PREDLOG RESOLUCIJEo nadaljnji neomajni podpori EU Ukrajini tri leta po začetku ruske vojaške agresije
7.3.2025-()
v skladu s členom 136(2) Poslovnika
Villy Søvndal, Sergey Lagodinsky, Maria Ohisalo, Ville Niinistö, Virginijus Sinkevičius, Nicolae Ştefănuță, Mounir Satouri, Markéta Gregorová, Tilly Metz
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucijeRC-B10-0156/2025
10‑0159/2025
Resolucija Evropskega parlamenta o nadaljnji neomajni podpori EU Ukrajini tri leta po začetku ruske vojaške agresije
()
Evropski parlament,
–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji,
–ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
–ob upoštevanju memoranduma o varnostnih zagotovilih v zvezi s pristopom Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, podpisanega v Budimpešti 5. decembra 1994,
–ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19.decembra2024,
–ob upoštevanju sporazuma med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči iz leta2006[1],
–ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN z dne 2.novembra2022 z naslovom Report of the International Criminal Court (Poročilo Mednarodnega kazenskega sodišča), z dne 14.novembra2022 z naslovom Furtherance of remedy and reparation for aggression against Ukraine (Nadaljnja pravna sredstva in reparacije za agresijo proti Ukrajini), z dne 23.februarja2023 z naslovom Principles of the Charter of the United Nations (Načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov), v katerih je poudarjen celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini, ter z dne 24. februarja 2025 z naslovom Advancing a comprehensive, just and lasting peace in Ukraine (Spodbujanje celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini),
–ob upoštevanju poročila Svetovne banke, ukrajinske vlade, Evropske komisije in OZN z dne 25.februarja2025 z naslovom Ukraine – Fourth Rapid Damage and Needs Assessment (RDNA4) February 2022 – December 2024 (Ukrajina – četrta hitra ocena škode in potreb v Ukrajini za obdobje od februarja2022 do decembra2024),
–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,
A.ker je Ruska federacija pred tremi leti, tj.24.februarja2022, začela neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini; ker se je ruska agresija proti Ukrajini začela leta2014 z zasedbo delov regije Donbas ter zasedbo in priključitvijo ukrajinske Avtonomne republike Krim;
B.ker so ruske sile od takrat ves čas izvajale in še okrepile neselektivne napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo; ker so se v letu 2024 nadaljevali hudi in intenzivni bombni napadi in kopenski spopadi; ker je OZN potrdila, da je bilo od februarja2022 ubitih več kot 12.500civilistov, med njimi na stotine otrok; ker se ocenjuje, da je dejansko število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom več deset tisoč; ker je bilo še veliko več civilistov ranjenih, mučenih, prisilno „prevzgojenih“, nadlegovanih, posiljenih, ugrabljenih ali prisilno razseljenih; ker to nečloveško ravnanje kremeljskega režima ter ruskih sil in njihovih zaveznikov nikakor ni v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;
C.ker je v Ukrajini in zunaj nje še vedno razseljenih na milijone Ukrajincev, ki so pobegnili pred rusko agresijo; ker so domovi, šole in bolnišnice, zlasti v bližini front, še vedno vsak dan bombardirani; ker se je od februarja 2022 na frontna območja vrnilo približno 1,6 milijona posameznikov, med katerimi je veliko starejših; ker od leta 2025 70 % gospodinjstev ob frontah potrebuje pomoč v obliki hrane in vode, 69 % gospodinjstev pa potrebuje zdravila;
D.ker ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je bilo od začetka obsežne invazije februarja2022 v Rusijo in na ozemlja, ki jih je zasedla, deportiranih in prisilno razseljenih s svojih domov najmanj 19.546ukrajinskih otrok; ker so mnogi ugrabljeni otroci poročali, da so bili žrtve fizične in psihične zlorabe, namenjene izbrisu njihove ukrajinske identitete;
E.ker je ruska vojska od začetka obsežne invazije v Ukrajini storila več kot 6.500 kaznivih dejanj zoper okolje, katerih stroški so ocenjeni na 71 milijard ameriških dolarjev; ker je ekocid taktika, s katero se želi uničiti zemljo in življenjske možnosti države ter sposobnost prihodnjih generacij, da se razvijajo in uspevajo;
