Evropski parlament: zgodovinsko ozadje
Evropski parlament je nastal iz enotne skup拧膷ine Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je postala skupna trem takratnim nadnacionalnim evropskim skupnostim. Pozneje se je ta skup拧膷ina preimenovala v听Evropski parlament. Institucija, katere poslanci so od leta听1979 izvoljeni na neposrednih volitvah, je s膷asoma do啪ivela korenite spremembe, saj je iz skup拧膷ine imenovanih poslancev nastal izvoljeni parlament, ki oblikuje politi膷no agendo Evropske unije.
Pravna podlaga
- Primarne pogodbe (1.1.1., 1.1.2., 1.1.3., 1.1.4., 1.1.5.);
- sklep in o听volitvah poslancev Evropskega parlamenta z听neposrednimi splo拧nimi volitvami (20.听september听1976), spremenjena s听sklepoma Sveta z听dne 25.听junija in 23.听septembra听2002;
- 膷lena听14(2) in听17(2) Pogodbe o听Evropski uniji (PEU).
Tri skupnosti, ena skup拧膷ina
Po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo je bila skupna skup拧膷ina Evropske skupnosti za premog in jeklo raz拧irjena, tako da je pokrila vse tri skupnosti. Nova skup拧膷ina z听imenom Evropska parlamentarna skup拧膷ina, ki jo je sestavljalo 142听poslancev, je prvi膷 zasedala v听Strasbourgu 19.听marca听1958, 30.听marca听1962 pa se je preimenovala v听Evropski parlament.
Od imenovane skup拧膷ine do izvoljenega parlamenta
Pred uvedbo neposrednih volitev so poslance Evropskega parlamenta imenovali nacionalni parlamenti dr啪av 膷lanic. Vsi poslanci Evropskega parlamenta so tako imeli dvojne mandate.
Na vrhu v听Parizu 9.听in 10.听decembra听1974 je bilo sklenjeno, da bodo neposredne volitve leta听1978 ali pozneje. Hkrati je bil Parlament napro拧en, naj vlo啪i nove predloge, ki bi nadomestili prvotni osnutek konvencije iz leta听1960. Parlament je januarja听1975 sprejel novi osnutek konvencije, na podlagi katerega so voditelji dr啪av in vlad, potem ko so re拧ili ve膷 nesoglasij, na sre膷anju 12.听in 13.听julija听1976 dosegli dogovor.
Sklep in akt o听volitvah poslancev Evropskega parlamenta z听neposrednimi splo拧nimi volitvami sta bila podpisana 20.听septembra听1976 v听Bruslju. Akt je za膷el veljati julija听1978, potem ko so ga ratificirale vse dr啪ave 膷lanice, prve volitve pa so potekale 7.听in 10.听junija听1979.
艩颈谤颈迟惫别
Ko so se 1.听januarja听1973 Evropskim skupnostim pridru啪ile Danska, Irska in Zdru啪eno kraljestvo (), se je 拧tevilo poslancev Evropskega parlamenta pove膷alo na听198.
Pri drugi 拧iritvi s听 1.听januarja听1981 je gr拧ki parlament v听Evropski parlament imenoval 24听poslancev, ki so jih oktobra听1981 zamenjali neposredno izvoljeni poslanci. Druge neposredne volitve so potekale 14.听in 17.听junija听1984.
厂听 1.听januarja听1986 se je 拧tevilo poslanskih mest pove膷alo s听434 na听518. V听Parlament je pri拧lo 60听拧panskih in 24听portugalskih poslancev, ki sta jih imenovala nacionalna parlamenta in ki so jih pozneje nadomestili neposredno izvoljeni poslanci.
Sestava Parlamenta se je spremenila tudi po zdru啪itvi Nem膷ije, da bi se upo拧tevale demografske spremembe. V听skladu s听predlogi, ki jih je Parlament predstavil v听svoji o听enotnem volilnem postopku: sistem za dodelitev poslanskih mest, se je z听volitvami junija听1994 拧tevilo poslancev Evropskega parlamenta pove膷alo s听518 na听567. Po se je njihovo 拧tevilo pove膷alo na听626, pri 膷emer so bila v听skladu z听zgoraj omenjeno resolucijo poslanska mesta pravi膷no dodeljena novim dr啪avam 膷lanicam.
