合法博彩网站

Dr啪ave 膷lanice Evropske unije so se s听膷lanstvom v听EU strinjale, da del svojih pristojnosti na dolo膷enih politi膷nih podro膷jih prenesejo na institucije听EU. Tako te institucije v听svojih zakonodajnih in izvr拧ilnih postopkih, prora膷unskih postopkih, postopkih imenovanja in navidezno ustavnih postopkih sprejemajo nadnacionalno zavezujo膷e odlo膷itve.

Zgodovina (1.1.1., 1.1.2., 1.1.3., 1.1.4. in 1.1.5.)

Komisija je z听Rimsko pogodbo dobila pristojnost za vlaganje predlogov in za pogajanja, zlasti na podro膷jih zakonodaje in zunanjih gospodarskih odnosov, Svet pa pristojnost za sprejemanje odlo膷itev, razen v听zvezi z听imenovanji, za kar so postali pristojni predstavniki vlad dr啪av 膷lanic. Parlament je dobil posvetovalna pooblastila. Njegova vloga je postopoma rasla, tako na prora膷unskem podro膷ju z听reformama leta听1970 in听1975 kot tudi na zakonodajnem podro膷ju z听Enotnim evropskim aktom in vsemi poznej拧imi pogodbami, za膷en拧i z听Maastrichtsko pogodbo, ki je uvedla soodlo膷anje s听Svetom, kar je tudi okrepilo vlogo Parlamenta na podro膷ju imenovanj. Z听Enotnim evropskim aktom je Parlament postal pristojen tudi za ratifikacijo pristopnih in pridru啪itvenih pogodb, Maastrichtska pogodba pa je to pristojnost raz拧irila na nekatere vrste drugih mednarodnih pogodb. Z听Amsterdamsko pogodbo je bil dose啪en velik napredek pri demokratizaciji Skupnosti. Postopek soodlo膷anja je postal enostavnej拧i, njegova uporaba se je raz拧irila na nova podro膷ja, poleg tega se je okrepila tudi vloga Parlamenta pri imenovanju Komisije. Zatem je Pogodba iz Nice 拧e bistveno pove膷ala pristojnosti Parlamenta. Na eni strani je za skoraj vsa nova podro膷ja, kjer je imel Svet pristojnost odlo膷anja s听kvalificirano ve膷ino, za膷el veljati postopek soodlo膷anja (v katerem ima Parlament enake pristojnosti kot Svet). Na drugi strani je Parlament pri vlaganju zadev na Sodi拧膷u pridobil enake pristojnosti kot dr啪ave 膷lanice. Naslednji kakovostni korak k听popolni enakosti s听Svetom na podro膷ju zakonodaje in financ EU je bila Lizbonska pogodba.

Zakonodajni postopki[1]

A. Redni zakonodajni postopek (膷lena听289 in听294 PDEU)

1. Podro膷je delovanja

Lizbonska pogodba je dodala 拧e听40 pravnih podlag, zlasti na podro膷ju pravosodja, svobode in varnosti ter kmetijstva, na podlagi katerih je sedaj Parlament pri odlo膷anju o听zakonodajnih aktih enakopraven Svetu. Redni zakonodajni postopek, prej imenovan postopek soodlo膷anja, sedaj velja za 85听pravnih podlag. Vklju膷uje glasovanje s听kvalificirano ve膷ino v听Svetu (膷len听294 PDEU). Na nekaterih pomembnih podro膷jih, kot so fiskalna politika glede neposrednega obdav膷enja ali nadnacionalni vidiki dru啪inskega prava, na katerih mora Svet dose膷i soglasje, pa se ta postopek ne uporablja.

2. Postopek

Potek rednega zakonodajnega postopka je enak poteku nekdanjega postopka soodlo膷anja. Vendar se je besedilo v听PDEU precej spremenilo in poudarja predvsem enaki vlogi Sveta in Parlamenta v听tem postopku.

a. Predlog Komisije

b. Prva obravnava v听Parlamentu

Parlament sprejme stali拧膷e z听navadno ve膷ino.

c. Prva obravnava v听Svetu

Svet sprejme svoje stali拧膷e z听glasovanjem s听kvalificirano ve膷ino.