F.ker je v zadnjem poročilu o hitri oceni škode in potreb ocenjeno, da bodo decembra 2024 skupni stroški obnove in okrevanja v Ukrajini v naslednjem desetletju znašali vsaj 506 milijard EUR, kar je 2,8-kratnik ocenjenega nominalnega bruto domačega proizvoda Ukrajine za leto 2024; ker za leto 2025 ostaja skupna finančna vrzel v višini 9,62 milijarde EUR za potrebe okrevanja in obnove;
G.ker je bil 16. sveženj sankcij EU sprejet 24. februarja 2025; ker so sankcije EU še vedno oslabljene zaradi njihovega pomanjkljivega izvrševanja; ker nedavna poročila kažejo, da bodo ZDA morda kratkoročno ublažile sankcije proti Rusiji;
H.ker je bil premik Trumpove administracije v zunanji politiki potrjen na varnostni konferenci v Münchnu februarja 2025, s čimer je bilo jasno, da se Evropa ne more več zanašati na ZDA pri obrambi naših skupnih interesov in vrednot, vključno s podporo suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine; ker je Trumpova administracija končala skoraj tri leta trajajočo rusko izolacijo, ko je predsednik Trump 12. februarja 2025 začel telefonski pogovor s predsednikom Putinom in 18. februarja 2025 v Saudovi Arabiji začel pogajanja z Rusijo; ker je predsednik Trump že odkrito popustil Putinovim zahtevam, ko je zavrnil članstvo Ukrajine v Natu in izjavil, da ukrajinsko ozemlje, ki ga je zasedla Rusija, v mirovnem sporazumu morda ne bo vrnjeno; ker je predsednik Trump svoji administraciji naročil, naj začasno ustavi vso vojaško pomoč Ukrajini;
I.ker je predsednik Trump ponavljal neresnice o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini, med drugim je zmanjševal krivdo Rusije za začetek vojne ter dvomil v demokratično legitimnost in priljubljenost predsednika Zelenskega; ker nedavne ankete kažejo, da predsednik Zelenski uživa 57-odstotno podporo; ker je bila ukrajinska ureditev vojnega stanja pripravljena leta 2015, še pred predsedovanjem Zelenskega, kot odgovor na nezakonito priključitev Krima Rusiji;
J.ker je Trumpova administracija zamrznila vsa tuja sredstva, vključno s sredstvi za Ukrajino iz Agencije Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID); ker je bil s temi sredstvi pokrit velik del humanitarnih potreb Ukrajine, pa tudi številni drugi vidiki ključne podpore, kot je krepitev ukrajinskih telekomunikacijskih omrežij pred ruskimi kibernetskimi napadi; ker so druga ameriška sredstva, ki so zdaj zamrznjena, ključno podpirala ukrajinske nevladne organizacije in financirala obsežne preiskave ruskih vojnih zločinov;
K.ker so ZDA glasovale proti resoluciji Generalne skupščine OZN, ki sta jo pripravili Ukrajina in EU, ob tretji obletnici obsežne invazije in nato Varnostnemu svetu OZN uspešno predložile resolucijo, v kateri ni bila omenjena krivda Rusije za konflikt;
L.ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas kot odziv na premik ZDA proti Rusiji predlagala načrt za dodatno vojaško podporo Ukrajine s strani držav članic, predsednica Komisije von der Leyen pa je predstavila predlog z naslovom ReArm Europe, ki naj bi državam članicam omogočil dostop do finančnih sredstev za okrepitev njihovih obrambnih zmogljivosti in povečanje podpore Ukrajini;
1.najostreje obsoja nadaljevanje ruske vojaške agresije proti Ukrajini in zahteva, naj Rusija nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja ter Ukrajini povrne škodo, povzročeno njenemu prebivalstvu, ozemljem in infrastrukturi;
2.izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim narodom, v celoti podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter poudarja, da je ta vojna huda kršitev mednarodnega prava;
3.poudarja legitimnost predsednika Zelenskega kot demokratično izvoljenega voditelja in predsednika Ukrajine v upravičenem obdobju vojnega stanja; izraža zaupanje v ukrajinske oblasti, da bodo izvedle nove volitve, ko bodo razmere to dopuščale; odločno izjavlja, da je vojno stanje še vedno potrebno zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini;
