in demokratičen postopek odločanja kot odgovor na odpravo stare strukture stebrov, večje pristojnosti Sodišča EU in nova vloga nacionalnih parlamentov. Osnovne pravice je okrepila pravno zavezujoča Listina Evropske unije otemeljnih pravicah.

Pravna podlaga

Glavne cilje Evropske unije vzvezi zobmočjem svobode, varnosti in pravice določa člen3(2) Pogodbe oEvropski uniji (PEU).

Območju svobode, varnosti in pravice je posvečen tudi naslovV Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU), in sicer včlenih od67 do89. Ta naslov poleg splošnih določb vsebuje tudi posebna poglavjao:

  • politiki glede mejne kontrole, azila in priseljevanja,
  • pravosodnem sodelovanju vcivilnih zadevah,
  • pravosodnem sodelovanju vkazenskih zadevah,
  • policijskem sodelovanju[1].

Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslovaV PDEU ( – klavzula oizvzetju, kar pomeni, da je izvzeta iz sodelovanja vpolitiki). Kljub temu že od leta2001 izvaja schengenski pravni red na medvladni ravni. Kar zadeva pravosodno sodelovanje vcivilnih zadevah in pravila, ki urejajo pristojnost sodišč vpravnih sporih civilne ali gospodarske narave med posamezniki sstalnim prebivališčem vrazličnih državah članicah (), je Kraljevina Danska 19.oktobra2005 zEvropsko unijo sklenila . Kadar koli se sprejmejo spremembe, mora Danska vskladu sčlenom3(2) sporazuma uradno sporočiti svojo odločitev Komisiji, ali bo vsebino takih sprememb prenesla vsvoje notranje pravo ali ne. Irska sodeluje le pri sprejetju in uporabi tistih ukrepov, za katere se je odločila, da želi sodelovati (klavzula omožnosti vključitve – ).

Poleg teh določb je treba omeniti tudi druge člene, ki so neločljivo povezani zvzpostavitvijo območja svobode, varnosti in pravice. Mednje sodijo člen6 PEU oListiniEU otemeljnih pravicah in oEvropski konvenciji ovarstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin[2], člen8 PDEU oodpravi neenakosti, člen15(3) PDEU opravici dostopa do dokumentov institucij, člen16 PDEU ovarstvu osebnih podatkov[3] in členi od18 do25 PDEU onediskriminaciji in državljanstvu Unije[4]. Vendar je PDEU uvedla tudi številne „zavorne klavzule“, kadar država članica meni, da bi osnutek zakonodaje vplival na temeljne vidike njenega kazenskopravnega sistema (člen82(3) PDEU), in skupna minimalna pravila vzvezi zopredelitvijo kaznivih dejanj in sankcij za posebno huda kazniva dejanja sčezmejno razsežnostjo (člen83(3) PDEU). To vpraksi deluje takole: Evropskemu svetu se predloži osnutek direktive, redni zakonodajni postopek pa se začasno ustavi. Vprimeru soglasja bo Evropski svet vštirih mesecih osnutek vrnil Svetu, kar bo spet zagnalo redni zakonodajni postopek.

Cilji

Cilji območja svobode, varnosti in pravice so določeni včlenu67PDEU:

  • „Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic.
  • Unija zagotovi, da se pri prehajanju notranjih meja ne izvaja kontrola oseb, in oblikuje skupno politiko oazilu, priseljevanju in nadzoru zunanjih meja na podlagi solidarnosti med državami članicami, ki je pravična do državljanov tretjih držav. Za namene tega naslova se osebe brez državljanstva obravnavajo enako kakor državljani tretjih držav.
  • Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti zukrepi za preprečevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter zukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi zvzajemnim priznavanjem sodnih odločb vkazenskih zadevah in, po potrebi, približevanjem kazenskih zakonodaj.
  • Unija olajšuje dostop do sodnega varstva, zlasti značelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb vcivilnih zadevah.“

