Ϸվ

Predlog resolucije - B10-0179/2024Predlog resolucije
B10-0179/2024

PREDLOG RESOLUCIJEo vse večji demokratični krizi v Gruziji po nedavnih parlamentarnih volitvah in domnevni volilni goljufiji

22.11.2024-()

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 136(2) Poslovnika

Urmas Paet, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Dan Barna, Michał Kobosko, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Jan‑Christoph Oetjen, Marie‑Agnes Strack‑Zimmermann, Hilde Vautmans, Lucia Yar
v imenu skupine Renew

Glej tudi predlog skupne resolucijeRC-B10-0179/2024

ʴDzٴDZ:
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument:
B10-0179/2024
Predložena besedila :
B10-0179/2024
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

10‑0179/2024

Resolucija Evropskega parlamenta o vse večji demokratični krizi v Gruziji po nedavnih parlamentarnih volitvah in domnevni volilni goljufiji

()

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, predvsem tiste z dne 9.oktobra2024 o nazadovanju demokracije in ogrožanju političnega pluralizma v Gruziji[1],

ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani[2],

ob upoštevanju skupne izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve, predsednika delegacije za odnose z Južnim Kavkazom in predsednika Delegacije pri parlamentarni skupščini Euronest z dne 28.oktobra2024 o parlamentarnih volitvah v Gruziji[3],

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela z dne 27.oktobra2024[4], skupne izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in Evropske komisije z dne 27.oktobra2024 o parlamentarnih volitvah v Gruziji[5] ter izjave visokega predstavnika Josepa Borrella z dne 29. oktobra 2024 o najnovejših dogodkih po parlamentarnih volitvah v Gruziji[6],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2024, 27. junija 2024 ter 14. in 15. decembra 2023 ter sporočila Komisije z dne 30. oktobra 2024 z naslovom 2024 Communication on EU enlargement policy () in priloženega poročila o Gruziji za leto 2024,

ob upoštevanju skupne izjave predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona, kanclerja Zvezne republike Nemčije Olafa Scholza in predsednika vlade Republike Poljske Donalda Tuska z dne 7. novembra 2024[7],

ob upoštevanju skupne izjave ministrov in ministric EU o volitvah v Gruziji z dne 28.oktobra2024[8] in skupne izjave skupine Prijatelji Gruzije z dne 6. novembra 2024 o mednarodni preiskovalni komisiji za preiskavo nepravilnosti pri volitvah v Gruziji[9],

ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in zaključkov mednarodne misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice o parlamentarnih volitvah v Gruziji 26. oktobra 2024[10] in izjave vodje delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev[11],

ob upoštevanju predhodne izjave Mednarodnega republiškega inštituta[12] o parlamentarnih volitvah v Gruziji leta 2024 z dne 27. oktobra 2024 in predhodne izjave mednarodne delegacije nacionalnega demokratičnega inštituta za opazovanje parlamentarnih volitev 26. oktobra 2024 z dne 27. oktobra 2024,

ob upoštevanju vmesnega poročila organizacije Transparency International z naslovom Misuse of Administrative Resources in Ϸվary Elections 2024 z dne 21.oktobra2024[13], zbirne izjave Mednarodnega združenja za poštene volitve in demokracijo[14] o parlamentarnih volitvah v Gruziji 26. oktobra 2024 in končne skupne ocene treh neodvisnih gruzijskih notranjih misij za opazovanje volitev, ki jih vodijo Mednarodno združenje za poštene volitve in demokracijo, MyVote in gruzijsko združenje mladih odvetnikov,

ob upoštevanju gruzijske ustave, še posebej 78. člena o vključevanju v evropske in evroatlantske strukture,

ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

A.ker so v Gruziji 26.oktobra 2024 potekale parlamentarne volitve; ker številna verodostojna poročila o kršitvah mečejo senco dvoma na volilne izide, zato številni v Gruziji in onkraj dvomijo o njihovi legitimnosti in zavračajo priznanje izidov;

