Prihodki Unije
Prora膷un EU se v听veliki meri financira iz virov lastnih sredstev, dopolnjujejo pa ga drugi prihodki. Letni prihodki morajo v听celoti pokriti letne odhodke, saj prora膷unski primanjkljaj ni dovoljen. O听sistemu virov lastnih sredstev odlo膷a Svet s听soglasjem, pri 膷emer upo拧teva mnenje Evropskega parlamenta, dr啪ave 膷lanice pa ga morajo ratificirati. Komisija je v听letih听2022 in听2023 predlagala reformo sistema virov lastnih sredstev, ki ga sestavljata dva sve啪nja novih virov lastnih sredstev.
Pravna podlaga
- 膶lena听311 in听322(2) Pogodbe o听delovanju Evropske unije ter 膷lena听106a in听171 Pogodbe o听ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;
- o听sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije;
- o听dolo膷itvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije, o听na膷inih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev, o听dokon膷ni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost, in o听izra膷unu lastnih sredstev iz naslova odpadne plasti膷ne embala啪e, ki se ne reciklira, na膷inih in postopkih za dajanje teh lastnih sredstev na razpolago, o听ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev in o听nekaterih vidikih lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka.
Cilj
Zagotoviti Evropski uniji finan膷no samostojnost v听mejah prora膷unske discipline.
Na膷in delovanja
je Evropski gospodarski skupnosti (EGS) omogo膷il razpolaganje z听lastnimi sredstvi. V听skladu s听 je raven lastnih sredstev, ki je letno na voljo, trenutno omejena na najve膷 1,4听% bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Ker skupna poraba ne sme presegati skupnih prihodkov, ta zgornja meja velja tudi za odhodke v听skladu s听sedanjim ve膷letnim finan膷nim okvirom za obdobje 2021鈥�2027 (1.4.3.).
Sestava prihodkov
1. Lastna sredstva
Tradicionalna lastna sredstva sestavljajo carinske in kmetijske dajatve ter prelevmani na sladkor, ki se zbirajo od leta听1970. Odstotek, ki ga dr啪ave 膷lanice lahko zadr啪ijo za kritje stro拧kov zbiranja teh sredstev, se je z听20听% dvignil na 25听%. Tradicionalna lastna sredstva zdaj obi膷ajno predstavljajo pribli啪no 10鈥�15听% prihodkov iz lastnih sredstev[1].
Lastna sredstva iz naslova DDV predstavlja ocenjeni davek na dodano vrednost (DDV), ki ga pobirajo dr啪ave 膷lanice in se prenese v听prora膷un Unije. 膶eprav je bil predviden 啪e v听sklepu iz leta听1970, se ni uporabljal, dokler sistemi DDV v听dr啪avah 膷lanicah leta听1979 niso bili usklajeni. Iz naslova DDV zdaj tudi izvira pribli啪no 10听% vseh prihodkov iz lastnih sredstev.
Lastna sredstva iz naslova BND so bila zasnovana kot obdav膷itev BND dr啪av 膷lanic z听enotnim dele啪em, ki se vsako leto dolo膷i v听prora膷unskem postopku, in je bil uveden s听. Sprva naj bi sredstva iz tega vira pobirali le, 膷e preostala lastna sredstva ne bi v听celoti pokrila odhodkov, vendar se zdaj s听temi sredstvi financira znaten del prora膷una EU. Lastna sredstva iz naslova BND so se od konca 90.听let prej拧njega stoletja potrojila in zdaj predstavljajo 60鈥�70听% prihodkov听iz lastnih sredstev.
Lastna sredstva iz naslova odpadne plasti膷ne embala啪e so kategorija, ki je bila uvedena 1.听januarja听2021 na podlagi iz leta听2020. Gre za nacionalni prispevek 鈥� neposredni prenos iz prora膷unov dr啪av 膷lanic 鈥� na osnovi koli膷ine nereciklirane odpadne plasti膷ne embala啪e z听enotno vpoklicno stopnjo v听vi拧ini 0,80听EUR na kilogram. Prispevki dr啪av 膷lanic, katerih BND na prebivalca je ni啪ji od povpre膷ja EU, se zmanj拧ajo za letni pav拧alni znesek, ki ustreza 3,8听kilograma plasti膷nih odpadkov na prebivalca. Prihodki iz tega vira sestavljajo pribli啪no 3鈥�4听% prora膷una听EU.
2. Drugi prihodki in saldo, prenesen iz prej拧njega leta
Med druge prihodke sodijo davki, ki jih uslu啪benci EU pla膷ujejo od svojih pla膷, prispevki za programe EU iz dr啪av, ki niso 膷lanice Unije, ter pla膷ilo obresti in denarne kazni, ki jih pla膷ujejo podjetja zaradi kr拧itve zakonodaje Unije. Saldo iz vsakega prora膷unskega leta se v听primeru prese啪ka vnese v听prora膷un za naslednje leto kot prihodek. Drugi prihodki, saldo in tehni膷ne prilagoditve obi膷ajno predstavljajo od dveh do osem odstotkov skupnih prihodkov.