Na podro膷jih socialne varnosti ter policijskega in pravosodnega sodelovanja v听kazenskih zadevah se lahko na zahtevo dr啪ave 膷lanice predlog posreduje Evropskemu svetu (膷lena听48 in听82 PDEU), s听膷imer se redni zakonodajni postopek zaustavi, dokler Evropski svet ne vrne zadeve Svetu (najpozneje v听拧tirih mesecih). V听primeru 膷lena听82 se lahko vsaj devet dr啪av 膷lanic odlo膷i, da bodo posvetovanja nadaljevale s听postopkom okrepljenega sodelovanja (膷len听20 PEU in 膷leni od听326 do听334 PDEU).

膶e Svet odobri stali拧膷e Parlamenta, je akt sprejet z听besedilom, ki ustreza stali拧膷u Parlamenta.

d. Druga obravnava v听Parlamentu

Parlament prejme stali拧膷e Sveta in ima tri mesece 膷asa, da sprejme odlo膷itev. Tako lahko:

• odobri predlog s听spremembami Sveta ali se ne izre膷e, v听obeh primerih pa je akt s听spremembami Sveta sprejet;
• zavrne stali拧膷e Sveta z听absolutno ve膷ino poslancev, kar pomeni, da akt ni sprejet in postopek se kon膷a;
• z absolutno ve膷ino poslanskih glasov predlaga spremembe stali拧膷a Sveta in jih nato predlo啪i Komisiji in Svetu, da podata mnenje.

e. Druga obravnava v听Svetu

• Svet o听predlogih sprememb Parlamenta glasuje s听kvalificirano ve膷ino oziroma soglasno o听predlogih sprememb, za katere je Komisija podala negativno mnenje. 膶e Svet najkasneje v听treh mesecih po prejemu potrdi vse predloge sprememb Parlamenta, je akt sprejet;
• v听nasprotnem primeru se v听拧estih tednih skli膷e spravni odbor.

f. Spravni postopek

• Spravni odbor je sestavljen iz enakega 拧tevila predstavnikov Sveta in Parlamenta ob podpori Komisije. Obravnava stali拧膷e Parlamenta in Sveta ter ima 拧est tednov 膷asa, da dose啪e dogovor o听skupnem besedilu, ki ga podpira kvalificirana ve膷ina predstavnikov Sveta in ve膷ina predstavnikov Parlamenta.
• 膶e odbor ne dose啪e dogovora o听skupnem besedilu do izteka roka, se postopek ustavi in akt ni sprejet.
• 膶e se dogovor dose啪e, se skupno besedilo predlo啪i Svetu in Parlamentu v听potrditev.

g. Konec postopka (tretja obravnava)

• Svet in Parlament imata 拧est tednov 膷asa za potrditev skupnega besedila. Svet odlo膷a s听kvalificirano ve膷ino, Parlament pa z听ve膷ino oddanih glasov;
• akt je sprejet, 膷e Svet in Parlament skupno besedilo potrdita;
• 膷e ga eden izmed njiju do izteka roka ne potrdi, se postopek ustavi in akt ni sprejet.

V听zadnjih nekaj letih se je 拧tevilo aktov, sprejetih v听prvi obravnavi na podlagi neformalnih pogajanj med Svetom in Parlamentom, ob膷utno pove膷alo.

Nekatere premostitvene klavzule omogo膷ajo Evropskemu svetu, da raz拧iri uporabo rednega postopka na podro膷ja, za katera se sicer ne uporablja (na primer socialna politika: 膷len听153(2)听PDEU).

