Ϸվ

Proračun EU nadzirajo vse institucije in države članice EU. Evropsko računsko sodišče in Evropski parlament izvajata podrobne preglede na različnih ravneh. Parlament vsako leto preveri izvrševanje proračuna, da lahko Evropski komisiji ter drugim institucijam in decentraliziranim agencijam Unije podeli razrešnico.

Pravna podlaga[1]

  • Členi287, 317, 318, 319, 322 in325 (PDEU);
  • (gl. zlasti naslovII, poglavje7 onačelu dobrega finančnega poslovodenja in uspešnosti ter naslovXIV ozunanji reviziji in razrešnici);
  • oproračunski disciplini, sodelovanju vproračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno sčasovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, delIII;
  • Poslovnik Evropskega parlamenta, naslovII, poglavji6 in7, členi99, 100 in104, naslovV, poglavje2, člen134, prilogaV.

Cilji

Zagotoviti zakonitost, točnost in zanesljivo finančno upravljanje proračunskih operacij in sistemov finančnega nadzora ter zanesljivo finančno upravljanje proračuna EU (gospodarnost, učinkovitost in uspešnost), pri čemer morata Evropsko računsko sodišče in Evropski parlament zagotoviti uresničevanje ciljev (merila smotrnosti).

ٴDzž쾱

A. Nadzor na nacionalni ravni

Začetni nadzor nad prihodki in odhodki večinoma izvajajo nacionalni organi. Ti so zlasti pri tradicionalnih lastnih sredstvih (1.4.1.) ohranili svoje pristojnosti in področje, kjer lahko izvajajo postopke, potrebne za zbiranje in preverjanje teh zneskov. Proračunski nadzor se prav tako izvaja zbojem proti nepravilnostim in goljufijam (1.4.6.). Operativne odhodke instrumentov, ki spadajo vdeljeno upravljanje, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad (ki skupaj sestavljata strukturne sklade) ter Evropski kmetijski jamstveni sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, prvi nadzorujejo organi držav članic.

B. Nadzor na ravni Unije

1. Notranji nadzor

Vvseh institucijah izvajajo nadzor odredbodajalci in računovodje, nato pa še notranji revizor institucije.

2. Zunanji nadzor: Evropsko računsko sodišče (1.3.12.)

Zunanji nadzor izvajajo nacionalna računska sodišča in Evropsko računsko sodišče, ki vskladu sčlenom287 PDEU proračunskemu organu vsako leto predloži podrobna poročila. Ta so:

  • izjava ozanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti znjimi povezanih transakcij (imenovanaDAS);
  • letno poročilo oizvrševanju splošnega proračuna, vključno sproračuni vseh institucij in decentraliziranih organov;
  • posebna letna poročila, ki se nanašajo na agencije in organe Evropske unije;
  • posebna poročila oposebnih vprašanjih (revizije smotrnosti in skladnosti);
  • mnenja (onovih ali spremenjenih zakonih, ki pomembno vplivajo na finančno poslovodenjeEU);
  • pregledi, ki zajemajo politike in upravne teme, analizirajo področja ali vprašanja, ki še niso bila revidirana, ali pa predstavljajo dejansko podlago za nekatere teme;
  • Evropsko računsko sodišče je objavilo poročilo osplošni smotrnosti izvrševanja proračuna EU za proračunska leta2019, 2020 in2021, od proračunskega leta2022 pa ga ne objavlja več.

Računsko sodišče poroča tudi onajemanju in dajanju posojil ter oEvropskem razvojnem skladu (ERS). Zadnji ERS je zajemal obdobje 2014–2020, nato pa je bil zvečletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 vključen vproračunEU[2].

3. Nadzor na politični ravni: Evropski parlament

Odbor za proračunski nadzor je vEvropskem parlamentu pristojen za pripravo stališča Parlamenta in zlastiza:

  • nadzor nad izvrševanjem proračuna Unije in ERS;
  • pripravo sklepov orazrešnici, vključno znotranjim postopkom za podelitev razrešnice;
  • zaključni račun in revizijo računov ter bilanc Unije, njenih institucij in vseh organov, ki jih financira;
  • nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke (1.3.15.);
  • spremljanje stroškovne učinkovitosti različnih oblik financiranja Unije pri izvajanju njenih politik;
  • imenovanje članov Računskega sodišča ob upoštevanju njegovih poročil;
  • obravnavo goljufij in nepravilnosti pri izvrševanju proračuna Unije, sprejemanje ukrepov za njihovo preprečevanje in pregon ter zaščito finančnih interesov Unije na splošno;
  • odnose zEvropskim računskim sodiščem, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom.