Na medvladni konferenci leta听2000 v听Nici v听Franciji je bila opredeljena nova razdelitev poslanskih mest Parlamenta, ki je bila uporabljena na evropskih volitvah leta听2004. Najve膷je mo啪no 拧tevilo poslancev (prej听700) se je pove膷alo na听732. 艩tevilo poslanskih mest, dodeljenih 15听obstoje膷im dr啪avam 膷lanicam, se je zmanj拧alo za听91 (s听626 na听535). Preostalih 197听mest je bilo po na膷elu sorazmernosti razdeljenih med obstoje膷e in nove dr啪ave 膷lanice.
厂听 1.听januarja听2007 se je 拧tevilo poslanskih mest za膷asno pove膷alo na听785, saj je Parlament sprejel poslance iz teh dr啪av. Po volitvah leta听2009, ki so potekale med 4.听in 7.听junijem, se je to 拧tevilo zmanj拧alo na听736. 窜听Lizbonsko pogodbo je bilo v听skladu s听膷lenom听14(2) dolo膷eno, da je najvi拧je mo啪no 拧tevilo evropskih poslancev听751 z听za膷asnim zvi拧anjem na听754 do naslednjih volitev. Tako se je v听parlamentarnem obdobju 2009鈥�2014 736听poslancem Evropskega parlamenta, izvoljenim junija听2009, pridru啪ilo 拧e 18听novih, potem ko so dr啪ave 膷lanice ratificirale spremenjeni protokol, ki je bil sprejet na medvladni konferenci 23.听junija听2010. 厂听pristopom Hrva拧ke 1.听julija听2013 se je najve膷je mo啪no 拧tevilo poslanskih mest za膷asno pove膷alo na听766, saj je Parlament sprejel 12听hrva拧kih poslancev, izvoljenih aprila听2013 (v听skladu s听膷lenom听19 ).
Skupno 拧tevilo poslanskih mest se je na volitvah leta听2014 zmanj拧alo na听751. Razdelitev sede啪ev je bila ponovno pregledana (s听705听poslanci) zaradi izstopa Zdru啪enega kraljestva s听1.听februarjem听2020 (1.3.3.). Ob upo拧tevanju demografskih sprememb v听dr啪avah 膷lanicah od volitev leta听2019 je bilo v听skladu s听膷lenom听14(2) PEU in predlogom Parlamenta iz njegove resolucije z听dne 15.听junija听2023 dodeljenih 11听dodatnih poslanskih mest. Evropski svet je s听kon膷nim 拧e pove膷al to 拧tevilo za nadaljnja 拧tiri poslanska mesta, s听膷imer bo v听parlamentarnem obdobju 2024鈥�2029 skupaj izvoljenih 720听poslancev.
Postopno ve膷anje pristojnosti
Ko so finan膷ne prispevke dr啪av 膷lanic nadomestila lastna sredstva Skupnosti (1.4.1.), so se na podlagi , podpisane 22.听aprila听1970, prvi膷 pove膷ale prora膷unske pristojnosti Parlamenta. Druga pogodba na tem podro膷ju, ki je 拧e pove膷ala pristojnosti Parlamenta, je bila podpisana (1.1.2.).
z听dne 17.听februarja听1986 je okrepil vlogo Parlamenta na nekaterih zakonodajnih podro膷jih (postopek sodelovanja) in dolo膷il, da mora dati privolitev k听pristopnim in pridru啪itvenim pogodbam.
, sprejeta 7.听februarja听1992, je z听ustanovitvijo Evropske unije (EU)听in uvedbo postopka soodlo膷anja na nekaterih zakonodajnih podro膷jih ter raz拧iritvijo postopka sodelovanja na drugih zaznamovala za膷etek prehoda Parlamenta v听vlogo sozakonodajalca. Podelila mu je pristojnost za kon膷no potrditev sestave Komisije, kar je bil pomemben korak naprej pri politi膷nem nadzoru Parlamenta nad izvr拧no oblastjo听EU (1.1.3.).
窜听 z听dne 2.听oktobra听1997 je bil postopek soodlo膷anja raz拧irjen na ve膷ino zakonodajnih podro膷ij in spremenjen, tako da je Parlament postal sozakonodajalec, enakopraven Svetu. Dobil je pristojnost, da potrdi imenovanje predsednika Komisije, kar je okrepilo njegov nadzor nad izvr拧no oblastjo. 厂听Pogodbo iz Nice se je postopek soodlo膷anja raz拧iril na 拧e ve膷 podro膷ij.
