Ϸվ

Evropski varuh človekovih pravic

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je, da obravnava primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije. Ukrepa lahko na lastno pobudo ali na podlagi pritožb, ki jih vložijo državljani EU oziroma fizične ali pravne osebe sprebivališčem ali statutarnim sedežem vkateri od držav članic. Imenuje ga Evropski parlament za čas trajanja zakonodajnega obdobja.

Pravna podlaga

Členi20, 24 in228 Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU) in člen43 Listine Evropske unije otemeljnih pravicah.

Statut in naloge evropskega varuha človekovih pravic so bili natančno določeni ssklepom, ki ga je Parlament sprejel 9.marca1994 po posvetovanju sKomisijo in odobritvi Sveta[1]. Varuh človekovih pravic je nato sprejel določbe oizvajanju tega sklepa. Sklep je bil po istem postopku razveljavljen in nadomeščen zUredbo Evropskega parlamenta zdne 24.junija2021[2]. Postopki za izvolitev in razrešitev varuha človekovih pravic so določeni včlenih od231 do233 Poslovnika Evropskega parlamenta.

Cilji

Funkcija evropskega varuha človekovih pravic je nastala zMaastrichtsko pogodbo leta1992, njen namen pa je:

  • izboljšati varstvo državljanov in fizičnih ali pravnih oseb sprebivališčem ali statutarnim sedežem vkateri od držav članic vprimeru nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Evropske unije ter
  • stem krepiti odprtost in demokratično odgovornost institucijEU pri odločanju in upravljanju.

A. Statut

1. Izvolitev

a. Zahteve

Evropskega varuha človekovih pravic je treba izbrati med osebami, ki:

  • so državljani Unije,
  • imajo polne državljanske in politične pravice,
  • imajo vsa potrebna zagotovila neodvisnosti,
  • izpolnjujejo pogoje za opravljanje najvišje sodniške funkcije vsvoji državi ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic ter
  • vdveh letih pred datumom objave razpisa za kandidature niso opravljale funkcije člana nacionalne vlade ali poslanca Evropskega parlamenta, Evropskega sveta ali Evropske komisije.

b. Postopek

Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja ali vprimeru smrti, odstopa ali razrešitve aktualnega varuha človekovih pravic predsednik Evropskega parlamenta pozove kvložitvi kandidatur za izvolitev na položaj varuha človekovih pravic in določi rok za njihovo vložitev. Vsako kandidaturo mora podpreti vsaj 40poslancev Evropskega parlamenta, ki prihajajo iz vsaj dveh držav članic. Kandidature se vložijo pri Odboru za peticije, ki preveri njihovo dopustnost in lahko zaprosi za predstavitev kandidatov. Parlament nato glasuje okandidatih zdopustno kandidaturo. Varuha človekovih pravic se izvoli zvečino oddanih glasov.

2. Mandat

a. Trajanje

Evropski parlament varuha človekovih pravic izglasuje po vsakih evropskih volitvah za čas trajanja zakonodajnega obdobja. Lahko je ponovno izvoljen.

b. Obveznosti

Med mandatom ima varuh človekovih pravic naslednje dolžnosti:

  • pri opravljanju svojih nalog mora biti popolnoma neodvisen in nepristranski;
  • nobene vlade, institucije, organa, urada ali subjekta ne sme zaprošati za navodila ali jih od njih sprejemati;
  • vzdržati se mora vseh dejanj, ki niso združljiva znaravo njegovih dolžnosti;
  • opravljati ne sme nobenih drugih političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

3. 鲹šٱ

Na zahtevo Parlamenta lahko Sodišče Evropske unije varuha človekovih pravic razreši, če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje nalog ali če je kriv hude kršitve.

B. Naloge

1. Področje delovanja

Varuh človekovih pravic obravnava primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Evropske unije.

a. Nepravilnosti lahko ugotovi, če institucija ne spoštuje:

  • temeljnih pravic,
  • pravnih pravil ali načel,
  • načel dobrega upravljanja.