Postopek razrešnice

Parlament na priporočilo Sveta Komisiji (ter drugim institucijam in telesom) enkrat letno podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za leto n–2, potem ko je med drugim pregledal letna poročila odejavnostih generalnih direktoratov Komisije (in drugih institucij), letno poročilo Komisije oupravljanju in smotrnosti, ocenjevalno poročilo (v skladu sčlenom 318 PDEU se to poročilo osredotoča na rezultate, dosežene sprogrami EU, ob upoštevanju priporočil Parlamenta in Sveta iz prejšnjih let), letno poročilo Evropskega računskega sodišča ter odgovore Komisije in drugih institucij na vprašanja Parlamenta (člen319 PDEU). Ta postopek je znan kot parlamentarni nadzor nad izvrševanjem proračuna, njegov cilj pa je zagotoviti skladnost spravnimi in regulativnimi zahtevami ter dobro finančno poslovodenje. Odbor za proračunski nadzor pripravi stališče Parlamenta onavedenih poročilih. Sprejete sklepe orazrešnici spremlja resolucija, ki vsebuje ugotovitve in priporočila Parlamenta vzvezi zizvrševanjem proračuna.

Komisija in druge institucije morajo na podlagi pripomb, ki jih Evropski parlament poda vresolucijah orazrešnici, sprejeti potrebne ukrepe (člen319(3) PDEU in člen262 finančne uredbe).

Parlament navadno obravnava poročila orazrešnici na delnem zasedanju pred 15.majem (člen260 finančne uredbe). Tako se, razen izjemoma, opodelitvi razrešnice glasuje na delnem zasedanju vmaju, če se glasovanje preloži, pa na delnem zasedanju voktobru. Če predlog opodelitvi razrešnice ni sprejet zvečino glasov ali če se Parlament odloči, da bo sprejetje sklepa orazrešnici (spomladi) odložil, orazlogih obvesti ustrezne institucije ali agencije. Te morajo brez odlašanja sprejeti ukrepe, da odpravijo ovire za sprejetje sklepa orazrešnici. Odbor za proračunski nadzor nato všestih mesecih predloži novo poročilo znovim predlogom za podelitev ali zavrnitev razrešnice.

Čeprav PDEU omenja zgolj razrešnico Komisiji, Evropski parlament zaradi preglednosti in demokratičnega nadzora razrešnico posebej podeli tudi drugim institucijam in organom ter vsem agencijam ali podobnim subjektom (določbe orazrešnici za decentralizirane agencije in javno-zasebna partnerstva so določene vuredbah oustanovitvi). Parlament od leta2009 ni podelil razrešnice generalnemu sekretarju Sveta zaradi nesodelovanja Sveta vpostopku razrešnice. Sklepi in resolucije Parlamenta orazrešnici za izvrševanje splošnega proračuna EU, oddelekI – Evropski parlament, so naslovljeni na predsednika Parlamenta.

Vloga Evropskega parlamenta

A. Pridobivanje pristojnosti

Svet je od leta1958 do1970 obveščal Evropski parlament osvojih sklepih orazrešnici za izvrševanje proračuna, ki jo je podelil Komisiji. Leta1971 je Parlament pridobil pooblastila za podeljevanje razrešnice skupaj sSvetom. Od 1.junija1977, ko je začela veljati pogodba zdne 22.julija1975, je Parlament edini, ki lahko podeli razrešnico ozaključnih računih, potem ko Svet izda svoje priporočilo. Evropski parlament prek svojih zadevnih odborov opravlja razgovore skandidati za komisarje, Odbor za proračunski nadzor pa razgovore skandidati za člane Računskega sodišča ter skandidati iz ožjega izbora za delovno mesto generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam in člani njegovega nadzornega odbora. Brez predstavitev vParlamentu teh delovnih mest ni mogoče zapolniti. Nazadnje je treba še dodati, da generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam imenuje Evropska komisija po posvetovanju zEvropskim parlamentom in Svetom, člane nadzornega odbora tega urada pa soglasno imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija.

B. Uporaba razrešnice

Evropski parlament lahko preloži podelitev razrešnice, če ni zadovoljen znekaterimi vidiki, kako je Komisija upravljala proračun. Če razrešnice ne podeli, velja, da je zahteval odstop Komisije. Ta grožnja se je uresničila decembra1998, ko je bila po glasovanju na plenarnem zasedanju, na katerem je bil predlog opodelitvi razrešnice zavrnjen, oblikovana skupina petih neodvisnih strokovnjakov, ki je poročala oobtožbah proti Komisiji zaradi goljufij, slabega upravljanja in nepotizma. Posledično so 16.marca1999 vsi člani Komisije odstopili.

Kar zadeva izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije sstrani Komisije, je Evropski parlament vpostopek razrešnice za leti2011 in2012 uvedel dva nova elementa: preverjanje zakonitosti in pravilnosti odhodkov, ki ga spremlja ocena smotrnosti (člen318 PDEU), finančno poročilo Unije glede na dosežene rezultate ter možnost „ponderiranja“ odločitve orazrešnici zmorebitnimi pridržki glede nekaterih področij politike. Vpostopku razrešnice za leto2019 je moralo Računsko sodišče prvič po štirih letih podati negativno mnenje ozakonitosti in pravilnosti odhodkov, povezanih zzaključnim računom. Vendar je Računsko sodišče vprvem poročilu osplošni smotrnosti izvajanja proračuna EU ugotovilo, da so bili vzpostavljeni zadovoljivi postopki. Parlament je potrdil predlog Računskega sodišča, da bi bilo treba izboljšati kakovost informacij Komisije, in poudaril, da so kazalniki rezultatov in učinka primernejši za merjenje smotrnosti kot kazalniki vložka in izložka.

Med postopkom razrešnice za leto2019 je Parlament pregledal pomanjkljivosti pri proračunskem in finančnem poslovodenju Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex) in ugotovil, da so pojasnila agencije nezadostna. Parlament se je odločil, da bo podelitev razrešnice agenciji Frontex preložil spomladi2021 na 21.oktober2021, ko je plenarna skupščina glasovala za podelitev razrešnice agenciji, vendar je 90milijonovEUR, kar je približno 12% celotnega proračuna agencije, prenesla vrezervo. Ta sredstva se lahko sprostijo le, če agencija Frontex izpolni določene pogoje, in sicer zaposli 20manjkajočih opazovalcev za temeljne pravice in tri namestnike izvršnega direktorja, ki morajo biti ustrezno usposobljeni za ta delovna mesta, ter vzpostavi mehanizem za poročanje oresnih incidentih na zunanjih mejah EU in delujoč sistem za spremljanje temeljnih pravic. Vnaslednjem postopku razrešnice (za proračun za leto2020) je Parlament odložil sklep ozaključnem računu agencije Frontex, ker ta po njegovem mnenju ni izpolnila pogojev, ki jih je Parlament določil oktobra2021. Poleg tega je morala agencija še vedno preiskati ugotovitve preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam vzvezi znadlegovanjem, kršitvami in zavračanjem migrantov ter osvojem napredku poročati Parlamentu. Vzadnjih postopkih razrešnice so bili pomisleki Parlamenta osredotočeni na zahteve kontrole mehanizma za okrevanje in odpornost, visoke stopnje napak za programe porabe, preglednost uporabe sredstev EU (vključno zinformacijami okončnih upravičencih), dostop nevladnih organizacij do sredstev EU ter okrepitev okvira kontrole in spremljanja za sledenje sredstvom EU na nestabilnih ali konfliktnih območjih.

Kot že omenjeno, morajo Komisija, druge institucije in decentralizirane agencije poročati oukrepih, sprejetih na podlagi ugotovitev iz resolucij Evropskega parlamenta orazrešnici. Države članice morajo Komisijo obvestiti oukrepih, ki so jih sprejele na podlagi ugotovitev Parlamenta, Komisija pa jih mora upoštevati pri pripravi svojega poročila ospremljanju (člen262 finančne uredbe).

Tudi posebni odbori Parlamenta prispevajo kzagotavljanju učinkovite porabe sredstev Unije, ki je vinteresu evropskih davkoplačevalcev. Člani Odbora za proračunski nadzor so se večkrat sestali spredstavniki ustreznih parlamentarnih odborov držav članic, nacionalnimi nadzornimi organi in predstavniki carinskih služb.

Več informacij otej temi je na voljo na spletišču Odbora za proračunski nadzor.

[1]Včasu priprave tega dokumenta medinstitucionalna pogajanja onovi finančni uredbi.
[2]8., 9., 10. in11. ERS se še vedno izvajajo, onjih pa se bo poročalo ločeno do njihovega zaključka.

Diána Haase