4.izraža globoko zaskrbljenost zaradi odločitve ameriške vlade, da z besedami in dejanji svojo dolgoletno podporo Ukrajini postavi na glavo; ponovno izjavlja podporo ukrajinski formuli za mir in načrtu za zmago kot najboljši podlagi za pravičen, celovit in trajen mir za prebivalce Ukrajine in naše širše regije; je seznanjen s pobudami ZDA za pogajanja, vendar poudarja, da pogajanj o Ukrajini ne more biti brez Ukrajine ter da morajo pogajanja omogočiti pravičen mir; ponovno izjavlja, da končni cilj ostaja pravičen in trajen mir v Ukrajini pod pogoji, ki jih bo postavila, ter zagotavljanje varnosti in dostojanstva ukrajinskih prebivalcev v mirni in stabilni Evropi; ponavlja, da je prekinitev ognja učinkovita le, če je del celovitega mirovnega sporazuma, vsak mirovni sporazum pa morajo spremljati varnostna jamstva za Ukrajino; poziva ameriške zakonodajalce, ki podpirajo ukrajinsko suverenost in neodvisnost, naj se uprejo sedanjemu trendu popuščanja Rusiji in se javno pridružijo zahtevam po sodelovanju Ukrajine v vseh pogovorih o njeni prihodnosti;
5.poudarja, da rusko vojno gospodarstvo ni vzdržno in da bi povezovanje organiziranega gospodarskega pritiska s pospešeno vojaško podporo Ukrajini omogočilo ukrajinskim silam, da izboljšajo svoje položaje in hkrati škodujejo ruskemu gospodarstvu, da bi Ukrajini zagotovili močnejši pogajalski položaj, ko bo privolila v mirovna pogajanja; poziva EU in njene podobno misleče partnerje, da bi spremenili potek vojaške agresije Rusije proti Ukrajini in vzpostavili pogoje za pravičen, celovit in trajen mir; zato poziva države članice in podobno misleče partnerje, naj Ukrajini priskrbijo več orožja in streliva, in sicer v čim večjih količinah in čim hitreje, da bo Ukrajina lahko osvobodila svoje ozemlje in preprečila nadaljnje ruske napade; v zvezi s tem pozdravlja nedavni predlog podpredsednice/visoke predstavnice Kallas, da se Ukrajini zagotovijo dodatni sistemi zračne obrambe, rakete, brezpilotni letalniki, strelivo in vojaško usposabljanje; poudarja, da je bila ta pobuda potrebna že zdavnaj, in meni, da bi morala podpora držav članic v okviru tega predloga dopolnjevati predhodno obljubljeno vojaško pomoč; v zvezi s tem ugotavlja, da so številne države članice vojaško nevtralne, in jih poziva, naj v skladu s svojimi ustavami povečajo svojo nevojaško podporo Ukrajini;
6.poudarja, da med zagotavljanjem vojaške podpore Ukrajini in vlaganjem v lastne obrambne zmogljivosti v EU ni nobene dihotomije, temveč da gre za dve strani iste medalje, ki služita obrambi varnosti naše celine; poziva države članice, naj povečajo neposredne naložbe v zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije za množično proizvodnjo bistvenih obrambnih proizvodov (po danskem modelu), zlasti brezpilotnih letalnikov, zračne obrambe, artilerije in zmogljivosti za napade dolgega dosega; predlaga, naj se v okviru programa za evropsko obrambno industrijo za podporo Ukrajini nameni poseben proračun v višini več milijard EUR, ki bo namenjen prav temu cilju; obsoja dejstvo, da je madžarska vlada izrekla veto na evropski mirovni instrument, s čimer je bilo blokiranih več kot 6milijard EUR in zaradi česar je evropski mirovni instrument postal skoraj neuporaben; poudarja tudi, da je treba nujno preučiti možnost oblikovanja alternativne ad hoc ureditve za tiste evropske države, ki želijo Ukrajino vojaško podpreti in to pomoč skupaj financirati; pozdravlja nedavni predlog predsednice Komisije von der Leyen, da se državam članicam omogoči pridobitev posojil zunaj tekočega proračuna EU za izboljšanje vojaških zmogljivosti in okrepitev podpore Ukrajini; v zvezi s tem opozarja na učinkovitost danskega modela vlaganja v obrambne zmogljivosti Ukrajine;
7.poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bo Evropa vključena v vsa mirovna pogajanja, da bi zaščitila prepletene varnostne interese Ukrajine in naše celine kot celote; pozdravlja prizadevanja francoskega predsednika Macrona in britanskega predsednika vlade Starmerja, da bi v Parizu in Londonu gostila evropska izredna vrha; pozdravlja ustanovitev „koalicije voljnih“, ki bo omogočila uveljavitev morebitnega mirovnega sporazuma pod evropskim vodstvom, vendar obžaluje, da države članice in podobno misleči partnerji niso sprejeli konkretnejših in bolj usklajenih zavez za okrepitev vojaške in finančne podpore Ukrajini, potem ko so ZDA postale bolj naklonjene Rusiji; poziva koalicijo voljnih, ki jo sestavljajo evropske države in njihovi zavezniki, da razpravlja o možnostih podpore Ukrajini z osebjem in napotitvijo zmogljivosti;