B.ker v predvolilnem obdobju niso bili izpolnjeni demokratični standardi zaradi dejanj vladajoče stranke Gruzijske sanje in oblasti, ki so gojile ozračje strahu, tudi z aretacijami, racijami na domu in ustrahovanjem opozicijskih politikov, voditeljev civilne družbe, novinarjev, raziskovalcev in drugih oseb, ki so bile kritične do vlade, ter z nasiljem nad njimi; ker med drugim tudi ni bilo preiskovano nasilje nad civilno družbo in predstavniki opozicije ter so bili uvedeni zakoni o preglednosti tujega vpliva in družinskih vrednotah ter zaščiti mladoletnikov, kar je omejilo zmožnost civilne družbe in medijskih organizacij, da bi svobodno delovale, omejilo svobodo izražanja in stigmatiziralo manjšine; ker so ti ukrepi skupaj škodljivo vplivali na politično razpravo in preusmerili vire od bistvenih dejavnosti spremljanja volitev;

C.ker je vladajoča stranka Gruzijske sanje med kampanjo izkoristila zakoreninjeni strah gruzijske družbe pred vojno, tako da je ponavljala, da gre za „stranko miru“, pri čemer je trdila, da naj bi opozicija, ki so jo zarotniško oklicali za „stranko svetovne vojne“, državo potisnila v vojno z Rusijo pod zahodnimi ukazi; ker so voditelji Ruske federacije in njeni propagandisti pred volitvami in po njih odkrito podpirali Gruzijske sanje; ker so glavni voditelji vladajoče stranke med kampanjo dajali javne izjave, v katerih so izrazili namero, da bodo po volitvah prepovedali ključne opozicijske stranke, kar je sprožilo zaskrbljenost glede pravičnosti in vključenosti političnega procesa;

D.ker je bil zaradi vpliva vladajoče stranke na polarizirano medijsko okolje volivcem omejen dostop do nepristranskih informacij, ciljno usmerjeni napadi na neodvisne medije pa so dodatno ovirali uravnoteženo poročanje; ker so vladajoči politični uradniki pred volitvami razširjali dezinformacijski diskurz; ker je bil vsaj dvema tujima novinarjema zavrnjen vstop v Gruzijo, kjer sta nameravala poročati o volitvah;

E.ker gruzijska osrednja volilna komisija kljub pritožbam in tožbam državljanov, organizacij civilne družbe in gruzijske predsednice ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi gruzijskim državljanom v tujini omogočila zadosten dostop do volitev, kar je ogrozilo vključevanje in dostopnost volilnega procesa;

F.ker so neodvisni tretji preverjevalci dejstev in namenske raziskovalne organizacije dokumentirali in poročali o več primerih dezinformacij o volitvah, pa tudi o ruskem manipuliranju z informacijami v kampanji, kot so med drugim javne izjave ruske zunanje obveščevalne službe[15];

G.ker je skupna opazovalna misija Urada za demokratične institucije in človekove pravice, parlamentarne skupščine OVSE, Evropskega parlamenta, parlamentarne skupščine Sveta Evrope in parlamentarne skupščine zveze Nato ugotovila, da je bila kampanja konkurenčna, vendar šibka, uporabljeni pa so bili jezik in posnetki, ki so bili zelo sporni, kar je ustvarilo napetost in delitev med volivci; ker je opazovalna misija pod vodstvom urada ugotovila tudi, da so poročila o pritisku na volivce, predvsem na zaposlene v javnem sektorju, v kampanji še vedno zelo razširjena in da to skupaj z obsežnim sledenjem volivcem na dan volitev vzbuja zaskrbljenost glede zmožnosti nekaterih volivcev, da so glasovali brez strahu pred maščevanjem;

H.ker so mednarodni in lokalni opazovalci dokumentirali sistemske in organizirane kršitve med volitvami, vključno z nasiljem, prevelikim številom oddanih glasov, kupovanjem glasov, večkratnim glasovanjem, obsežnimi kršitvami zaupnosti volivcev, pritiski na volivce, neupravičenim pritiskom in ustrahovanjem volivcev, zlasti med zaposlenimi v javnem sektorju in drugimi ranljivimi skupinami, volilnimi goljufijami, tudi z odvzemom osebnih izkaznic državnih delavcev, ki so bile nato izročene zvestim aktivistom, da so jih uporabili za glasovanje, sovražnim govorom, sistematičnim oviranjem opazovalcev, organiziranim prevozom volivcev ter malo verjetnim odklonom volilne udeležbe žensk in moških, tudi na podeželju;

