合法博彩网站

Pogodbe dajejo velik pomen vzpostavitvi obmo膷ja svobode, varnosti in pravice. Leta听2009 je bilo uvedenih ve膷 pomembnih novih elementov: bolj u膷inkovit in demokrati膷en postopek odlo膷anja kot odgovor na odpravo stare strukture stebrov, ve膷je pristojnosti Sodi拧膷a EU in nova vloga nacionalnih parlamentov. Osnovne pravice je okrepila pravno zavezujo膷a Listina Evropske unije o听temeljnih pravicah.

Pravna podlaga

Glavne cilje Evropske unije v听zvezi z听obmo膷jem svobode, varnosti in pravice dolo膷a 膷len听3(2) Pogodbe o听Evropski uniji (PEU).

Obmo膷ju svobode, varnosti in pravice je posve膷en tudi naslov听V Pogodbe o听delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer v听膷lenih od听67 do听89. Ta naslov poleg splo拧nih dolo膷b vsebuje tudi posebna poglavja听o:

• politiki glede mejne kontrole, azila in priseljevanja,
• pravosodnem sodelovanju v听civilnih zadevah,
• pravosodnem sodelovanju v听kazenskih zadevah,
• policijskem sodelovanju[1].

Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova听V PDEU ( 鈥� klavzula o听izvzetju, kar pomeni, da je izvzeta iz sodelovanja v听politiki). Kljub temu 啪e od leta听2001 izvaja schengenski pravni red na medvladni ravni. Kar zadeva pravosodno sodelovanje v听civilnih zadevah in pravila, ki urejajo pristojnost sodi拧膷 v听pravnih sporih civilne ali gospodarske narave med posamezniki s听stalnim prebivali拧膷em v听razli膷nih dr啪avah 膷lanicah (), je Kraljevina Danska 19.听oktobra听2005 z听Evropsko unijo sklenila . Kadar koli se sprejmejo spremembe, mora Danska v听skladu s听膷lenom听3(2) sporazuma uradno sporo膷iti svojo odlo膷itev Komisiji, ali bo vsebino takih sprememb prenesla v听svoje notranje pravo ali ne. Irska sodeluje le pri sprejetju in uporabi tistih ukrepov, za katere se je odlo膷ila, da 啪eli sodelovati (klavzula o听mo啪nosti vklju膷itve 鈥� ).

Poleg teh dolo膷b je treba omeniti tudi druge 膷lene, ki so nelo膷ljivo povezani z听vzpostavitvijo obmo膷ja svobode, varnosti in pravice. Mednje sodijo 膷len听6 PEU o听Listini听EU o听temeljnih pravicah in o听Evropski konvenciji o听varstvu 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo拧膷in[2], 膷len听8 PDEU o听odpravi neenakosti, 膷len听15(3) PDEU o听pravici dostopa do dokumentov institucij, 膷len听16 PDEU o听varstvu osebnih podatkov[3] in 膷leni od听18 do听25 PDEU o听nediskriminaciji in dr啪avljanstvu Unije[4]. Vendar je PDEU uvedla tudi 拧tevilne 鈥瀦avorne klavzule鈥�, kadar dr啪ava 膷lanica meni, da bi osnutek zakonodaje vplival na temeljne vidike njenega kazenskopravnega sistema (膷len听82(3) PDEU), in skupna minimalna pravila v听zvezi z听opredelitvijo kaznivih dejanj in sankcij za posebno huda kazniva dejanja s听膷ezmejno razse啪nostjo (膷len听83(3) PDEU). To v听praksi deluje takole: Evropskemu svetu se predlo啪i osnutek direktive, redni zakonodajni postopek pa se za膷asno ustavi. V听primeru soglasja bo Evropski svet v听拧tirih mesecih osnutek vrnil Svetu, kar bo spet zagnalo redni zakonodajni postopek.

Cilji

Cilji obmo膷ja svobode, varnosti in pravice so dolo膷eni v听膷lenu听67听PDEU:

• 鈥濽nija vzpostavi obmo膷je svobode, varnosti in pravice ob spo拧tovanju temeljnih pravic in razli膷nih pravnih sistemov in izro膷il dr啪av 膷lanic.
• Unija zagotovi, da se pri prehajanju notranjih meja ne izvaja kontrola oseb, in oblikuje skupno politiko o听azilu, priseljevanju in nadzoru zunanjih meja na podlagi solidarnosti med dr啪avami 膷lanicami, ki je pravi膷na do dr啪avljanov tretjih dr啪av. Za namene tega naslova se osebe brez dr啪avljanstva obravnavajo enako kakor dr啪avljani tretjih dr啪av.
• Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z听ukrepi za prepre膷evanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter z听ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi z听vzajemnim priznavanjem sodnih odlo膷b v听kazenskih zadevah in, po potrebi, pribli啪evanjem kazenskih zakonodaj.
• Unija olaj拧uje dostop do sodnega varstva, zlasti z听na膷elom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odlo膷b v听civilnih zadevah.鈥�

顿辞蝉别啪办颈

A. Glavne novosti Lizbonske pogodbe

1. U膷inkovitej拧i in bolj demokrati膷en postopek odlo膷anja

Lizbonska pogodba je ukinila tretji steber, ki je temeljil na medvladnem sodelovanju, ter tako na splo拧no uveljavila metodo Skupnosti pri odlo膷itvah v听zvezi z听obmo膷jem svobode, varnosti in pravice. Zakonodajni predlogi se odslej na膷eloma sprejemajo z听rednim zakonodajnim postopkom, opisanim v听膷lenu听294 PDEU. Svet odlo膷a s听kvalificirano ve膷ino, Evropski parlament, ki ima vlogo sozakonodajalca, pa svoje mnenje izrazi v听postopku soodlo膷anja.

2. Nova vloga nacionalnih parlamentov

Vlogo nacionalnih parlamentov v听EU dolo膷ajo 膷len听12 PEU ter Protokola 拧t.听1 in听2. Nacionalni parlamenti imajo po novem na voljo osem tednov, da za vsak osnutek zakonodajnega akta preverijo, ali je skladen z听na膷elom subsidiarnosti; 拧ele potem se lahko o听njem odlo膷a na ravni Unije. Ko gre za obmo膷je svobode, varnosti in pravice, je treba osnutek ponovno preu膷iti, 膷e to zahteva 膷etrtina nacionalnih parlamentov (膷len听7(2) Protokola 拧t.听2).

膶e zakonodajni akt kr拧i na膷elo subsidiarnosti, je mogo膷e pri Sodi拧膷u Evropske unije vlo啪iti ni膷nostno to啪bo.

Nacionalni parlamenti sodelujejo pri ocenjevanju dela Eurojusta in Europola (膷lena听85 in听88听PDEU).

3. Ve膷je pristojnosti Sodi拧膷a Evropske unije[5]

Odslej lahko Sodi拧膷e EU brez omejitev predhodno odlo膷a o听vseh vidikih obmo膷ja svobode, varnosti in pravice. Po petletnem prehodnem obdobju od za膷etka veljave Lizbonske pogodbe (tj.听od 1.听decembra听2014) lahko tudi akti na podro膷ju policijskega in pravosodnega sodelovanja v听kazenskih zadevah, sprejeti v听okviru prej拧nje pogodbe, postanejo predmet takega postopka. Isti sistem velja za spro啪itev postopkov pred Sodi拧膷em EU zaradi neizpolnjevanja obveznosti (Protokol 拧t.听36).

4. Okrepljena vloga Komisije

Mo啪nost Komisije, da proti dr啪avam 膷lanicam, ki ne izpolnjujejo dolo膷b, sprejetih v听zvezi z听obmo膷jem svobode, varnosti in pravice, spro啪i postopke zaradi neizpolnjevanja obveznosti, je pomembna novost, ki daje Komisiji nove pristojnosti pri nadzorovanju pravilnega izvajanja zakonodaje.

5. Morebitno sodelovanje dr啪av 膷lanic pri oceni izvajanja politik v听zvezi z听obmo膷jem svobode, varnosti in pravice

膶len听70 PDEU dolo膷a, da lahko Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe, ki dolo膷ajo podrobnosti, po katerih dr啪ave 膷lanice v听sodelovanju s听Komisijo objektivno in nepristransko ocenijo, kako organi dr啪av 膷lanic izvajajo politike v听zvezi z听obmo膷jem svobode, varnosti in pravice.

B. Vloga Evropskega sveta v听zvezi z听na膷rtovanjem

Ob spremembah, ki so jih skozi leta prinesle razli膷ne pogodbe, je imel Evropski svet posebej pomembno vlogo pri razvoju in napredku na razli膷nih podro膷jih obmo膷ja svobode, varnosti in pravice.

Evropski svet je v听Tampereju oktobra听1999 posebno zasedanje posvetil vzpostavitvi obmo膷ja svobode, varnosti in pravice, da bi se v听celoti izrabile mo啪nosti iz Amsterdamske pogodbe.

Novembra听2004 je sprejel nov petletni akcijski na膷rt, imenovan haa拧ki program.

10.听in 11.听decembra听2009 pa stockholmski program. Ta ve膷letni program za obdobje 2010鈥�2014 v听sredi拧膷e postavlja interese in potrebe dr啪avljanov in drugih oseb, za katere je odgovorna听EU.