Preiskave evropskega varuha človekovih pravic se nanašajo zlasti na:

  • transparentnost pri odločanju in lobiranju/prevzemanju odgovornosti,
  • dostop do dokumentov,
  • kulturo opravljanja storitev,
  • spoštovanje procesnih pravic,
  • pravilno uporabo diskrecijske pravice,
  • spoštovanje temeljnih pravic,
  • zaposlovanje,
  • dobro urejanje zadev vzvezi zosebjemEU in imenovanji,
  • dobro finančno poslovodenje,
  • etiko,
  • sodelovanje javnosti pri odločanjuEU.

Približno tretjina preiskav, ki jih vsako leto opravi varuh človekovih pravic, se nanaša na opustitev ali zavrnitev posredovanja informacij.

b. Izjeme

Varuh človekovih pravic ne more obravnavati:

  • delovanja Sodišča Evropske unije pri opravljanju sodne dejavnosti. Preiskave, ki jih sme varuh človekovih pravic izvajati vzvezi sSodiščem Evropske unije, se lahko nanašajo zgolj na njegove nesodne dejavnosti, na primer na javna naročila, pogodbe in kadrovske zadeve;
  • pritožb proti lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom, tudi če se nanašajo na zadeve, ki so povezane zEvropsko unijo;
  • dejavnosti nacionalnih sodišč ali varuhov človekovih pravic: evropski varuh človekovih pravic ni organ za obravnavanje pritožb zoper odločbe, ki jih sprejmejo ti organi;
  • zadev, ki pred tem niso bile obravnavane vustreznih upravnih postopkih vpristojnih organih;
  • pritožb proti posameznim uradnikom EU vpovezavi znjihovim ravnanjem.

2. Posredovani dokumenti

Evropski varuh človekovih pravic začne preiskave, ki jih oceni kot upravičene, in sicer na lastno pobudo ali na podlagi pritožb, ki mu jih neposredno ali prek poslanca Evropskega parlamenta predložijo državljani Evropske unije ali fizične ali pravne osebe sprebivališčem ali statutarnim sedežem vkateri od držav članic, razen če so ali so bila domnevna dejanja že predmet sodnega postopka.

3. Preiskovalne pristojnosti

Evropski varuh človekovih pravic lahko zahteva informacije od:

  • institucij in organov, ki so to dolžni upoštevati in mu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, razen če tega ne morejo storiti iz utemeljenih razlogov zaupnosti;
  • uradnikov in drugih uslužbencev teh institucij in organov, ki so na zahtevo varuha človekovih pravic dolžni pričati, čeprav jih še naprej obvezujejo pravila, ki veljajo zanje;
  • organov držav članic, ki so to dolžni upoštevati, razen če razkritje zahtevanih informacij prepovedujejo zakoni in drugi predpisi, čeprav se lahko varuh vtem primeru stemi informacijami seznani, če se obveže, da jih ne bo širil.

Če varuh človekovih pravic ne dobi želene pomoči, otem obvesti Parlament, ki sprejme ustrezne ukrepe. Varuh lahko ob spoštovanju ustreznih nacionalnih predpisov sodeluje tudi zvaruhi človekovih pravic vdržavah članicah. Če so podatki takšne narave, da sodijo vkazensko pravo, varuh otem takoj obvesti pristojne nacionalne organe in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Po potrebi lahko obvesti institucijo EU, vkateri je uradnik ali uslužbenec zaposlen.

4. Izid preiskav

Varuh človekovih pravic skupaj zinstitucijo ali organom vpostopku po najboljših močeh poišče rešitev, ki je zadovoljiva za pritožnika. Če ugotovi nepravilnost, naslovi svoja priporočila na pristojno institucijo ali organ, ki ima na voljo tri mesece, da ga seznani ssvojim stališčem. Če institucija predlaganih priporočil ne sprejme, lahko varuh človekovih pravic pripravi posebno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu. Evropski parlament lahko nato pripravi poročilo oposebnem poročilu, ki ga je predložil varuh človekovih pravic. Nazadnje varuh človekovih pravic oizidu preiskav obvesti pritožnika. Posreduje mu tudi mnenje pristojne institucije ali organa in svoja priporočila.

C. Upravna struktura

Evropski varuh človekovih pravic ima na voljo sekretariat, za zaposlene vnjem pa veljajo pravila evropske javne uprave. Vodjo sekretariata imenuje varuh.