I.ker so opazovalci na dan volitev opazili, da volilna uprava in organi kazenskega pregona niso posredovali, kar je poglobilo vtis, da državni akterji sodelujejo pri omogočanju volilnih goljufij;

J.ker je bilo v končni skupni oceni treh neodvisnih gruzijskih notranjih misij za opazovanje volitev (Mednarodnega združenja za poštene volitve in demokracijo, MyVote in gruzijskega združenja mladih odvetnikov) ugotovljeno, da izida parlamentarnih volitev 26. oktobra 2024 ni mogoče šteti niti za resnični odraz preferenc gruzijskih volivcev niti za svobodnega ali poštenega;

K.ker gruzijske nevladne organizacije, ki so opazovale volitve, trdijo, da je prišlo do razširjenih kršitev tajnosti glasovanja, in so pozvale k razveljavitvi izidov v vseh okrožjih, kjer je bilo uporabljeno elektronsko glasovanje; ker so gruzijske organizacije civilne družbe vložile pritožbe in pozvale k preiskavi volilnih goljufij, vendar preiskovalni organi pogosto niso začeli preiskav, sodišča pa prijavljenih kršitev niso ustrezno preučila; ker je koalicija My Vote, vodilni nadzornik volitev, vložila pritožbe za razveljavitev volilnih izidov v 245 volilnih okrožjih, v katerih je imelo pravico glasovati več kot 415.000 volivcev, pri čemer se je sklicevala na kršitve tajnosti glasovanja, nadlegovanje opazovalcev, postopkovne nepravilnosti in omejitve opazovanja, vendar so sodišča vse te pritožbe nazadnje zavrnila; ker osrednja volilna komisija doslej ni hotela objaviti naročene revizije elektronskega sistema glasovanja in je kljub zgoraj navedenim nepravilnostim potrdila izide volitev 16.novembra 2024;

L.ker so tožbam gruzijskih organizacij civilne družbe sledili kazenski ukrepi oblasti proti predstavnikom civilne družbe, vključno z neupravičenimi pozivi na zaslišanje in visokimi kaznimi za govor o volilni goljufiji;

M.ker so štiri opozicijske koalicije, ki so presegle volilni prag, zavrnile volilni izid in legitimizacijo nastalega parlamenta; ker so trije opozicijski bloki – Združeno narodno gibanje, Koalicija močne Gruzije in Koalicija za spremembe – zavrnili svoj parlamentarni mandat in se niso pridružili 11.sklicu parlamenta, pri čemer so trdili, da so bile parlamentarne volitve 26. oktobra 2024 nelegitimne;

N.ker je gruzijska predsednica Salome Zurabišvili zavrnila priznanje veljavnosti izidov, pri čemer se je sklicevala na hude nepravilnosti in zlorabe, ki spodkopavajo verodostojnost volilnega procesa in ogrožajo temeljno pravico državljanov do svobodnih in poštenih volitev, ter pozvala k novim volitvam; ker je zato Gruzija v ustavni krizi; ker ta kriza poteka pred predsedniškimi volitvami januarja 2025, ki bodo prve v skladu s spremenjenimi ustavnimi pravili, pri čemer predsednika izvolijo parlamentarni in regionalni predstavniki;

O.ker je gruzijski predsednik vlade Irakli Kobahidze nato glavnim opozicijskim strankam ponovno zagrozil z ustavno prepovedjo, če ne bodo sprejele svojega parlamentarnega mandata;

P.ker je gruzijska osrednja volilna komisija 16.novembra 2024 kljub številnim pritožbam in pozivom neodvisnih opazovalcev volitev k razveljavitvi izidov napovedala končni zbirni protokol parlamentarnih volitev 26.oktobra 2024, s čimer je zmago pripisala vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki je prejela 54% glasov;

