Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
Da bi spodbujala svoj vsesplošno skladen razvoj, Evropska unija krepi svojo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Pri tem je cilj EU zlasti zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti njenih različnih regij. Posebna pozornost se namenja podeželju, območjem, ki občutijo industrijsko tranzicijo, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije zzelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.
Pravna podlaga
Členi174 do178 Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU).
Ozadje
Kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. Koristi prinaša vsem regijam in mestom vEU ter podpira gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost podjetij, trajnostni razvoj in varstvo okolja.
VEvropski skupnosti (zdaj Evropski uniji) že od vsega začetka obstajajo velike teritorialne in demografske razlike, ki bi lahko ovirale povezovanje in razvoj vEvropi. ZRimsko pogodbo (1957) so bili uvedeni solidarnostni mehanizmi vobliki dveh skladov: Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS, usmerjevalni oddelek). Leta1975 so bili zustanovitvijo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) uvedeni regionalni vidiki. Leta1994 je bil ustanovljen še Kohezijski sklad.
ZEnotnim evropskim aktom iz leta1986 je postala za ekonomsko in socialno kohezijo pristojna Evropska skupnost. Leta2008 je bila zLizbonsko pogodbo uvedena še tretja razsežnost kohezije EU: teritorialna kohezija. Ti trije vidiki kohezije se podpirajo prekkohezijske politike in strukturnih skladov.
Cilji
Krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije je eden glavnih ciljev EU. Precejšen del svojih dejavnosti in proračuna namenja zmanjšanju razlik med regijami, sposebnim poudarkom na podeželju, območjih, ki občutijo industrijsko tranzicijo, in regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer.
EU podpira uresničevanje teh ciljev zuporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESS, ESRR, Kohezijskega sklada ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR)) in Sklada za pravični prehod.
Evropski socialni sklad, ki se od leta2021 imenuje Evropski socialni sklad plus (ESS+), je poglavitni instrument Unije, ki podpira ukrepe za preprečevanje brezposelnosti in spopadanje znjo, razvijanje človeških virov in krepitev socialne vključenosti na trgu delovne sile. Financira pobude, ki spodbujajo visoko stopnjo zaposlenosti, enake možnosti za moške in ženske, trajnostni razvoj ter ekonomsko in socialno kohezijo.
Evropski sklad za regionalni razvoj pomaga pri odpravljanju največjih razlik med regijami vEU. Podpira regije, ki zaostajajo vrazvoju, in preobrazbo nazadujočih industrijskih regij.
Kohezijski sklad zagotavlja finančne prispevke za projekte, ki so povezani zokoljem in vseevropskimi omrežji na področju prometne infrastrukture. Iz tega sklada lahko črpajo samo države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je manjši od 90% povprečjaEU.
Sklad za pravični prehod pa je ključno orodje za podpiranje območij, ki so najbolj prizadeta zaradi prehoda na podnebno nevtralnost, in za preprečevanje, da bi se razlike med regijami še povečale. Da bi sklad dosegel svoj cilj, podpira naložbe na področjih, kot so digitalna povezljivost, tehnologije čiste energije, zmanjšanje emisij, sanacija industrijskih območij, prekvalifikacija delavcev in tehnična pomoč.
Za učinkovito uporabo strukturnih skladov morajo biti upoštevana naslednja načela:
- skladi se organizirajo po ciljih in regijah,
- načrtovanje, izvajanje in nadzorovanje uporabe skladov poteka vpartnerstvu med Komisijo, državami članicami in regionalnimi organi,
- načrtovanje pomoči in
- dodatnost prispevkov EU in držav članic.
Pri dodeljevanju finančnih sredstev Unije, namenjenih kohezijski politiki, sta vospredju dva glavna cilja:
- naložbe za rast in delovna mesta – za krepitev trga dela in regionalnih gospodarstev,
- evropsko teritorialno sodelovanje – podpora koheziji EU ssodelovanjem na čezmejni, transnacionalni in medregionalni ravni.
Kohezijska politika EU vobdobju 2021–2027
Finančna sredstva EU se vobdobju 2021–2027 črpajo iz dveh virov: „klasičnega“ večletnega finančnega okvira, vkaterem so opisane letne omejitve odhodkov EU, in instrumenta za okrevanje Next Generation EU, ki je izredna pobuda za okrevanje, zasnovana za pomoč državam članicam pri okrevanju po pandemiji covida-19. Kohezijska politika bo financirana iz večletnega finančnega okvira, vnekaterih primerih pa iz instrumenta Next GenerationEU.