D. Dejavnosti

Prvi evropski varuh človekovih pravic Jacob Söderman je to funkcijo opravljal vdveh parlamentarnih obdobjih, od julija1995 do 31.marca2003. Med njegovim mandatom (leta2001) je Parlament potrdil Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Gre za postopkovni kodeks, ki sledi načelom upravnega prava EU iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, zgleduje pa se tudi po nacionalnem pravu. Varuh se na določbe kodeksa opira med preiskavami, ki jih sproži za ugotavljanje nepravilnosti. Kodeks vsebuje tudi smernice za uradnike EU in jih spodbuja kupoštevanju najvišjih upravnih standardov.

Mandat evropskega varuha človekovih pravic je od aprila2004 do 14.marca2013 opravljal Nikiforos Diamanduros, ki je spoložaja odstopil 1.oktobra2013. Včasu svojega mandata je 11.julija2006 predlagal prilagoditve statuta varuha človekovih pravic, Odbor za peticije, Parlament in Svet pa so njegov predlog podprli. Statut je bil spremenjen, da bi se okrepila in pojasnila vloga varuha, na primer vzvezi zdostopom do dokumentov in posredovanjem informacij Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, če zadeva spada vnjegove pristojnosti.

Po izvolitvi vEvropskem parlamentu na delnem zasedanju julija2013 je 1.oktobra2013 evropska varuhinja človekovih pravic postala nekdanja irska varuhinja Emily O’Reilly. Kot varuhinja je bila ponovno potrjena po evropskih volitvah leta2014 in leta2019. Osredotočila se je na vprašanja, ki so vsredišču pozornosti državljanov, in poskrbela, da EU dosega najvišje standarde upravljanja, transparentnosti in etike, ter je tako povečala prepoznavnost vloge varuha človekovih pravic. Zavzemala se je tudi za transparentnost vpostopku odločanja EU, zlasti vtrialogih in vSvetu, pa tudi za večjo transparentnost lobiranja, strokovnih skupin, nasprotij interesov, pojava „rotirajočih vrat“ (izmenično zaposlovanje vjavnem in zasebnem sektorju), agencij EU (kot sta na primer Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Frontex) in mednarodnih pogajanj (kot je čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe – TTIP). Prizadeva si tudi za izboljšanje pravil za žvižgače, evropske državljanske pobude in invalidnost. Preučila je tudi nepravilnosti pri imenovanju nekdanjega generalnega sekretarja Komisije.

Evropska varuhinja človekovih pravic usklajuje tudi evropsko mrežo varuhov človekovih pravic in od leta2017 vsaki dve leti podeli nagrado za dobro upravljanje.

Vloga Evropskega parlamenta

Čeprav je evropski varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog povsem neodvisen, ima značaj parlamentarnega varuha. Je namreč tesno vezan na Parlament, ki je izključno pristojen za njegovo izvolitev in za to, da Sodišču predlaga njegovo razrešitev, da določi pravila, ki urejajo njegove naloge, mu pomaga pri preiskavah in prejema njegova poročila. Odbor za peticije na podlagi Poslovnika (člen232) vsako leto pripravi poročilo ovaruhovem letnem poročilu odejavnostih. Vteh poročilih je odbor večkrat izrazil podporo njegovemu delu in poudaril, da bi morale institucije EU zevropskim varuhom tesno sodelovati, saj bi tako – predvsem zizvajanjem njegovih priporočil – povečali transparentnost in odgovornost Unije. Parlament je 12.februarja2019 sprejel resolucijo oosnutku uredbe, ki predlaga posodobitev statuta varuha človekovih pravic, da bi okrepili njegovo neodvisnost in pristojnosti. 24.junija2021 je sprejel , ki kodificira številne delovne prakse urada, kot je pristojnost za začetek preiskav na lastno pobudo.

[1]ULL113, 4.5.1994, str.15 – spremenjen ssklepoma Evropskega parlamenta zdne 14.marca2002 (ULL92, 9.4.2002, str.13) in zdne 18.junija2008 (ULL189, 17.7.2008, str.25).
[2] Evropskega parlamenta zdne 24.junija2021 opravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa94/262/ESPJ, ES, Euratom (ULL253, 16.7.2021, str.1).

Pablo Abril Marti / Georgiana Sandu