Q.ker so sistematične in organizirane kršitve volitev sprožile množične proteste v več gruzijskih mestih, ki se še niso končali; ker je bilo aretiranih več protestnikov in ker ima Gruzija zgodovino nasilja nad miroljubnimi protestniki;

R.ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán še pred objavo končnih volilnih izidov in brez predhodnega posvetovanja z drugimi voditelji EU odpotoval v Tbilisi, da bi čestital stranki Gruzijske sanje, in je bil edini voditelj EU, ki je to storil;

S.ker 78.člen gruzijske ustave določa, da ustavni organi sprejmejo vse ukrepe v okviru svojih pristojnosti za zagotovitev polne vključitve Gruzije v Evropsko unijo in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe;

T.ker je imel oligarh in državljan EU Bidzina Ivanišvili kot častni predsednik in dejanski voditelj stranke Gruzijske sanje, ki ima tudi znaten vpliv na gruzijsko gospodarstvo, odločilno vlogo pri demokratičnem nazadovanju države in spodkopavanju njene evroatlantske usmeritve v prid Rusiji;

U.ker sta celovitost gruzijskih volilnih postopkov in varstvo političnih svoboščin bistvena za prihodnji demokratični razvoj države in njeno morebitno članstvo v Evropski uniji; ker te volitve niso izpolnjevale standardov, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU;

1.močno obžaluje nadaljnje demokratično nazadovanje v Gruziji in meni, da je zanj odgovorna vladajoča stranka Gruzijske sanje; obsoja vse kršitve mednarodnih norm za svobodne in poštene volitve, zabeležene med nedavnimi volitvami v Gruziji; obžaluje, da pristojne institucije zavračajo preiskavo pritožb, ki so jih vložile organizacije neodvisnih opazovalcev, in poziva k temeljiti, hitri, pregledni in neodvisni preiskavi vseh sporočenih nepravilnosti in kršitev, povezanih z volitvami;

2.je zgrožen nad obsegom informacij, ki jih zagotavljajo mednarodni in lokalni opazovalci o sistematičnih in organiziranih kršitvah, katerih namen je zagotoviti zmago vladajoče stranke; ne priznava izidov parlamentarnih volitev v Gruziji 26.oktobra 2024; poziva gruzijske politične sile in civilno družbo, naj sodelujejo v vključujočem dialogu, da bi rešili sedanjo politično krizo in v enem letu pod mednarodnim nadzorom organizirali nove volitve;

3.poziva gruzijske oblasti, naj pokažejo svojo zavezanost evropskim vrednotam, začenši z zagotovitvijo popolne preglednosti volilnega procesa; poudarja, da kršitve volilne integritete niso združljive s standardi, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU;

4.obžaluje vmešavanje Rusije v demokratične procese v Gruziji ter njeno razdiralno volilno retoriko in propagando, vključno s teorijo zarote „stranke svetovne vojne“, ki jo uporablja vladajoča stranka Gruzijske sanje in je zelo podobna metodam in diskurzu ruske propagande; poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo informacije in komunikacijo na podlagi dejstev ter okrepijo odpornost gruzijske družbe na ruske dezinformacije in propagando;

5.izraža solidarnost s pogumnim gruzijskim ljudstvom, ki se bori za svoje demokratične pravice in evropsko prihodnost svoje države, ter ponovno potrjuje svojo podporo njihovim demokratičnim in evropskim težnjam; ponovno izraža neomajno podporo vsem, ki kljub verbalnim napadom, fizičnim grožnjam in pravosodnemu preganjanju vladajoče stranke zagovarjajo in branijo demokracijo in človekove pravice, si prizadevajo za mirno družbo ter so zavezani enakosti in človekovemu dostojanstvu za vse; poziva gruzijske oblasti, naj državljanom zagotovijo pravico do zbiranja in naj se vzdržijo uporabe sile proti njim;

6.poziva gruzijske oblasti, naj izpolnijo svojo zavezanost spodbujanju demokracije, pravne države in človekovih pravic, ter jih spodbuja, naj sprejmejo in izvajajo reforme v skladu z zastavljenim ciljem Gruzije glede pridružitve Evropski uniji, kot zahteva velika večina gruzijskih državljanov;