Sredstva za cilj kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo skupaj 322,3milijardeEUR (vcenah iz leta2018, tj.vsmislu vrednosti valute vletu2018) in se dodelijo na naslednji način:
- 202,3milijardeEUR za manj razvite regije,
- 47,8milijardeEUR za regije vprehodu,
- 27,2milijardeEUR za bolj razvite regije,
- 42,6milijardeEUR za države članice, ki jih podpira Kohezijski sklad (od tega bo 10milijardEUR prejel Instrument za povezovanje Evrope),
- 1928milijonovEUR kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije in
- 500milijonovEUR za medregionalne naložbe vinovacije.
Sredstva iz sklada ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo skupaj8050milijonovEUR in se dodelijo na naslednji način:
- 5812milijonovEUR za pomorsko in kopensko čezmejno sodelovanje,
- 1466milijonovEUR za transnacionalno sodelovanje,
- 490milijonovEUR za medregijsko sodelovanje in
- 281milijonovEUR za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.
Novi Sklad za pravični prehod, ki podpira območja, najbolj prizadeta zaradi prehoda na podnebno nevtralnost, in skaterim bi preprečili poglabljanje razlik med regijami, bo imel proračun vvišini 17,5milijardeEUR. Pri tem bo7,5 milijardeEUR zagotovljene iz večletnega finančnega okvira, 10milijardEUR pa iz instrumenta Next GenerationEU.
Decembra2020 je bil sprejet še en nov instrument – ReactEU, ki bo dopolnjeval kohezijske programe za obdobje 2014–2020 in dodeljena kohezijska sredstva za obdobje 2021–2027. ReactEU bo podpiral najpomembnejše sektorje pri uspešnem okrevanju po krizi zaradi covida-19. Instrumentu je (do leta2023) namenjenih 47,5milijardeEUR.
Vobdobju 2021–2027 ima kohezijska politika za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR pet ciljev politike:
- pametnejšo Evropo – inovativno in pametno gospodarsko preobrazbo,
- bolj zeleno, nizkoogljično Evropo,
- bolj povezano Evropo – mobilnost in regionalno povezljivost IKT,
- bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic – in
- Evropo, ki je bliže državljanom – trajnostni in celostni razvoj mest, podeželja in obalnih območij prek lokalnih pobud.
Vuredbi oskupnih določbah so določena pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi teh sredstev. Uredba je bila oktobra2022 , da bi lahko države članice in regije lažje uporabljale sredstva kohezijske politike ter da bi bile bolj prožne, da bi tako podprli ukrepe za spoprijemanje zmigracijskimi izzivi, ki so bili sprejeti vodziv na rusko vojno agresijo in so bili uvedeni vokviru programov za obdobji 2014–2020 in 2021–2027.
Vloga Evropskega parlamenta
Evropski parlament zelo dejavno podpira krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU. Zakonodaja okohezijski politiki in strukturnih skladih se pripravlja po rednem zakonodajnem postopku, vsklopu katerega Parlament in Svet enakovredno odločata.
Parlament je dejavno sodeloval vpogajanjih za reformo kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Sto reformo so bile opredeljene prednostne naloge in instrumenti prihodnjih ukrepov EU za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Parlament je odločno podprl tudi predloge za obsežno in učinkovito kohezijsko politiko, za katere so potrebna tudi zadostna finančna sredstva.
Parlament se tudi zavzema, na primer prek svoje , da bi se kohezijska politika uporabila za boj proti podnebnim spremembam. Parlament je pozval, naj se vokviru kohezijske politike bolj izkoriščajo zelene in modre naložbe, pa tudi kvečji sinergiji med različnimi finančnimi viri na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni. Evropski parlament je poleg tega9.maja2023 sprejel resolucijo ovlogi kohezijske politike pri obravnavanju večrazsežnostnih okoljskih izzivov vSredozemlju. Vnjej predlaga, naj se kohezijska sredstva uporabijo za naložbe vtehnologije in infrastrukturo, posebej namenjene za predelavo materialov iz ostankov odpadkov, da bi spodbudili krožno gospodarstvo ter omejili in obvladovali vse večje onesnaževanje splastiko in gospodinjskimi odpadki.
Za več informacij otej temi obiščite spletišče Odbora za regionalni razvoj.
Kelly Schwarz