Lizbonska pogodba formalno priznava prevladujo膷o vlogo Evropskega sveta, ki 鈥瀌olo膷i strate拧ke smernice za zakonodajno in operativno na膷rtovanje na obmo膷ju svobode, varnosti in pravice鈥� (膷len听68 PDEU).

C. Ustanovitev posebnih organov za upravljanje obmo膷ja svobode, varnosti in pravice: agencij

Ustanovljene so bile razli膷ne agencije, ki naj bi prispevale k听upravljanju politik na ve膷 pomembnih podro膷jih obmo膷ja svobode, varnosti in pravice: za policijsko sodelovanje; (CEPOL); za pravosodno sodelovanje v听kazenskih zadevah; (FRA) na podro膷ju temeljnih pravic in boja proti diskriminaciji; (EMCDDA); (Frontex) na podro膷ju koordiniranja nadzora na zunanjih mejah; (EUAA); [6] in (eu-LISA).

Vloga Evropskega Parlamenta

Parlament razpolaga z听vrsto instrumentov in pristojnosti za polno izvajanje svoje vloge:

• zakonodajno pristojnostjo, v听okviru katere Parlament od leta听2009 (po za膷etku veljavnosti Lizbonske pogodbe) deluje kot sozakonodajalec v听rednem zakonodajnem postopku. Ta postopek je postal splo拧no pravilo, vendar je tudi nekaj izjem. Med njimi so ukrepi, katerih namen je zagotoviti 鈥瀠pravno sodelovanje med pristojnimi slu啪bami dr啪av 膷lanic鈥� (膷len听74 PDEU), za katere 拧e vedno velja 鈥瀙osebni zakonodajni postopek鈥�, po katerem Svet odlo膷a na predlog Komisije ali 膷etrtine dr啪av 膷lanic in po posvetovanju s听Parlamentom. Poleg tega se posebni zakonodajni postopek (Svet odlo膷a soglasno po posvetovanju s听Parlamentom) uporablja tudi za ukrepe, ki dolo膷ajo pogoje in omejitve policijskega sodelovanja (膷len听89 PDEU) ali dolo膷be o听potnih listih, osebnih izkaznicah in dovoljenjih za prebivanje (膷len听77(3)听PDEU);
• prora膷unsko pristojnost, saj skupaj s听Svetom odlo膷a o听prora膷unu听EU za programe na podro膷ju obmo膷ja svobode, varnosti in pravice ter za prora膷une za delovanje omenjenih agencij ter za njihovo upravljanje;
• nadzor dejavnosti agencij EU na tem podro膷ju, npr.听z听mo啪nostjo po拧iljanja delegacij v听dr啪ave 膷lanice ali na zunanje meje EU z听namenom bolj拧ega razumevanja problemov in preverjanja na膷inov izvajanja zakonodaje, sprejete na ravni Unije;
• pristojnost, da vlaga ni膷nostne to啪be pri Sodi拧膷u EU, ki jo je na primer uporabil, ko je zahteval in dosegel razglasitev ni膷nosti nekaterih dolo膷b v听zakonodajnih aktih;
• pristojnost politi膷ne pobude, v听skladu s听katero sprejema samoiniciativna poro膷ila in resolucije o听temah, ki se jih je odlo膷il obravnavati.

Glavne prednostne naloge, ki jih Parlament zadnja leta neprestano poudarja, so:

• priznavanje in upo拧tevanje vedno ve膷jega pomena obmo膷ja svobode, varnosti in pravice za razvoj听Evropske unije;
• ukinitev tretjega stebra in vklju膷itev policijskega in pravosodnega sodelovanja v听kazenskih zadevah na podro膷je uporabe postopkov in zakonodaje EU, kar Evropskemu parlamentu omogo膷a polno izvajanje demokrati膷ne vloge v听zakonodajnem postopku;
• opustitev soglasja v听Svetu, zaradi 膷esar bi bilo sprejemanje odlo膷itev la啪je;
• ohranjanje pravi膷nega ravnovesja med varstvom temeljnih pravic dr啪avljanov in prebivalcev ter zahtevami glede varnosti in boja proti terorizmu ter zagotavljanje, da se to ravnovesje preliva v听zakonodajo in njeno izvajanje;
• krepitev varstva in spodbujanja temeljnih pravic, zlasti s听sprejetjem pravno zavezujo膷e Listine Evropske unije o听temeljnih pravicah in ustanovitvijo Agencije za temeljne pravice, pa tudi z听ustanovitvijo preiskovalnega odbora za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor, ki je ocenil, kako je uporaba vohunske programske opreme proti dr啪avljanom EU vplivala na demokrati膷ne procese in pravice posameznikov v听Uniji.

听

Udo Bux / Pablo Abril Marti / Mariusz Maciejewski

05-2024