B. Postopek posvetovanja

Pred sprejetjem odlo膷itve se mora Svet seznaniti z听mnenjem Parlamenta, po potrebi pa tudi z听mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Evropskega odbora regij. Svet to mora storiti, ker sicer akt ni zakonit in ga Sodi拧膷e lahko razveljavi (glej sodbo v听zadevah听138 in听139/79). Kadar namerava Svet predlog bistveno spremeniti, se mora ponovno posvetovati s听Parlamentom (sodba v听zadevi听65/90).

C. Postopek odobritve

1. Podro膷je delovanja

Zaradi za膷etka veljavnosti Lizbonske pogodbe se ta postopek uporablja predvsem za horizontalno prora膷unsko klavzulo o听fleksibilnosti, kot je dolo膷eno v听膷lenu听352 PDEU (pred tem 膷len听308). Uporablja se tudi za boj proti diskriminaciji (膷len听19(1) PDEU) in 膷lanstvo v听Uniji (膷lena听49 in听50 PEU). Odobritev Parlamenta je poleg tega potrebna 拧e pri pridru啪itvenih sporazumih (膷len听217 PDEU), pristopu Unije k听Evropski konvenciji o听膷lovekovih pravicah (膷len听6(2) PEU) in sporazumih, ki vzpostavljajo poseben institucionalni okvir, sporazumih z听ve膷jimi posledicami za prora膷un ter sporazumih na podro膷jih, na katerih se uporablja redni zakonodajni postopek (膷len听218(6) PDEU).

2. Postopek

Parlament obravnava osnutek akta, ki mu ga posreduje Svet. O听tem, ali bo osnutek sprejel (spremeniti ga ne more), odlo膷a z听absolutno ve膷ino oddanih glasov. Pogodba Parlamentu ne daje formalne vloge za obravnavo predloga Komisije v听predhodnih fazah postopka, vendar se je iz medinstitucionalnih dogovorov razvila praksa neformalnega vklju膷evanja Parlamenta (glej Poslovnik Parlamenta).

Postopki imenovanja

1. Parlament izvoli predsednika Komisije (膷len听14(1) PEU) (1.3.8.).
2. Evropski svet s听kvalificirano ve膷ino imenuje visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko (膷len听18(1) PEU).
3. Svet s听kvalificirano ve膷ino sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v听imenovanje za 膷lane Komisije, v听medsebojnem soglasju z听novoizvoljenim predsednikom (膷len听17(7)听PEU).
4. Svet sprejme seznam:
5. Parlament izvoli evropskega varuha 膷lovekovih pravic (膷len听228听PDEU).

Sklepanje mednarodnih sporazumov

Ker je Unija postala pravna oseba, lahko sklepa mednarodne sporazume (膷len听218 PDEU). Lizbonska pogodba zahteva, da Evropski parlament odobri vsak sporazum, sklenjen na podro膷ju skupne trgovinske politike in na podro膷jih, katerih politike se znotraj EU urejajo z听rednim zakonodajnim postopkom. Svet odlo膷a s听kvalificirano ve膷ino, razen v听primeru pridru啪itvenih in pristopnih sporazumov, sporazumov, ki lahko ogrozijo kulturno in jezikovno raznolikost Unije, in sporazumov na podro膷jih, ki zahtevajo soglasje za sprejem internih aktov.

• Postopek: Komisija ali visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predlo啪i priporo膷ila Svetu, slednji pa dolo膷i mandat za pogajanja in imenuje pogajalca Unije (iz Komisije ali visokega predstavnika), ki bo pogajanja vodil. Evropski parlament mora biti nemudoma in v听celoti obve拧膷en v听vseh fazah postopka (膷len听218(10)听PDEU).
• Sklep: sprejme Svet s听kvalificirano ve膷ino razen na zgoraj omenjenih podro膷jih.
• Vloga Parlamenta: odobritev ve膷ine sporazumov (glej zgoraj) ter posvetovanje pri sporazumih, ki so predmet izklju膷no zunanje in varnostne politike.

Navidezno ustavni postopki

A. Sistem lastnih sredstev (膷len听311 PDEU)

• Predlog: Komisija.
• Vloga Parlamenta: posvetovanje.
• Sklep: s听soglasjem sprejme Svet pod pogojem, da ga v听skladu s听svojimi ustavnimi pravili sprejmejo dr啪ave 膷lanice.