, ki spreminja Pogodbo o听Evropski uniji, pogodbe o听ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z听njimi povezane akte, je bila podpisana 26.听februarja听2001, veljati pa je za膷ela 1.听februarja听2003. Cilj te nove pogodbe je bil preoblikovati institucionalno strukturo EU, da bi lahko kljubovala izzivom prihodnje 拧iritve. Zakonodajna in nadzorna pooblastila Parlamenta so se pove膷ala, glasovanje s听kvalificirano ve膷ino pa je bilo raz拧irjeno na ve膷 podro膷ij v听Svetu (1.1.4.).
Tudi (1.1.5.) z听dne 13.听decembra听2007 je pomembno raz拧irila tako podro膷je uporabe glasovanja s听kvalificirano ve膷ino v听Svetu, ki v听skladu s听膷lenom听16 PEU od 1.听novembra听2014 poteka po novi metodi, kot podro膷je uporabe postopka soodlo膷anja, ki je zdaj raz拧irjeno na pribli啪no 45听novih zakonodajnih podro膷ij. Ta redni zakonodajni postopek je postal najpogosteje uporabljen postopek odlo膷anja in zajema vsa pomembna podro膷ja politik iz PDEU (膷len听294 鈥� prej拧nji 膷len听250 PES). Pove膷ala se je tudi vloga Parlamenta pri pripravi prihodnjih sprememb pogodb (膷len听48听PEU). Poleg tega je kot del Lizbonske pogodbe (in prvotno kot del neuspe拧nega osnutka pogodbe o听ustavi za Evropo) postala pravno zavezujo膷a , ki so jo na zasedanju Evropskega sveta v听Nici 7.听decembra听2000 (4.1.2.) podpisali predsedniki Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta.
窜听evropskimi volitvami, ki so potekale od 23.听do 26.听maja听2019, se je jasno pokazalo, da je Parlament v听celoti uporabil dolo膷be iz 膷lena听14 PEU, ki pravi, da 鈥濫vropski parlament skupaj s听Svetom opravlja zakonodajno in prora膷unsko funkcijo. Opravlja funkcijo politi膷nega nadzora [...]. Izvoli predsednika Komisije.鈥� Poleg tega v听skladu s听膷lenom听17(7) PEU Evropski parlament z听glasovanjem potrdi druge 膷lane Komisije kot kolegij.
Nedavna raziskava o听prispevku Parlamenta k听rasti ka啪e, da v听Parlamentu pripravljena zakonodaja s听krepitvijo pravic prebivalcev in podjetij v听EU letno prinese ve膷 kot bilijon evrov k听BDP Unije[1]. Pomembno prispeva tudi splo拧ni prora膷un Evropske unije (1.4.3.)[2]. Zakonodaja, ki temelji na dokazih in strokovnem znanju, je podprta s听拧tudijami in delavnicami, ki jih na zahtevo odborov, delegacij, predsednika Parlamenta, predsedstva in generalnega sekretarja izvaja pet tematskih sektorjev, ki zagotavljajo neodvisno strokovno znanje, analize in nasvete glede politik na visoki ravni.
Evropske politi膷ne stranke (1.3.3.) od volitev leta听2014 predlagajo vodilne kandidate za mandat predsednika Komisije, da bi tako pove膷ale volilno udele啪bo na evropskih volitvah.
Po podpisu 24.听januarja听2020 je Parlament odobril sklep Sveta o听sklenitvi sporazuma o听izstopu (膷len听50(2) PEU). 29.听januarja听2020 ga je podprlo 621听poslancev, 49听pa jih je bilo proti, to pa je bilo tudi zadnji膷, ko so poslanci iz Zdru啪enega kraljestva sedeli v听Parlamentu, saj je sporazum o听izstopu za膷el veljati 1.听februarja听2020.
Parlament je 28.听aprila听2021 odobril (膷len听218(6)a PDEU) sklenitev .
Naslednje volitve v听Evropski parlament bodo potekale od 6.听do 9.听junija听2024.
Ta informativni pregled je pripravil Tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice dr啪avljanov in ustavne zadeve.
听
Udo Bux / Mariusz Maciejewski