Evropska investicijska banka
Evropska investicijska banka (EIB) izvaja cilje Evropske unije, tako da zagotavlja dolgoročno projektno financiranje, jamstva in svetovanje. Podpira projekte znotrajEvropske unije kot tudi zunaj nje. Države članice so delničarji banke. EIB je večinski delničar Evropskega investicijskega sklada, skaterim skupaj tvorita skupinoEIB.
Pravna podlaga
- Člena308 in309 Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU). Nadaljnje določbe oEIB so navedene včlenih15, 126, 175, 209, 271, 287, 289 in343PDEU.
- Protokol (št.5) oStatutu Evropske investicijske banke in protokol (št.28) oekonomski, socialni in teritorialni koheziji, ki je priložen kPogodbi oEvropski uniji in Pogodbi odelovanju Evropske unije.
Cilji
Vskladu sčlenom309 PDEU je naloga EIB, da vinteresu Unije prispeva kuravnoteženemu in nenehnemu razvoju notranjega trga. EIB pospešuje financiranje projektov vvseh gospodarskih sektorjih, in sicer za:
- razvoj manj razvitih regij;
- posodobitev ali preoblikovanje podjetij ali razvoj novih dejavnosti, ki jih ni mogoče vceloti financirati ssredstvi posameznih držav članic;
- projekte vskupnem interesu več držav članic.
Prav tako prispeva kspodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije vUniji (člen175 PDEU in protokol št.28). Podpira tudi izvajanje ukrepov zunaj EU, ki podpirajo politiko razvojnega sodelovanja Unije (člen209PDEU).
Dejavnosti EIB se osredotočajo na šest prednostnih področij: podnebje in okolje, razvoj, inovacije ter znanja in spretnosti, mala podjetja, infrastruktura in kohezija.
Viri sredstev in instrumenti
A. Viri sredstev
Pri izpolnjevanju svojih ciljev se EIB zanaša pretežno na lastna sredstva in mednarodne kapitalske trge (člen309PDEU).
1. Lastna sredstva
Lastna sredstva zagotavljajo članice EIB, torej države članice (člen308 PDEU). Prispevek posamezne države članice vkapital se izračuna glede na njeno gospodarsko moč in je določen včlenu4 statuta EIB. Države članice lahko prostovoljno povečajo svoje vpise kapitala. Skupni vpisani kapital EIB zdaj znaša 248,8milijardeEUR.
2. Kapitalski trgi
EIB pridobi večji del sredstev za zagotavljanje posojil zizdajo obveznic na mednarodnih kapitalskih trgih. Je največji nadnacionalni posojilodajalec na svetu. Za pridobitev stroškovno učinkovitega financiranja je pomembna odlična bonitetna ocena. Največje bonitetne agencije so EIB podelile najvišjo bonitetno oceno, kar dokazuje, da je njen kreditni portfelj kakovosten. Na splošno velja, da EIB financira tretjino projekta, vendar lahko finančna podpora znaša tudi 50%.
B. Instrumenti
EIB uporablja veliko različnih instrumentov. Večinoma so to posojila in jamstva. Razvitih je bilo tudi veliko drugih inovativnih instrumentov zvišjim profilom tveganja, vsodelovanju zinstitucijami Unije pa se nadaljuje tudi snovanje novih instrumentov. Financiranje, ki ga zagotavlja EIB, se lahko kombinira tudi sfinanciranjem iz drugih virov Unije (med drugim iz proračuna EU). Ta proces imenujemo mešano financiranje. Poleg financiranja projektov EIB zagotavlja tudi svetovanje.
Na voljo so večinoma neposredna ali posredna posojila. Pri neposrednih posojilih mora skupna vrednost naložbe presegati 25milijonovEUR, posojilo pa lahko krije največ 50% vrednosti projekta. Pri posrednih posojilih gre za posojanje lokalnim bankam ali drugim posrednikom, ki nato podpirajo končnega prejemnika. Večina posojil se odobri vEU.
EIB poleg bolj tradicionalnih posojilnih dejavnosti uporablja tudi kombinirane mehanizme, skaterimi svoja posojila povezuje znepovratnimi sredstvi javnih organov ali človekoljubnih organizacij.
Upravljanje in struktura
A. Upravljanje
Vskladu sčlenom308 PDEU je EIB pravna oseba. Upravljajo in vodijo jo svet guvernerjev, svet direktorjev in upravni odbor. Banka ima revizijski odbor, ki preverja njeno delovanje.
Svet guvernerjev je sestavljen iz ministrov, ki jih imenujejo države članice; določa glavne usmeritve za kreditno politiko banke in zagotavlja njeno izvajanje. Med drugim mora:
- odločiti opovečanju vpisanega kapitala,
- opredeliti načela, ki veljajo za posle financiranja vokviru nalog banke,
- odločati oodobritvi financiranja za naložbene posle, ki naj bi se vceloti ali delno izvedli zunaj ozemlja Unije ter
- odobriti letno poročilo, ki ga je pripravil svet direktorjev, letno bilanco stanja, bilanco uspeha in poslovnik banke.