B. Dolo膷be za neposredne splo拧ne volitve v听Parlament (膷len听223 PDEU)

• Predlog: Parlament.
• Sklep: po odobritvi Parlamenta s听soglasjem sprejme Svet, ki predlog priporo膷i dr啪avam 膷lanicam, da ga sprejmejo v听skladu s听svojimi ustavnimi pravili.

C. Sprejetje statuta poslancev Evropskega parlamenta (膷len听223(2) PDEU) in statuta varuha 膷lovekovih pravic (膷len听228(4) PDEU)

• Predlog: Parlament.
• Vloga Komisije: mnenje.
• Vloga Sveta: odobritev (s kvalificirano ve膷ino, razen v听zvezi s听pravili ali pogoji, ki se nana拧ajo na dav膷no ureditev za poslance ali nekdanje poslance; v听tem primeru odlo膷a s听soglasjem).
• Sklep: Parlament.

D. Sprememba protokola o听statutu Sodi拧膷a Evropske unije (膷len听281 PDEU)

• Predlog: Sodi拧膷e (v posvetovanju s听Komisijo) ali Komisija (v posvetovanju s听Sodi拧膷em).
• Sklep: Svet in Parlament (redni zakonodajni postopek).

Vloga Evropskega parlamenta

Na medvladni konferenci leta听2000 je Parlament podal ve膷 predlogov za raz拧iritev podro膷ij, na katerih bi se uporabljal redni zakonodajni postopek (prej postopek soodlo膷anja). Prav tako je ve膷krat izrazil mnenje, da bi se moral postopek soodlo膷anja samodejno uporabiti v听vseh primerih, ko se namesto odlo膷anja s听soglasjem odlo膷a s听kvalificirano ve膷ino. Pogodba iz Nice je to stali拧膷e sicer podprla, vendar ni v听celoti povezala kvalificirane ve膷ine in postopka soodlo膷anja. Vpra拧anje poenostavitve postopkov je bilo zato eden klju膷nih elementov, ki so jih obravnavali na Konvenciji o听prihodnosti Evrope. Predlagali so, naj se postopek sodelovanja in postopek posvetovanja preprosto ukineta, postopek soodlo膷anja poenostavi in raz拧iri na vse zakonodajno podro膷je, postopek privolitve pa omeji na ratifikacijo mednarodnih sporazumov. Veliko teh izbolj拧av je bilo uresni膷enih z听Lizbonsko pogodbo (1.1.5.).

Na podro膷ju imenovanj z听Lizbonsko pogodbo 拧e niso bili odpravljeni 拧tevilni razli膷ni postopki, kljub temu pa je pri拧lo do nekaterih poenostavitev. V听nekaterih primerih se 拧e vedno uporablja soglasje, kar ob膷asno povzro膷a politi膷ne spore in manj拧a vpliv Parlamenta. Napredek je bil dose啪en zlasti z听za膷etkom veljavnosti Pogodbe iz Nice, ki je spremenila postopek imenovanja predsednika Komisije, za katerega je prej veljalo odlo膷anje s听soglasjem, nato pa s听kvalificirano ve膷ino. Lizbonska pogodba poleg tega dolo膷a, da predsednika Komisije izvoli Parlament. Pri imenovanju novoizvoljenega predsednika je treba po ustreznem posvetovanju s听Parlamentom upo拧tevati rezultate evropskih volitev. S听tem je poudarjena politi膷na legitimnost in odgovornost Evropske komisije. Po volitvah v听Evropski parlament leta听2014 so se te dolo膷be izvajale prvi膷.听Evropski svet je za predsednika Evropske komisije sklenil imenovati Jean-Clauda Junckerja, ker je bila Evropska ljudska stranka (PPE) po volitvah najve膷ja politi膷na skupina v听Evropskem parlamentu.

听

Martina Schonard

07-2024