Izposojanje je zajeto tudi pod 鈥瀌rugimi prihodki鈥� in trenutno zna拧a 25鈥�30听% prora膷una. Prora膷un EU ne more imeti primanjkljaja, financiranje odhodkov z听najemanjem posojil pa ni dovoljeno. Vendar je bila Komisija izjemoma in za膷asno poobla拧膷ena, da si za financiranje nepovratnih sredstev in posojil, ki jih zagotavlja instrument za okrevanje NextGenerationEU, na kapitalskih trgih izposodi do 750听milijard听EUR (v听cenah iz leta听2018). Novo neto izposojanje bi se moralo kon膷ati konec leta听2026, nato pa bodo dovoljene le operacije refinanciranja.
3. Popravni mehanizmi
S听sistemom virov lastnih sredstev se poleg tega popravljajo prora膷unska neravnovesja med neto prispevki dr啪av 膷lanic. 膶eprav ni ve膷 zmanj拧anja za Zdru啪eno kraljestvo, ki je bilo uvedeno leta听1984, bodo pav拧alni popravki v听obdobju 2021鈥�2027 拧e naprej koristili Danski, Nem膷iji, Nizozemski, Avstriji in 艩vedski.
Reformi virov lastnih sredstev EU naproti
Lizbonska pogodba znova navaja, da se mora prora膷un v听celoti financirati iz lastnih sredstev, Svet pa ohranja pooblastila, da po posvetovanju s听Parlamentom soglasno sprejme sklep o听sistemu lastnih sredstev Unije[2], s听katerim dolo膷i nove kategorije lastnih sredstev in odpravi obstoje膷e. Dolo膷a tudi, da lahko Svet izvedbene ukrepe za te sklepe sprejme samo, 膷e jih odobri Parlament, s听膷imer se je okrepila vloga Parlamenta v听tem postopku.
Na osnovi novih dolo膷b Lizbonske pogodbe je Parlament v听拧tevilnih stali拧膷ih in resolucijah v听preteklih letih ve膷krat pozval k听temeljiti reformi sistema virov lastnih sredstev[3]. Izpostavil je te啪ave s听tem sistemom, predvsem njegovo pretirano kompleksnost in finan膷no odvisnost od nacionalnih prispevkov.
Januarja听2017 je skupina Monti na visoki ravni, oblikovana leta听2014, da bi izvedla splo拧ni pregled sistema virov lastnih sredstev, predstavila o听bolj preglednih, enostavnih, pravi膷nih in demokrati膷no odgovornih na膷inih financiranja prora膷una EU. Njena glavna ugotovitev je bila, da je potrebna reforma prora膷una EU 鈥� tako prihodkov kot odhodkov 鈥�, da se bo mogo膷e odzvati na trenutne izzive in dose膷i oprijemljive rezultate za dr啪avljane听EU.
Na podlagi tega poro膷ila in kasnej拧ega je Komisija 2.听maja听2018 predstavila [4] za poenostavitev sedanjega vira lastnih sredstev iz naslova DDV in uvedbo ko拧arice novih virov lastnih sredstev. Predlagala je tudi, da bi odpravili vse rabate in da bi se dele啪 carinskih prihodkov, ki jih dr啪ave 膷lanice zadr啪ijo za stro拧ke pobiranja, zmanj拧al z听20听% na 10听%. Poleg tega je predlagala, da bi se zgornja meja za letne razpise za lastna sredstva dvignila, da bi se upo拧tevala zmanj拧ani skupni BND EU-27 in predlog, da bi se v听prora膷un Unije vklju膷il Evropski razvojni sklad.
Da bi dosegli stabilnej拧i prora膷un EU, ki bi podpiral cilje politike Unije, je ve膷krat pozval k听ambiciozni in uravnote啪eni ko拧arici novih lastnih sredstev EU, ki bi bila pravi膷na, preprosta, pregledna in dav膷no nevtralna za dr啪avljane. Parlament si je prizadeval za reforme, ki bi omogo膷ile poenostavljeno, preglednej拧e in bolj demokrati膷no pobiranje prihodkov, zmanj拧anje dele啪a prispevkov na podlagi BND, spremembo ali odpravo sredstev iz naslova DDV in postopno odpravo vseh oblik rabatov.
Predlogi za reformo
Voditelji dr啪av in vlad so se na zasedanju Evropskega sveta od 17.听do 21.听julija听2020 dogovorili o听novem ve膷letnem finan膷nem okviru, instrumentu za okrevanje NextGenerationEU, zvi拧anju zgornje meje za pla膷ila in novem viru lastnih sredstev, ki bo temeljil na prihodkih iz nereciklirane odpadne plasti膷ne embala啪e in za膷el veljati januarja听2021.
