Ϸվ

Evropski parlament: zgodovinsko ozadje

Evropski parlament je nastal iz enotne skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je postala skupna trem takratnim nadnacionalnim evropskim skupnostim. Pozneje se je ta skupščina preimenovala vEvropski parlament. Institucija, katere poslanci so od leta1979 izvoljeni na neposrednih volitvah, je sčasoma doživela korenite spremembe, saj je iz skupščine imenovanih poslancev nastal izvoljeni parlament, ki oblikuje politično agendo Evropske unije.

Pravna podlaga

  • Primarne pogodbe (1.1.1., 1.1.2., 1.1.3., 1.1.4., 1.1.5.);
  • sklep in ovolitvah poslancev Evropskega parlamenta zneposrednimi splošnimi volitvami (20.september1976), spremenjena ssklepoma Sveta zdne 25.junija in 23.septembra2002;
  • člena14(2) in17(2) Pogodbe oEvropski uniji (PEU).

Tri skupnosti, ena skupščina

Po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo je bila skupna skupščina Evropske skupnosti za premog in jeklo razširjena, tako da je pokrila vse tri skupnosti. Nova skupščina zimenom Evropska parlamentarna skupščina, ki jo je sestavljalo 142poslancev, je prvič zasedala vStrasbourgu 19.marca1958, 30.marca1962 pa se je preimenovala vEvropski parlament.

Od imenovane skupščine do izvoljenega parlamenta

Pred uvedbo neposrednih volitev so poslance Evropskega parlamenta imenovali nacionalni parlamenti držav članic. Vsi poslanci Evropskega parlamenta so tako imeli dvojne mandate.

Na vrhu vParizu 9.in 10.decembra1974 je bilo sklenjeno, da bodo neposredne volitve leta1978 ali pozneje. Hkrati je bil Parlament naprošen, naj vloži nove predloge, ki bi nadomestili prvotni osnutek konvencije iz leta1960. Parlament je januarja1975 sprejel novi osnutek konvencije, na podlagi katerega so voditelji držav in vlad, potem ko so rešili več nesoglasij, na srečanju 12.in 13.julija1976 dosegli dogovor.

Sklep in akt ovolitvah poslancev Evropskega parlamenta zneposrednimi splošnimi volitvami sta bila podpisana 20.septembra1976 vBruslju. Akt je začel veljati julija1978, potem ko so ga ratificirale vse države članice, prve volitve pa so potekale 7.in 10.junija1979.

Šٱ

Ko so se 1.januarja1973 Evropskim skupnostim pridružile Danska, Irska in Združeno kraljestvo (), se je število poslancev Evropskega parlamenta povečalo na198.

Pri drugi širitvi s 1.januarja1981 je grški parlament vEvropski parlament imenoval 24poslancev, ki so jih oktobra1981 zamenjali neposredno izvoljeni poslanci. Druge neposredne volitve so potekale 14.in 17.junija1984.

1.januarja1986 se je število poslanskih mest povečalo s434 na518. VParlament je prišlo 60španskih in 24portugalskih poslancev, ki sta jih imenovala nacionalna parlamenta in ki so jih pozneje nadomestili neposredno izvoljeni poslanci.

Sestava Parlamenta se je spremenila tudi po združitvi Nemčije, da bi se upoštevale demografske spremembe. Vskladu spredlogi, ki jih je Parlament predstavil vsvoji oenotnem volilnem postopku: sistem za dodelitev poslanskih mest, se je zvolitvami junija1994 število poslancev Evropskega parlamenta povečalo s518 na567. Po se je njihovo število povečalo na626, pri čemer so bila vskladu zzgoraj omenjeno resolucijo poslanska mesta pravično dodeljena novim državam članicam.

Na medvladni konferenci leta2000 vNici vFranciji je bila opredeljena nova razdelitev poslanskih mest Parlamenta, ki je bila uporabljena na evropskih volitvah leta2004. Največje možno število poslancev (prej700) se je povečalo na732. Število poslanskih mest, dodeljenih 15obstoječim državam članicam, se je zmanjšalo za91 (s626 na535). Preostalih 197mest je bilo po načelu sorazmernosti razdeljenih med obstoječe in nove države članice.

1.januarja2007 se je število poslanskih mest začasno povečalo na785, saj je Parlament sprejel poslance iz teh držav. Po volitvah leta2009, ki so potekale med 4.in 7.junijem, se je to število zmanjšalo na736. Lizbonsko pogodbo je bilo vskladu sčlenom14(2) določeno, da je najvišje možno število evropskih poslancev751 zzačasnim zvišanjem na754 do naslednjih volitev. Tako se je vparlamentarnem obdobju 2009–2014 736poslancem Evropskega parlamenta, izvoljenim junija2009, pridružilo še 18novih, potem ko so države članice ratificirale spremenjeni protokol, ki je bil sprejet na medvladni konferenci 23.junija2010. pristopom Hrvaške 1.julija2013 se je največje možno število poslanskih mest začasno povečalo na766, saj je Parlament sprejel 12hrvaških poslancev, izvoljenih aprila2013 (vskladu sčlenom19 ).

Skupno število poslanskih mest se je na volitvah leta2014 zmanjšalo na751. Razdelitev sedežev je bila ponovno pregledana (s705poslanci) zaradi izstopa Združenega kraljestva s1.februarjem2020 (1.3.3.). Ob upoštevanju demografskih sprememb vdržavah članicah od volitev leta2019 je bilo vskladu sčlenom14(2) PEU in predlogom Parlamenta iz njegove resolucije zdne 15.junija2023 dodeljenih 11dodatnih poslanskih mest. Evropski svet je skončnim še povečal to število za nadaljnja štiri poslanska mesta, sčimer bo vparlamentarnem obdobju 2024–2029 skupaj izvoljenih 720poslancev.

