Obnova narave: Boljša skrb za habitate v EU
EU narave ne želi le ohraniti, temveč jo hoče tudi obnoviti. Parlament je sprejel novo zakonodajo z namenom, da doseže ta cilj.
Evropski poslanci so februarja 2024 podprli nov zakon, ki je del prizadevanj EU za ohranitev biotske raznovrstnosti v Evropi. Zakon obvezuje vse države EU, da si prizadevajo za obnovitev naravnih habitatov.
Preberite več o razlogih za izgubljanje biotske raznovrstnosti.
Zakaj moramo obnoviti naravo?
V zadnjih letih se je stanje biotske raznovrstnosti poslabšalo, zato si evropski poslanci izredno prizadevajo, da bi izboljšali nastalo situacijo. Trenutno je več kot 80 odstotkov evropskih habitatov v slabem stanju, ta zakon pa se bo neposredno soočil z izzivom.
Narava je ključni vir hranljivih živil, kisika in naravnih virov. Četudi so te snovi ključne za našo preživetje, jih ne ohranjamo. Po podatkih lahko onesnaženje in podnebne spremembe povzročita uničenje narave, kar lahko vodi v izumrtje številnih vrst. Cilj nove zakonodaje je s specifičnimi ukrepi ustvariti bolj zeleno prihodnost.
Preberite več o ogroženih vrstah v Evropi.
Kakšne bodo spremembe?
Novi zakon bo zagotovil, da je vsaka država aktivna pri obnovi narave. Vse države bodo morale predložiti in uvesti državni načrt za obnovo, ki bo vključeval njihove največje izzive na področju narave. Vsaka država EU si bo na državni stopnji prizadevala za:
- odstranjevanje tujerodnih rastlin na traviščih, mokriščih in gozdovih,
- ponovno vlaženje izsušenih šotišč,
- izboljšanje povezljivosti med habitati,
- zmanjšanje in/ali ukinitev uporabe pesticidov in gnojil,
- spodbujanje ohranjanje divjine.
EU želi do leta 2050 izboljšati stanje vseh ekosistemov, ki so potrebni obnove. Zato je namen zakona na evropski ravni obnova:
- 20 odstotkov kopenskih in morskih območji do leta 2030,
- vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, morskih in sladkovodnih habitatov, ki so v slabem stanju, do leta 2030,
- 60 odstotkov habitatov, ki so v slabem stanju, do leta 2040, in 90 odstotkov do leta 2050.
Države EU morajo zagotoviti da se stanje na območjih, ki se bodo obnavljala, pretirano ne poslabša.
Namen predpisov je tudi izboljšava biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih, populacij travniških metuljev in kmetijskih ptic ter uvedba večjih zelenih prostorov v urbanih območjih. Prednostna naloga je tudi ohranitev opraševalcev.
3 milijarde
dodatnih dreves mora biti v EU posajenih do leta 2030.
Evropski poslanci so med pogajanji vztrajali, da mora biti med prizadevanji držav EU tudi to, da do leta 2030 posadijo 3 milijarde dodatnih dreves.
Poslanci Evropskega parlamenta so sprejeli tudi previdnostne ukrepe - s Svetom so se dogovorili o začasni zasilni prekinitvi ciljev za obnovo narave, v kolikor bo ogrožena proizvodnja hrane. Svet je zakon o obnovi narave junija 2024.