ٴDzž쾱

A. Glavne novosti Lizbonske pogodbe

1. Učinkovitejši in bolj demokratičen postopek odločanja

Lizbonska pogodba je ukinila tretji steber, ki je temeljil na medvladnem sodelovanju, ter tako na splošno uveljavila metodo Skupnosti pri odločitvah vzvezi zobmočjem svobode, varnosti in pravice. Zakonodajni predlogi se odslej načeloma sprejemajo zrednim zakonodajnim postopkom, opisanim včlenu294 PDEU. Svet odloča skvalificirano večino, Evropski parlament, ki ima vlogo sozakonodajalca, pa svoje mnenje izrazi vpostopku soodločanja.

2. Nova vloga nacionalnih parlamentov

Vlogo nacionalnih parlamentov vEU določajo člen12 PEU ter Protokola št.1 in2. Nacionalni parlamenti imajo po novem na voljo osem tednov, da za vsak osnutek zakonodajnega akta preverijo, ali je skladen značelom subsidiarnosti; šele potem se lahko onjem odloča na ravni Unije. Ko gre za območje svobode, varnosti in pravice, je treba osnutek ponovno preučiti, če to zahteva četrtina nacionalnih parlamentov (člen7(2) Protokola št.2).

Če zakonodajni akt krši načelo subsidiarnosti, je mogoče pri Sodišču Evropske unije vložiti ničnostno tožbo.

Nacionalni parlamenti sodelujejo pri ocenjevanju dela Eurojusta in Europola (člena85 in88PDEU).

3. Večje pristojnosti Sodišča Evropske unije[5]

Odslej lahko Sodišče EU brez omejitev predhodno odloča ovseh vidikih območja svobode, varnosti in pravice. Po petletnem prehodnem obdobju od začetka veljave Lizbonske pogodbe (tj.od 1.decembra2014) lahko tudi akti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja vkazenskih zadevah, sprejeti vokviru prejšnje pogodbe, postanejo predmet takega postopka. Isti sistem velja za sprožitev postopkov pred Sodiščem EU zaradi neizpolnjevanja obveznosti (Protokol št.36).

4. Okrepljena vloga Komisije

Možnost Komisije, da proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo določb, sprejetih vzvezi zobmočjem svobode, varnosti in pravice, sproži postopke zaradi neizpolnjevanja obveznosti, je pomembna novost, ki daje Komisiji nove pristojnosti pri nadzorovanju pravilnega izvajanja zakonodaje.

5. Morebitno sodelovanje držav članic pri oceni izvajanja politik vzvezi zobmočjem svobode, varnosti in pravice

Člen70 PDEU določa, da lahko Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe, ki določajo podrobnosti, po katerih države članice vsodelovanju sKomisijo objektivno in nepristransko ocenijo, kako organi držav članic izvajajo politike vzvezi zobmočjem svobode, varnosti in pravice.

B. Vloga Evropskega sveta vzvezi značrtovanjem

Ob spremembah, ki so jih skozi leta prinesle različne pogodbe, je imel Evropski svet posebej pomembno vlogo pri razvoju in napredku na različnih področjih območja svobode, varnosti in pravice.

Evropski svet je vTampereju oktobra1999 posebno zasedanje posvetil vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, da bi se vceloti izrabile možnosti iz Amsterdamske pogodbe.

Novembra2004 je sprejel nov petletni akcijski načrt, imenovan haaški program.

10.in 11.decembra2009 pa stockholmski program. Ta večletni program za obdobje 2010–2014 vsredišče postavlja interese in potrebe državljanov in drugih oseb, za katere je odgovornaEU.

Lizbonska pogodba formalno priznava prevladujočo vlogo Evropskega sveta, ki „določi strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje na območju svobode, varnosti in pravice“ (člen68 PDEU).

C. Ustanovitev posebnih organov za upravljanje območja svobode, varnosti in pravice: agencij

Ustanovljene so bile različne agencije, ki naj bi prispevale kupravljanju politik na več pomembnih področjih območja svobode, varnosti in pravice: za policijsko sodelovanje; (CEPOL); za pravosodno sodelovanje vkazenskih zadevah; (FRA) na področju temeljnih pravic in boja proti diskriminaciji; (EMCDDA); (Frontex) na področju koordiniranja nadzora na zunanjih mejah; (EUAA); [6] in (eu-LISA).

Vloga Evropskega Parlamenta

Parlament razpolaga zvrsto instrumentov in pristojnosti za polno izvajanje svoje vloge:

  • zakonodajno pristojnostjo, vokviru katere Parlament od leta2009 (po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe) deluje kot sozakonodajalec vrednem zakonodajnem postopku. Ta postopek je postal splošno pravilo, vendar je tudi nekaj izjem. Med njimi so ukrepi, katerih namen je zagotoviti „upravno sodelovanje med pristojnimi službami držav članic“ (člen74 PDEU), za katere še vedno velja „posebni zakonodajni postopek“, po katerem Svet odloča na predlog Komisije ali četrtine držav članic in po posvetovanju sParlamentom. Poleg tega se posebni zakonodajni postopek (Svet odloča soglasno po posvetovanju sParlamentom) uporablja tudi za ukrepe, ki določajo pogoje in omejitve policijskega sodelovanja (člen89 PDEU) ali določbe opotnih listih, osebnih izkaznicah in dovoljenjih za prebivanje (člen77(3)PDEU);
  • proračunsko pristojnost, saj skupaj sSvetom odloča oproračunuEU za programe na področju območja svobode, varnosti in pravice ter za proračune za delovanje omenjenih agencij ter za njihovo upravljanje;
  • nadzor dejavnosti agencij EU na tem področju, npr.zmožnostjo pošiljanja delegacij vdržave članice ali na zunanje meje EU znamenom boljšega razumevanja problemov in preverjanja načinov izvajanja zakonodaje, sprejete na ravni Unije;
  • pristojnost, da vlaga ničnostne tožbe pri Sodišču EU, ki jo je na primer uporabil, ko je zahteval in dosegel razglasitev ničnosti nekaterih določb vzakonodajnih aktih;
  • pristojnost politične pobude, vskladu skatero sprejema samoiniciativna poročila in resolucije otemah, ki se jih je odločil obravnavati.

Glavne prednostne naloge, ki jih Parlament zadnja leta neprestano poudarja, so:

  • priznavanje in upoštevanje vedno večjega pomena območja svobode, varnosti in pravice za razvojEvropske unije;
  • ukinitev tretjega stebra in vključitev policijskega in pravosodnega sodelovanja vkazenskih zadevah na področje uporabe postopkov in zakonodaje EU, kar Evropskemu parlamentu omogoča polno izvajanje demokratične vloge vzakonodajnem postopku;
  • opustitev soglasja vSvetu, zaradi česar bi bilo sprejemanje odločitev lažje;
  • ohranjanje pravičnega ravnovesja med varstvom temeljnih pravic državljanov in prebivalcev ter zahtevami glede varnosti in boja proti terorizmu ter zagotavljanje, da se to ravnovesje preliva vzakonodajo in njeno izvajanje;
  • krepitev varstva in spodbujanja temeljnih pravic, zlasti ssprejetjem pravno zavezujoče Listine Evropske unije otemeljnih pravicah in ustanovitvijo Agencije za temeljne pravice, pa tudi zustanovitvijo preiskovalnega odbora za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor, ki je ocenil, kako je uporaba vohunske programske opreme proti državljanom EU vplivala na demokratične procese in pravice posameznikov vUniji.

[1]Glej informativne preglede 4.2.2., 4.2.3., 4.2.5., 4.2.6. in 4.2.7.
[2]Glej informativni pregled 4.1.2.
[3]Glej informativni pregled 4.2.8.
[4]Glej informativni pregled 4.1.1.
[5]Glej informativni pregled 1.3.10.
[6]Glej informativni pregled 4.2.6.

Udo Bux / Pablo Abril Marti / Mariusz Maciejewski