Svet direktorjev sestavlja 28direktorjev in 31namestnikov direktorjev. Direktorje imenuje svet guvernerjev za petletno obdobje. Vsaka država članica imenuje enega direktorja, prav tako tudi Komisija. Svet direktorjev: odloča oodobritvi financiranja, zlasti vobliki posojil in jamstev, odloča onajemanju posojil, določa obrestne mere za posojila, provizije in druge dajatve. Zagotavlja skladnost vodenja in poslovodenja banke zdoločbami Pogodb in statutom ter ssplošnimi direktivami, ki jih sprejema svet guvernerjev.
Upravni odbor sestavljajo predsednik in osem podpredsednikov, ki jih na predlog sveta direktorjev za šest let imenuje svet guvernerjev. Njihova imenovanja se lahko podaljšajo. Upravni odbor skrbi za tekoče poslovanje banke pod vodstvom predsednika in nadzorom sveta direktorjev. Pripravlja sklepe sveta direktorjev in zagotavlja njihovo izvajanje.
Revizijski odbor sestavlja šest članov, ki jih imenuje svet guvernerjev. Vsako leto preveri pravilnost poslovanja in knjigovodstva banke.
B. Struktura
Skupina EIB je bila ustanovljena leta2000, sestavljata pa jo EIB in Evropski investicijski sklad, ki je nastal leta1994 kot javno-zasebno partnerstvo stremi glavnimi skupinami delničarjev: EIB kot večinskim delničarjem z62,2-odstotnim deležem, Komisijo (30%) ter različnimi javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami (7,8%). Sklad zagotavlja različne oblike tveganih kapitalskih instrumentov, npr.tvegani kapital. Evropski investicijski sklad se osredotoča na posojila malim in srednjim podjetjem in uporablja vrsto različnih inovativnih instrumentov, da bi jim olajšal dostop do financiranja.
Naložbeni načrt za Evropo
Od začetka svetovne gospodarske in finančne krize je raven naložb vEU nizka. so opredeljene smernice za oživitev naložb vEU, ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanje dolgoročne rasti in konkurenčnosti. Zato je bila 25.junija2015 sprejeta .
Ta sklad naj bi zuporabo javnih sredstev zagotovil zasebne naložbe in ustvaril za naložbe prijazno okolje. Začetno jamstvo EU vvišini 16milijardEUR za EIB, skupaj s5milijardamiEUR, ki jih je zagotovila banka sama, je pritegnilo zasebna sredstva, tako da je sklad do sredine2018 presegel cilj, vskladu skaterim naj bi ustvaril sredstva za naložbe vEU vvišini 315milijardEUR.
Zuredbo oEFSI je bilo ustanovljeno tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ki naj bi zagotovilo svetovalno in tehnično pomoč pri opredelitvi, pripravi in razvoju naložbenih projektov.
je bila sprejeta decembra2017 in je začela veljati 1.januarja2018. Znjo se trajanje sklada EFSI podaljšalo (do konca leta2020), izboljšala pa sta se tudi sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe ter zbrala sredstva za dodatno financiranje naložb vvišini 500milijard EUR.
Program InvestEU
Program je bil sprejet marca2021 in je nasledil naložbeni načrt za Evropo, združuje pa sklad EFSI in 13 drugih finančnih instrumentov EU. Osredotoča se na štiri glavna področja politike (trajnostno infrastrukturo, raziskave, inovacije in digitalizacijo, mala in srednja podjetja, socialne naložbe ter znanja in spretnosti), vobdobju 2021-2027 pa naj bi mobiliziral za 372milijardEUR dodatnih naložb. Program sestavljajo sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU in portal InvestEU.
Države članice bodo InvestEU lahko uporabile pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost vokviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
„Podnebna banka“ EU
Junija2019 je Evropski svet pozval EIB, „naj okrepi svoje dejavnosti vpodporo podnebnim ukrepom“, na kar se je EIB novembra2019 odzvala znovo podnebno strategijo in posojilno politiko na področju energije.
EIB se je zavezala, da bo vse svoje dejavnosti financiranja uskladila scilji Pariškega sporazuma. Zlasti bo do leta2025 za 50% povečala delež naložb vokviru svojih prednostnih nalog vzvezi podnebnimi ukrepi in okoljsko trajnostjo. Ob koncu leta2021 je prenehala financirati projekte na področju fosilnih goriv.
Nova posojilna politika EIB na področju energije, vokviru katere se bodo izvajale njene dejavnosti venergetskem sektorju, temelji na petih načelih:
- prednostno obravnavanje energetske učinkovitosti, da bi podprli nov cilj EU vokviru direktive oenergetski učinkovitosti;
- omogočanje energetskega razogljičenja zokrepitvijo podpore za nizko- brezogljično tehnologijo, da bi do leta2030 vcelotni EU dosegli 32% delež energije iz obnovljivih virov;
- okrepitev financiranja za decentralizirano proizvodnjo energije, inovativno shranjevanje energije in e-mobilnost;
- zagotavljanje naložb vomrežje, ki je bistvenega pomena za nove, nestalne obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija, in krepitev čezmejnih povezav ter
- povečanje učinka naložb za podporo energetskega prehoda zunajEU.
Odziv na pandemijo covida-19
EIB je leta2020 vokviru odziva EU na gospodarske posledice pandemije covida-19 ustanovila jamstveni sklad vvišini 25milijardEUR, da bi skupina EIB povečala podporo za podjetja vvseh državah članicah EU in stem zagotovila dodatna sredstva vvišini do 200milijardEUR.
S tem je dopolnjen sveženj za takojšnjo podporo vvišini do 40milijardEUR, ki ga sestavljajo:
- posebna jamstva za bančne vloge na podlagi obstoječih programov za takojšnje financiranje vvišini do 20milijardEUR,
- posebne bančne kreditne linije za zagotovitev dodatnih 10milijardEUR obratnega kapitala za mala in srednja podjetja in podjetja ssrednje veliko tržno kapitalizacijo ter
- programi nakupa namenskih vrednostnih papirjev spremoženjskim kritjem, ki bankam omogočajo prenos tveganja na portfelje posojil malih in srednjih podjetij, sčimer se zagotavlja dodatnih 10milijardEUR podpore.
Odziv na rusko invazijo na Ukrajino
Dejavnosti EIB vzvezi zUkrajino segajo vleto2007 in so vskladu zevropsko sosedsko politiko, vzhodnim partnerstvom in drugimi dvostranskimi sporazumi EU. Od ruske invazije na Ukrajino je EIB svojo podporo okrepila. Sredstva iz instrumenta so namenjena pomoči Ukrajini pri vzpostavljanju poškodovane infrastrukture, ponovnem zagonu občinskih storitev in podpori nujnim ukrepom za energetsko učinkovitost vpripravah na mrzlo sezono. Poleg tega je EIB usklajevala donacije humanitarne pomoči vvišini 3,6milijona EUR, pri čemer je dala prednost nujni pomoči ljudem, ki jih je prizadel konflikt, vUkrajini in sosednjih državah.
Glede na rusko vojno agresijo proti Ukrajini in potrebo po okrepitvi vojaških zmogljivosti držav članic se je začela razprava otem, ali bi bilo treba kciljem EIB dodati tudi naložbe vobrambni sektor. Do takega financiranja bi bila upravičena tudi Ukrajina. To bi bilo radikalno odstopanje od sedanje prakse, ki izključuje podporo naložbam, povezanim zobrambo. Poseben vidik, ki ga je treba upoštevati, je učinek, ki bi ga lahko imel dodatni cilj na zmožnost EIB, da ohrani visoke bonitetne ocene, če bi se zaradi njega morala bolj zadolževati na kapitalskih trgih. Vsklepih zasedanja Evropskega sveta zdne 21.in 22.marca2024 je navedeno, da se „Evropska investicijska banka poziva, naj prilagodi svojo politiko posojanja obrambni industriji in sedanjo opredelitev blaga zdvojno rabo, pri tem pa ohrani svojo sposobnost financiranja“.
Vloga Evropskega parlamenta
Vskladu sčlenom308 PDEU se glede spremembe statuta EIB opravi posvetovanje sParlamentom. EIB odgovarja neposredno državam članicam. Nima formalnih obveznosti poročanja Parlamentu niti se ji ni treba zagovarjati pred njim. Vendar predsednik EIB kot izraz dobre volje sprejema vabila za udeležbo na plenarnem zasedanju in na ustreznih sejah parlamentarnih odborov, EIB pa je odprta za vprašanja poslancev Evropskega parlamenta.
Odbor za proračunski nadzor Parlamenta vsako leto pregleda dejavnosti EIB in na plenarnem zasedanju, na katerega je povabljen tudi predsednik EIB, predstavi poročilo.
Vskladu ssedanjo uredbo Parlament odobri imenovanje izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja EFSI. Parlament in Svet vokviru letnega proračunskega postopka odobrita letna odobrena proračunska sredstva iz proračuna EU vzvezi zjamstvenim skladom.
Parlament je vvlogi sozakonodajalca sodeloval pri sprejetjupobud zaEFSI in InvestEU.
Za več informacij otej temi obiščite spletišče Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.
Christian Scheinert