7.ceni prizadevanja gruzijske predsednice Salome Zurabišvili, da bi državo znova usmerila na demokratično in evropsko razvojno pot;

8.ponovno poziva gruzijske odločevalce k ustavitvi vseh napadov na civilno družbo, neodvisne medije in skupnost LGBTIQ+ ter k zagotovitvi resnično ugodnega okolja za civilno družbo in medije v državi; ugotavlja, da organizacije civilne družbe, na katere se nanaša zakonodaja o preglednosti tujega vpliva, preučujejo možnosti za registracijo v državah članicah EU, kot so to storile številne beloruske organizacije civilne družbe; poziva EU in njene države članice, naj v tem težkem obdobju zagotovijo polno podporo gruzijski civilni družbi in neodvisnim medijem ter preučijo morebitno povečanje migracij iz Gruzije v EU, če se bodo nadaljevali politično motivirano preganjanje in napadi na temeljne svoboščine;

9.ponovno odločno obsoja, da je večina, ki jo sestavlja stranka Gruzijske sanje, sprejela zakon o preglednosti tujega vpliva ter zakonodajo o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov; ponovno poziva k takojšnjemu umiku teh zakonodajnih aktov;

10.je seznanjen, da so gruzijske pravosodne institucije usklajeno zavrnile številne pritožbe v zvezi z volitvami, zlasti v zvezi z obsežnimi kršitvami tajnosti glasovanja; je seznanjen s pomisleki uglednih gruzijskih nadzornih organov zaradi ugrabitve države v sodstvu s strani klana, povezanega z Bidzino Ivanišvilijem, pa tudi s sankcijami ZDA proti štirim višjim gruzijskim sodnikom zaradi „znatne korupcije“; obžaluje neuspeh dolgotrajnih projektov pomoči EU, namenjenih krepitvi neodvisnosti, nepristranskosti in odgovornosti gruzijskega sodstva;

11.poziva Svet, Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in novo podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj opravijo celovit pregled in prenovo politike EU do Gruzije; poudarja, da se je pristop, s katerim bi ustregli Bidzini Ivanišviliju in njegovemu režimu, izkazal za neučinkovitega;

12.poziva, naj se zamrznejo sredstva EU za gruzijsko vlado, dokler ne bodo ustrezno obravnavane kršitve v zvezi z volitvami, nedavno sprejeta neliberalna zakonodaja pa razveljavljena, in naj se določijo strogi pogoji za izplačilo morebitnega prihodnjega financiranja; ponovno poziva Komisijo, naj oceni učinek gruzijskih zakonov o tujih agentih in o družinskih vrednotah na stalno izpolnjevanje meril za liberalizacijo vizumskega režima s strani te države, zlasti merila za temeljne pravice, ki je ključen element politike EU za liberalizacijo vizumskega režima;

13.poziva EU in njene države članice, naj uvedejo sankcije proti gruzijskim političnim voditeljem in uradnikom, odgovornim za demokratično nazadovanje države in kršitve volilnega procesa, tudi proti tistim, ki so odgovorni za organizacijo in vodenje volitev, ter uradnikom ministrstva za notranje zadeve in njegovih podrejenih institucij, odgovornih za uporabo nasilja nad miroljubnimi protestniki; v zvezi s tem poziva Svet, naj razmisli o uvedbi osebnih sankcij proti Bidzini Ivanišviliju, predsedniku vlade Irakliju Kobahidzeju ter županu Tbilisija in generalnemu sekretarju vladajoče stranke Gruzijske sanje Kahi Kaladzeju zaradi njihove vloge pri znatnem poslabšanju demokracije v Gruziji;

14.obsoja prezgodnji obisk madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána v Gruziji kot še en poskus spodkopavanja skupne zunanje politike EU;

15.ponovno odločno poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija iz humanitarnih razlogov, da bi lahko poiskal zdravniško pomoč v tujini;

16.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Uradu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za demokratične institucije in človekove pravice, parlamentarni skupščini Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, parlamentarni skupščini Sveta Evrope, parlamentarni skupščini Nata ter predsednici, vladi in parlamentu Gruzije.

Zadnja posodobitev: 26. november 2024
Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov