Ϸվ

Evropsko računsko sodišče je odgovorno za revidiranje financ EU. Kot zunanji revizor EU prispeva kizboljševanju finančnega poslovodenja EU in deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov Unije.

Pravna podlaga

  • Členiod 285 do287 Pogodbe odelovanju Evropske unije (PDEU).
  • Uredba (EU, Euratom)2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta zdne 18.julija2018 ofinančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (gl. zlasti naslovXIV ozunanji reviziji in razrešnici).

Sestava

A. ČԾ

1. Šٱ𱹾

Vsako državo članico zastopa en član (vskladu sPogodbo iz Nice, ki je uradno potrdila že prej priznani postopek). Torej ima sodišče načeloma 27članov.

2. Kvalifikacije

ČԾ morajo:

  • pripadati zunanjim revizijskim organom vsvoji državi oziroma biti njihovi nekdanji člani ali pa biti posebej usposobljeni za to funkcijo;
  • pokazati, da onjihovi neodvisnosti ni dvoma.

3. Postopek imenovanja

Člane imenuje:

  • Svet skvalificirano večino,
  • na priporočilo države članice za člana, ki jo zastopa,
  • po posvetovanju zEvropskim parlamentom.

B. Mandat

1. Trajanje

Mandat traja šest let zmožnostjo podaljšanja.

2. Status

ČԾ imajo enake privilegije in imuniteto kot sodniki Sodišča Evropske unije.

3. Naloge

ČԾ morajo biti pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. To pomeni, da:

  • ne smejo zahtevati ali prejemati navodil od nobenih zunanjih virov,
  • ne smejo opravljati ničesar, kar ni združljivo znjihovimi nalogami,
  • ne smejo opravljati nobene druge poklicne plačane ali neplačane dejavnosti,
  • jih lahko Sodišče Evropske unije razreši, če prekršijo te zahteve.

C. Organizacija

Kolegij sodišča izmed svojih članov izvoli predsednika za obdobje treh let zmožnostjo podaljšanja mandata.

Računsko sodišče je organizirano vpetih senatih, ki so pristojni za posamezna področja odhodkov in prihodkov:

  • SenatI: Trajnostna raba naravnih virov,
  • SenatII: Naložbe vkohezijo, rast in vključevanje,
  • SenatIII: Zunanji ukrepi, varnost in pravica,
  • SenatIV: Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo,
  • SenatV: Financiranje in upravljanje Unije.

Vsak senat je odgovoren za dve področji: prvo je sprejemanje posebnih poročil, posebnih letnih poročil in mnenj, drugo pa priprava osnutkov ugotovitev za letna poročila osplošnem proračunu EU in Evropskem razvojnem skladu ter priprava osnutkov mnenj, ki jih sprejme kolegij Računskega sodišča.

Računsko sodišče ima okrog 980zaposlenih in sedež vLuxembourgu.

Pristojnosti

A. Revizije Računskega sodišča

1. Področje pristojnosti

Med pristojnosti Računskega sodišča spada revizija računovodskih izkazov vseh prihodkov in odhodkov Evropske unije ter njenih organov. Revizije opravlja, da preveri:

  • zanesljivost letnih računovodskih izkazov Evropske unije (finančna revizija),
  • zakonitost in pravilnost znjimi povezanih transakcij (revizija skladnosti) ter
  • pravilnost finančnega poslovodenja (revizija smotrnosti).

2. Revizijske metode

Nadzor Računskega sodišča je stalen, revizije pa se lahko opravijo pred zaključkom poslovnih knjig za posamezno proračunsko leto. Revizije temeljijo na dokumentaciji in se lahko opravijo vprostorih:

  • institucij in agencijEU,
  • vsakega organa, ki upravlja prihodke in odhodke vimenuEU,
  • vsake fizične ali pravne osebe, ki prejema sredstva iz proračunaEU.

Vdržavah članicah se revizija opravi vsodelovanju znacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami. Revidirani morajo Računskemu sodišču posredovati vso dokumentacijo in vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Računsko sodišče nima preiskovalnih pooblastil, zato oprimerih morebitnih goljufij in korupcije poroča Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in/ali Evropskemu javnemu tožilstvu, ki nato zadeve obravnavata vskladu ssvojimi pristojnostmi.

3. Revizijska poročila

Računsko sodišče po svojih revizijah objavi:

  • letna poročila oizvrševanju proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, vključno zizjavo ozanesljivosti, ki je osredotočena na skladnost in pravilnost (najkasneje do 15.novembra); od leta2022 se vidiki smotrnosti ponovno obravnavajo vokviru letnih poročil in vposebnih poročilih (v nasprotju zleti 2019–2021, ko je bilo izdano letno poročilo osmotrnosti proračunaEU);
  • posebna letna poročila oagencijah EU, decentraliziranih organih in skupnih podjetjih;
  • posebna poročila ozanimivih temah, zlasti ovprašanjih dobrega finančnega poslovodenja in specifične porabe ali področij politike;
  • preglede, ki zajemajo politike in upravne teme sširše perspektive, predstavljajo analizo področij ali vprašanja, ki še niso bila revidirana, ali so dejanska podlaga za nekatere teme.

B. Svetovalne pristojnosti

Vskladu sčlenom287(4) PDEU lahko druge institucije Računsko sodišče kadar koli zaprosijo za mnenje. Njegovo mnenje je obvezno, kadar Svet:

  • sprejema finančne uredbe, vkaterih se določi postopek za pripravo in izvrševanje proračuna ter za predložitev in revizijo računovodskih izkazov,
  • določa načine in postopke, skaterimi se lastna sredstva Unije dajo na razpolago Komisiji,
  • določa pravila glede pristojnosti finančnih nadzornikov, odredbodajalcev in računovodij ali
  • sprejema ukrepe za preprečevanje goljufij.

Letna poročila Računskega sodišča za leto2022

A.

Splošna stopnja napake pri odhodkih se je s3,0% vletu 2021 povečala na 4,2% vletu2022. 66% revidirane porabe so bili odhodki zvisokim tveganjem, kar pomeni predvsem plačila na podlagi povračil, za katera se uporabljajo zapletena pravila in merila za upravičenost. Tovrstna plačila se pogosto izvajajo vokviru kohezijske politike in programov za razvoj podeželja, ki so vdeljenem upravljanju med Komisijo in državami članicami.

Stopnja napake za to vrsto plačil je ocenjena na 6% (v primerjavi s4,7% vletu2021 in 4,0% vletu2020), kar je nad pragom pomembnosti, in je bila označena za „vseprisotno“. Sodišče je zato četrto leto zapored izdalo negativno mnenje opravilnosti transakcij, povezanih zračunovodskimi izkazi (in ne mnenje spridržkom, kot vletih2016, 2017 in2018), sčimer je poudarilo ponavljajoče se težave, ki jih je treba odpraviti.

Sodišče je poleg revizije porabe vokviru rednega proračuna EU predložilo ločeno mnenje oodhodkih iz sklada za okrevanje in odpornost. To bo počelo še naprej včasu trajanja sklada. Sredstva sklada za okrevanje in odpornost se izplačajo, ko so doseženi določeni mejniki in cilji. Sodišče je revidiralo vseh 13plačil nepovratnih sredstev, izvršenih vletu2022, vvišini 46,9milijardeEUR, vključno spredhodnim financiranjem vvišini 6,8milijardeEUR, in preverilo, ali je bilo izpolnjenih 281mejnikov in ciljev glede teh plačil nepovratnih sredstev, vključno spredhodnimi ocenami Komisije. Ugotovilo je, da so bile pri 15od 281mejnikov in ciljev težave spravilnostjo in niso bili zadovoljivo doseženi ali pa niso izpolnjevali pogojev za upravičenost. Čeprav se ocenjuje, da je njihov minimalni finančni učinek blizu praga pomembnosti, stopnja napake ni navedena, saj metodologija Komisije za začasno ustavitev plačil temelji na sodbah, zaradi česar jih je mogoče različno razlagati. Sodišče priporoča, naj Komisija izboljša predhodne ocene in naknadne revizije, da bi (a)zagotovili, da so plačila izvršena vobdobju upravičenosti in da se nepovratna sredstva ne uporabljajo za nadomestitev tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov; in (b)zagotovili, da se že doseženi cilji in mejniki ne bodo spremenili. Poleg tega bi Komisija morala preveriti, ali pregledani nacionalni načrti za okrevanje in odpornost jasno določajo vse mejnike in cilje ter krijejo vse ključne elemente ukrepa.

B. – poglavje3 letnega poročila

Računsko sodišče je za leta2019, 2020 in2021 svoje letno poročilo vokviru pilotnega projekta razdelilo na dva dela – letno poročilo, osredotočeno na zanesljivost računovodskih izkazov EU ter zakonitost in pravilnost povezanih transakcij, ter poročilo osmotrnosti programov porabe proračunaEU.

Vendar Sodišče od leta2022 ne pripravlja več letnega poročila osmotrnosti in je vidike smotrnosti ponovno vključilo vpoglavje3 letnega poročila. To poglavje vsebuje pregled rezultatov 28posebnih poročil Evropskega računskega sodišča vletu2022 na petih strateških področjih, in sicer (i)odziv na covid-19, (ii)konkurenčnost, (iii)odpornost in evropske vrednote, (iv)podnebne spremembe, okolje in naravni viri ter (v)fiskalne politike in javne finance. Po povzetku ključnih sporočil za vsako področje so vletnem poročilu navedeni primeri ukrepov Komisije na podlagi posebnih poročil ter povzeti odzivi Evropskega parlamenta in Sveta.

Vloga Evropskega parlamenta

Računsko sodišče je bilo ustanovljeno leta1977 na pobudo Evropskega parlamenta. Institucija EU je postalo leta1993. Od takrat Evropskemu parlamentu in Svetu pomaga pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Letna poročila in posebna poročila so osnova za letno razrešnico, ki jo podeli Parlament.

ČԾ Računskega sodišča so pozvani, da svoja poročila predstavijo na sejah odborov in odgovarjajo na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta, predvsem vOdboru za proračunski nadzor (CONT), pa tudi na skupnih sejah odbora CONT zenim ali več specializiranimi odbori, včasih pa vprimerih omejenega interesa za odbor CONT samo vspecializiranem odboru. Računsko sodišče in odbor CONT vsako leto organizirata seje, na katerih člani odbora in člani Računskega sodišča razpravljajo osvojih političnih prednostnih nalogah, letnem delovnem programu sodišča, podrobnih dogovorih osodelovanjuitd. Enkrat letno se predsednik Računskega sodišča udeleži seje konference predsednikov odborov Evropskega parlamenta, da predstavi letni delovni program Računskega sodišča in vse odbore povabi, naj predložijo svoje predloge za pripravo naslednjega programa. Parlament predloge za te zadeve predstavi tudi vsvojih letnih resolucijah orazrešnici za Računsko sodišče.

Omeniti je treba tudi, da odbor CONT opravlja pogovore skandidati za člane Računskega sodišča. Poleg tega so strokovno znanje in izkušnje Računskega sodišča vpomoč poslancem pri pripravi zakonodaje ofinančnih zadevah.

Več informacij otej temi je na voljo na spletišču Odbora za proračunski nadzor.

Vera Milicevic