PREDLOG RESOLUCIJEo razmerah v Nikaragvi
12.6.2023-()
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Pedro Marques, Javi López
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucijeRC-B9-0272/2023
9‑0280/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi
()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 16.decembra2021 o razmerah v Nikaragvi[1] ter z dne 9.junija2022 o instrumentalizaciji pravosodja v represivne namene v Nikaragvi[2],
–ob upoštevanju okvira za omejevalne ukrepe, ki ga je Svet sprejel 14. oktobra 2019,
–ob upoštevanju izjave uradnega govorca visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2022 o obsodbah političnih zapornikov;
–ob upoštevanju izjave uradnega govorca Urada OZN za človekove pravice z dne 9. maja 2022 o zatiranju civilne družbe v Nikaragvi in poročila A/HRC/49/23 visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 24. februarja 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi ter njene izjave pred 49. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice 7. marca 2022,
–ob upoštevanju izjave uradnega govorca visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. avgusta 2022 o zaprtju radijskih postaj ter ukinitvi organizacij civilne družbe v Nikaragvi,
–ob upoštevanju izjave uradnega govorca visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. februarja 2023 o odvzemu nikaragovskega državljanstva političnim nasprotnikom,
–ob upoštevanju uredb in sklepov Sveta o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic v Nikaragvi,
–ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, standardnih minimalnih pravil Organizacije združenih narodov za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele), pravil Organizacije združenih narodov za ravnanje z zapornicami in ukrepe brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (bangkoška pravila) in Dunajske konvencije,
–ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A.ker nikaragovski režim od leta 2018 sistematično, zapira, nadleguje in ustrahuje potencialne predsedniške kandidate, opozicijske in verske voditelje, študentske predstavnike, voditelje podeželja, novinarje, zagovornike človekovih pravic, organizacije civilne družbe, osebe LGBTI in predstavnike podjetij;
B.ker je okvir državne represije vzpostavljen z jasno privolitvijo sodstva, ki izreka obsodilne sodbe in stroge kazni na sojenjih za zaprtimi vrati, kjer niso spoštovana osnovna jamstva poštenega sojenja;
C.ker so bili po navedbah Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice in nosilcev mandata za posebni postopek pod okriljem Sveta za človekove pravice zaporniki pridržani iz razlogov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in nikaragovsko ustavo;
D.ker pogoji pridržanja predstavljajo dejansko tveganje za telesno in duševno celovitost zapornikov in lahko pomenijo kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje ali celo mučenje, na kar pogosto opozarja tudi Organizacija združenih narodov;
E.ker je nikaragovski režim 19. avgusta 2022 samovoljno aretiral škofa Rolanda Álvareza iz Matagalpe ter mu odredil hišni pripor, skupaj s petimi duhovniki, dvema bogoslovcema in snemalcem, ki so sedaj zaprti v zaporu El Chipote;
F.ker se je leta 2022 zaradi politične, socialne in gospodarske krize ter krize na področju človekovih pravic povečal tok Nikaragovcev, ki se izseljujejo v druge države; ker je od leta 2018 v Kostariko pobegnilo več kot 192.000 Nikaragovcev, bodisi kot prosilci za azil bodisi kot begunci; ker bi ta trend lahko ogrozil kostariški azilni sistem in preobremenil podporne mreže v državi;
G.ker je režim predsednika Ortege in podpredsednice Murillo 9. februarja 2023 izpustil 222 političnih zapornikov, med njimi sedem nekdanjih predsedniških kandidatov, odvetnike, zagovornike pravic, novinarje in nekdanje člane sandinističnega gverilskega gibanja, jim odvzel državljanstvo ter jih izgnal v Združene države Amerike;
H.ker je nikaragovska vlada 9. junija 2023 zaplenila premoženje 222 političnim zapornikom, ki so bili prisiljeni v izgnanstvo februarja tega leta, potem ko so bili obsojeni za dejanja zoper suverenost, neodvisnost in samoodločbo države;
I.ker je Španija 222 izgnancem ponudila državljanstvo, ZDA pa so jim za dve leti odobrile začasno zaščito;
1.odločno obsoja nikaragovski režim za sistematično preganjanje oporečnikov in napade tudi na zagovornike človekovih pravic, predstavnike opozicije, novinarje, študente in pripadnike cerkva, za samovoljno pridržanje teh ljudi zgolj zaradi uveljavljanja temeljnih svoboščin ter nečloveško in ponižujoče ravnanje z njimi in slabšanje njihovega zdravja;
2.poudarja, da pravosodje v Nikaragvi ni neodvisno od izvršilne veje oblasti;
3.poziva nikaragovsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse politične zapornike, ustavi vse sodne postopke proti njim in razveljavi njihove obsodbe, ter jo poziva, naj vsem beguncem in izgnancem dovoli vrnitev na domove, ponovno začne v celoti spoštovati vse človekove pravice, tudi svobodo izražanja ter svobodo veroizpovedi in prepričanja;
4.meni, da je odgovornost nikaragovske vlade, da poskrbi za pogoje pridržanja, ki so v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic ter takimi standardi, kot so pravila Nelsona Mandele;
5.poziva nikaragovsko vlado, naj opusti kruto in nečloveško ravnanje, spoštuje telesno nedotakljivost, dostojanstvo in svobodo zapornikov in njihovih družin ter njihovo pravico do zdravstvene oskrbe v skladu z obveznostmi Nikaragve na podlagi mednarodnega prava o človekovih pravicah ter s standardi, kot so pravila Nelsona Mandele;
6.poziva nikaragovske oblasti, naj prenehajo neupravičeno zapirati nevladne in civilnodružbene organizacije in vrnejo status pravne osebe vsem samovoljno zaprtim organizacijam, političnim strankam, univerzam, organizacijam za človekove pravice in medijskim hišam ter vrnejo vse neupravičeno zaseženo premoženje, sredstva, dokumente in opremo ter ponovno vzpostavijo njihov legitimni pravni status;
7.zavrača samovoljno zapiranje in zaplembo premoženja, ki je last državljanov, civilnodružbenih organizacij, političnih strank, verskih organizacij, medijskih združenj in univerz; poziva nikaragovske oblasti, naj prenehajo s temi ukrepi in ponovno vzpostavijo pravno osebnost ukinjenih organov ter naj vrnejo vsa neupravičeno zasežena sredstva, dokumente in opremo;
8.odločno poziva Nikaragvo, naj razveljavi zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 2018 in s katero se neupravičeno omejujeta državljanski in demokratični prostor; ponovno poziva EU, naj še naprej podpira civilnodružbene organizacije, zagovornike človekovih pravic ter sorodnike političnih zapornikov v Nikaragvi in izgnanstvu;
9.želi opozoriti, da mora Nikaragva v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Srednjo Ameriko spoštovati in utrjevati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic; znova zahteva, naj se glede na sedanje okoliščine uporabi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;
10.poudarja osrednjo vlogo civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in verskih voditeljev v Nikaragvi;
11.poziva nikaragovski režim, naj izvaja priporočila iz poročila skupine strokovnjakov OZN za človekove pravice za Nikaragvo ter priporočila visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva nikaragovske institucije, naj odpravijo nekaznovanje za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic ter žrtvam zagotovijo dostop do pravnega varstva in popravo vseh krivic;
12.poziva Komisijo, naj se prepriča, da njena pomoč za sodelovanje ne prispeva k sedanji represivni politiki nikaragovskih oblasti;
13.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.