Instrument za okrevanje NextGenerationEU je temeljil na predlogu Komisije z听dne , v听katerem je za odpravo posledic pandemije covida-19 predlagala najem posojila v听znesku do vi拧ine 750听milijard听EUR z听izdajo obveznic na mednarodnih trgih v听imenu EU z听zapadlostjo od 3听do 30听let. Predlagala je, da bi se zgornja meja lastnih sredstev poleg predlaganega stalnega pove膷anja dele啪a BND z听1,2听% na 1,4听% zaradi novih gospodarskih razmer izjemoma in za膷asno povi拧ala 拧e za dodatnih 0,6听% BND. Tako bi krili obveznosti, ki jih je sprejela EU, in s膷asoma povrnili finan膷na sredstva, zbrana na trgu.
Parlament se je v听 odzval in poudaril, da lahko le uvedba dodatnih novih virov lastnih sredstev pripomore k听odpla膷ilu dolga EU, ki je nastal zaradi najemanja posojil, povezanih z听instrumentom NextGenerationEU, in obenem re拧i prora膷un Unije ter zmanj拧a dav膷ni pritisk na nacionalne blagajne in dr啪avljane Unije. je v听mnenju v听okviru posvetovalnega postopka ponovno pozval k听uvedbi novih lastnih sredstev v听skladu s听膷asovnim na膷rtom in k听odpravi vseh rabatov.
Pogajalci Parlamenta, Sveta in Komisije so 10.听novembra听2020 dosegli politi膷ni dogovor o听ve膷letnem finan膷nem okviru, lastnih sredstvih in nekaterih vidikih upravljanja instrumenta za okrevanje. Nova priloga k听 posledi膷no dolo膷a 膷asovni na膷rt za uvedbo novih virov lastnih sredstev v听obdobju 2021鈥�2027. Prihodki iz novih virov lastnih sredstev bi morali zadostovati za kritje odpla膷evanja stro拧kov instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, vsi preostali prihodki pa naj bi financirali prora膷un Unije.
V听skladu s听sklepom o听virih lastnih sredstev, sprejetim 14.听decembra听2020, so se rabati za nekatere dr啪ave 膷lanice ohranili, stro拧ki pobiranja carin pa zvi拧ali z听20听% na 25听%. Sklep o听virih lastnih sredstev so 31.听maja听2021 ratificirale vse dr啪ave 膷lanice, uporablja pa se retroaktivno od 1.听januarja听2021.
Po predlogih za in z听dne 14.听julija听2021 je bil 22.听decembra听2021 objavljen . Predlog dolo膷a, da bi bilo v听prora膷un EU kot lastna sredstva vpla膷anih 25听% prihodkov, pridobljenih z听dra啪bo pravic iz sistema trgovanja z听emisijami, 75听% prihodkov, ustvarjenih z听mehanizmom za oglji膷no prilagoditev na mejah, in 15听% dele啪a preostalega dobi膷ka, prerazporejenega dr啪avam 膷lanicam EU v听skladu s听sporazumom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj/skupine G20 o听mednarodnem obdav膷evanju dohodkov pravnih oseb (prvi steber).
Komisija je 20.听junija听2023 objavila , med katerimi je tudi za膷asni statisti膷ni vir lastnih sredstev, pla膷an kot nacionalni prispevek na dobi膷ek podjetij v听vi拧ini 0,5听% teoreti膷ne osnove za dobi膷ek podjetij v听EU (na podlagi bruto poslovnega prese啪ka za sektor finan膷nih in nefinan膷nih dru啪b, ki ga izra膷una Eurostat). S膷asoma bo ta vir nadomestil dejanski vir lastnih sredstev, ki temelji na obdav膷itvi dohodkov pravnih oseb. To bo prispevek iz prihodnjega predloga . V听predlogu je predvideno tudi, da se bo vpoklicna stopnja za lastna sredstva iz sistema trgovanja z听emisijami pove膷ala s听25听% na 30听%, kar je utemeljeno z听nara拧膷ajo膷imi cenami ogljika. Predlagani sve啪enj bi lahko od leta听2024 prinesel dodatne letne prihodke v听vi拧ini pribli啪no 23听milijard听EUR, od leta听2028 pa 36听milijard听EUR, kar ustreza pribli啪no 18鈥�20听% skupnih prihodkov.
Vsi nedavno predlagani novi viri lastnih sredstev 拧e 膷akajo na odlo膷itev Sveta.
Stali拧膷a Evropskega parlamenta
Med postopkom posvetovanja o听prvi ko拧arici novih virov lastnih sredstev je Parlament na splo拧no podprl predlog z听nekaterimi . 10.听maja听2023 je sprejel tudi resolucijo, v听kateri je Svet pozval, naj sprejme prvo ko拧arico, in predlagal dodatne nove vire lastnih sredstev.
听
Andras Schwarcz