Postopno večanje pristojnosti

Ko so finančne prispevke držav članic nadomestila lastna sredstva Skupnosti (1.4.1.), so se na podlagi , podpisane 22.aprila1970, prvič povečale proračunske pristojnosti Parlamenta. Druga pogodba na tem področju, ki je še povečala pristojnosti Parlamenta, je bila podpisana (1.1.2.).

zdne 17.februarja1986 je okrepil vlogo Parlamenta na nekaterih zakonodajnih področjih (postopek sodelovanja) in določil, da mora dati privolitev kpristopnim in pridružitvenim pogodbam.

, sprejeta 7.februarja1992, je zustanovitvijo Evropske unije (EU)in uvedbo postopka soodločanja na nekaterih zakonodajnih področjih ter razširitvijo postopka sodelovanja na drugih zaznamovala začetek prehoda Parlamenta vvlogo sozakonodajalca. Podelila mu je pristojnost za končno potrditev sestave Komisije, kar je bil pomemben korak naprej pri političnem nadzoru Parlamenta nad izvršno oblastjoEU (1.1.3.).

zdne 2.oktobra1997 je bil postopek soodločanja razširjen na večino zakonodajnih področij in spremenjen, tako da je Parlament postal sozakonodajalec, enakopraven Svetu. Dobil je pristojnost, da potrdi imenovanje predsednika Komisije, kar je okrepilo njegov nadzor nad izvršno oblastjo. Pogodbo iz Nice se je postopek soodločanja razširil na še več področij.

, ki spreminja Pogodbo oEvropski uniji, pogodbe oustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere znjimi povezane akte, je bila podpisana 26.februarja2001, veljati pa je začela 1.februarja2003. Cilj te nove pogodbe je bil preoblikovati institucionalno strukturo EU, da bi lahko kljubovala izzivom prihodnje širitve. Zakonodajna in nadzorna pooblastila Parlamenta so se povečala, glasovanje skvalificirano večino pa je bilo razširjeno na več področij vSvetu (1.1.4.).

Tudi (1.1.5.) zdne 13.decembra2007 je pomembno razširila tako področje uporabe glasovanja skvalificirano večino vSvetu, ki vskladu sčlenom16 PEU od 1.novembra2014 poteka po novi metodi, kot področje uporabe postopka soodločanja, ki je zdaj razširjeno na približno 45novih zakonodajnih področij. Ta redni zakonodajni postopek je postal najpogosteje uporabljen postopek odločanja in zajema vsa pomembna področja politik iz PDEU (člen294 – prejšnji člen250 PES). Povečala se je tudi vloga Parlamenta pri pripravi prihodnjih sprememb pogodb (člen48PEU). Poleg tega je kot del Lizbonske pogodbe (in prvotno kot del neuspešnega osnutka pogodbe oustavi za Evropo) postala pravno zavezujoča , ki so jo na zasedanju Evropskega sveta vNici 7.decembra2000 (4.1.2.) podpisali predsedniki Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta.

evropskimi volitvami, ki so potekale od 23.do 26.maja2019, se je jasno pokazalo, da je Parlament vceloti uporabil določbe iz člena14 PEU, ki pravi, da „Evropski parlament skupaj sSvetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora [...]. Izvoli predsednika Komisije.“ Poleg tega vskladu sčlenom17(7) PEU Evropski parlament zglasovanjem potrdi druge člane Komisije kot kolegij.

Nedavna raziskava oprispevku Parlamenta krasti kaže, da vParlamentu pripravljena zakonodaja skrepitvijo pravic prebivalcev in podjetij vEU letno prinese več kot bilijon evrov kBDP Unije[1]. Pomembno prispeva tudi splošni proračun Evropske unije (1.4.3.)[2]. Zakonodaja, ki temelji na dokazih in strokovnem znanju, je podprta sštudijami in delavnicami, ki jih na zahtevo odborov, delegacij, predsednika Parlamenta, predsedstva in generalnega sekretarja izvaja pet tematskih sektorjev, ki zagotavljajo neodvisno strokovno znanje, analize in nasvete glede politik na visoki ravni.

Evropske politične stranke (1.3.3.) od volitev leta2014 predlagajo vodilne kandidate za mandat predsednika Komisije, da bi tako povečale volilno udeležbo na evropskih volitvah.

Po podpisu 24.januarja2020 je Parlament odobril sklep Sveta osklenitvi sporazuma oizstopu (člen50(2) PEU). 29.januarja2020 ga je podprlo 621poslancev, 49pa jih je bilo proti, to pa je bilo tudi zadnjič, ko so poslanci iz Združenega kraljestva sedeli vParlamentu, saj je sporazum oizstopu začel veljati 1.februarja2020.

Parlament je 28.aprila2021 odobril (člen218(6)a PDEU) sklenitev .

Naslednje volitve vEvropski parlament bodo potekale od 6.do 9.junija2024.

Ta informativni pregled je pripravil Tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice državljanov in ustavne zadeve.

[1]Maciejewski M., Contribution to Growth: Delivering Economic Benefits for Citizens and Businesses (Prispevek k rasti: zagotavljanje gospodarskih koristi za državljane in podjetja), publikacija, ki jo je za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov pripravil Tematski sektor za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, Evropski parlament, Luksemburg, 2019.
[2]Stehrer R. in drugi, How EU funds tackle economic divide in the European Union (Kako se s sredstvi EU obravnava gospodarski razkorak v Evropski uniji), publikacija, ki jo je za Odbor za proračun pripravil Tematski sektor za proračunske zadeve, Evropski parlament, Luksemburg, 2020.

Udo Bux / Mariusz Maciejewski