EU se mora bolje pripraviti na boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam
- Zlonamerne in avtoritarne države, kot sta Rusija in Kitajska, manipulirajo z informacijami, da bi spodkopale demokracijo v Evropski uniji
- Evropski državljani in vlade se groženj tujih akterjev večinoma ne zavedajo
- Poziv k sankcijam za tuje vmešavanje in dezinformacijske kampanje
- Oblasti morajo premisliti o možnosti odvzema dovoljenja organizacijam, ki širijo tujo državno propagando
Po mnenju evropskih poslank in poslancev je vmešavanje zaradi pomanjkljive osveščenosti in protiukrepov privlačna taktika za zlonamerne tuje akterje in ogroža demokracijo.
Preiskava Evropskega parlamenta o tem, kako zlonamerne tuje sile manipulirajo z informacijami in se vmešavajo v Evropsko unijo, da bi spodkopale demokratične procese, je pokazala, da lahko zlonamerni akterji brez strahu pred posledicami vplivajo na volitve, izvajajo kibernetske napade, novačijo nekdanje visoke politike in spodbujajo razdvojenost v javnih razpravah.
V poročilu Posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE), je navedeno, da se ljudje na splošno premalo zavedajo resnosti tujega vmešavanja in manipuliranja z informacijami, ki ju večinoma izvajata Rusija in Kitajska, kar pa še poglablja vrzeli v zakonodaji in nezadostno usklajevanje med državami članicami.
Ruska vlada je v vojni, ki poteka v Ukrajini dokazala, da “je mogoče kot orožje uporabiti celo informacije”, saj Rusija “zlobno in obširno uporablja dezinformacije” in tako glede vojne zavaja svoje državljane in mednarodno skupnost. Parlament pozdravlja nedavno uveljavitev prepovedi delovanja ruskih propagandnih medijev kot sta Sputnik TV in RT v EU.
Protiukrepi
Parlament Evropsko unijo poziva, naj oblikuje skupno strategijo za soočanje z izzivom dezinformacij vključno z uvedbo posebnih sankcij za tuje vmešavanje in dezinformacijske kampanje. Poslanke in poslanci vztrajajo tudi, da je treba v ozaveščanje javnosti in širjenje splošnih informacij vključiti organizacije civilne družbe, kot to kažejo tajvanski primeri dobre prakse. Poudarjajo tudi potrebo po ukrepanju na svetovni ravni s podobno mislečimi partnerji.
Parlament priporoča še naslednje ukrepe:
- razširjeni, pluralni in neodvisni mediji, novinarji, preverjevalci dejstev in raziskovalci morajo prejeti javne vire financiranja ;
- razmislek o odvzemu dovoljenja organizacijam, ki širijo tujo državno propagando;
- prisiliti platforme družbenih medijev, ki služijo kot sredstvo za tuje vmešavanje, da prenehajo podpirati neavtentične račune, ki spodbujajo škodljivo tuje vmešavanje, tudi v jezikih, ki niso angleščina;
- evropske univerze morajo ponovno razmisliti o sodelovanju s Konfucijevimi inštituti, ki so kitajska platforma za lobiranje;
- zahtevati pojasnila glede »skrajno neprimernih odnosov« med nekaterimi evropskimi političnimi strankami in Rusijo;
- prepovedati tuje financiranje evropskih in nacionalnih političnih strank;
- nujno izboljšati kibernetsko varnost in uvrstiti programsko opremo za nadzor, kot je na primer Pegaz, na seznam nezakonite programske opreme;
- tujim akterjem otežiti novačenje nekdanjih visokih politikov, potem ko so ti prenehali opravljati svojo funkcijo.
Poročilo je bilo sprejeto s 552 glasovi za, 81 proti in 60 vzdržanimi glasovi. Podrobnejša priporočila najdete tukaj.
Izjavi
“Medtem ko v Ukrajini divja vojna, se morajo spletne platforme in tehnološka podjetja angažirati in ukiniti račune, ki zanikajo, poveličujejo ali opravičujejo agresijo, vojne zločine in zločine proti človečnosti. Dolgoročno pa potrebujemo jasno strategijo Evropske komisije in resnično zavezujoča pravila EU glede odgovornosti in transparentnosti za spletne platforme. Odpornost mora biti naš ščit – obsežno moramo financirati v podporo neodvisnih in kakovostnih medijev, tudi tistih iz soseščine EU”, je dejala poročevalka Sandra Kalniete (EPP, Latvija).
“Evropske elite so v zadnjih 20 letih pod vtisom mita o koncu zgodovine in v prepričanju, da nimajo več sovražnikov, pokazale naivnost in brezbrižnost. Ta odbor je bil ustanovljen zato, da bi končali to lenobo. Prizadeval si je za to, da se Evropa zbudi in da se bo naša demokracija naučila, kako se ubraniti”, je dejal predsednik Raphaël Glucksmann (S&D, Francija).
Ozadje
Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE), je bil ustanovljen junija 2020. Organiziral je približno 50 javnih razprav z okoli 130 strokovnjaki. Enoinpolletni mandat mu poteče 23. marca.
Kontakti:
-
BALÁZS Eszter
Press Officer