8.poudarja, da nam zgodovina kaže, da je popuščanje naivno; izjavlja, da si Evropa ne more privoščiti spodkopavanja ali ogrožanja svoje varnostne strukture; meni, da če se EU ne bo hitro odzvala na umik ZDA iz naših varnostnih izračunov in odvračalnih zmogljivosti, bo naša celina postala zelo ranljiva za Rusijo; v zvezi s tem poudarja, da je treba tesno sodelovati z Združenim kraljestvom, Norveško, Islandijo in Kanado;
9.poudarja, da morajo EU in njene države članice skupaj z Natom in podobno mislečimi partnerji takoj ukrepati in nemudoma vlagati v učinkovitejše in bolj integrirane evropske varnostne in obrambne strukture; meni, da mora obrambno sodelovanje nacionalnih oboroženih sil in obrambne industrije na ravni EU postati pravilo in ne sme ostati izjema; poziva k vzpostavitvi obrambnega mehanizma EU, ki bi učinkovito združeval pomembne dele naraščajoče nacionalne porabe in zagotavljal večje in pametnejše javne naložbe v varnost in obrambo ter nadzor Parlamenta nad to porabo, saj zapravljanje sredstev in spodkopavanje zaupanja državljanov zaradi pomanjkanja preglednosti nista sprejemljiva; poudarja, da Evropa potrebuje tesno sodelovanje z ukrajinskimi oboroženimi silami in njeno obrambno tehnološko bazo; poudarja, da načelo soglasja ovira pogumne odločitve, in poziva k njegovi odpravi, razen pri odločanju o vojaških posegih; izraža zaskrbljenost zaradi povečanih napetosti v Baltskem morju in ukrepov hibridnega vojskovanja proti kritični infrastrukturi ter meni, da je tesnejše sodelovanje med nordijskimi državami, baltskimi državami, Poljsko in Nemčijo ključnega pomena;
10.obžaluje nenehne napade Rusije na Ukrajino, neusmiljeno usmerjene na civiliste in civilno infrastrukturo; ostro obsoja množične in hude kršitve človekovih pravic in vojna hudodelstva, ki so jih v zadnjih treh letih zagrešile ruske oborožene sile in različne okupacijske oblasti v Ukrajini, vključno z usmrtitvami po hitrem postopku, posilstvi in spolnimi napadi, mučenji, ugrabitvami in načrtnimi napadi na stanovanjska območja;
11.vztraja, da morajo odgovorni vladni uradniki in vojaški voditelji ter drugi storilci in spodbujevalci vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost odgovarjati za svoja dejanja; potrjuje, da popolnoma podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), saj bo to omogočilo, da se storilci ne bodo mogli več izogniti kazni; pozdravlja dejstvo, da je Ukrajina ratificirala Rimski statut; izraža globoko zaskrbljenost zaradi ameriških sankcij proti MKS in poziva k aktivaciji akta EU o blokiranju za zaščito MKS, vključno z izvršitvijo nalogov za prijetje Vladimirja Putina in Marije Lvove-Belove, ki ju je izdalo MKS; ponovno poziva k ustanovitvi posebnega ad hoc sodišča, ki bi dopolnjevalo trenutno preiskavo MKS v Ukrajini, za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki ga je proti Ukrajini zagrešilo politično in vojaško vodstvo Rusije in Belorusije;
12.poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj hitro okrepijo sodelovanje s svetovnimi voditelji iz drugih regij v zvezi s podporo Ukrajini in povečajo mednarodni pritisk na ruski režim;
13.poudarja, da bo leta 2025 humanitarno pomoč v Ukrajini potrebovalo več kot 12,7 milijona ljudi, več kot 6,8 milijona Ukrajincev, večinoma žensk in otrok, pa je razseljenih iz države; obžaluje zamrznitev financiranja USAID in številnih drugih ameriških akterjev, ki so podpirali Ukrajino na različnih ključnih področjih; opozarja, da je zaradi tega nastala ogromna vrzel v financiranju takojšnje humanitarne pomoči ter dolgoročne podpore demokraciji in obnovi; ugotavlja, da bo potreba po humanitarni pomoči verjetno obstajala tudi v prihodnjih letih, in poudarja, da se mora EU z dolgoročnim načrtovanjem in ustreznimi sredstvi, ki bodo nadomestila ukinjena sredstva ZDA;
14.izpostavlja, da bo po najnovejši hitri oceni glede škode in potreb v naslednjem desetletju potrebnih vsaj 506 milijard EUR za okrevanje in obnovo Ukrajine; poudarja, da sredstva instrumenta za Ukrajino in drugih skladov EU ne bodo zadostovala, ter poziva EU, države članice in podobno misleče partnerje, naj se zavežejo k dodatnemu dolgoročnemu financiranju Ukrajine, tako v smislu neposredne proračunske podpore kot financiranja okrevanja in obnove, zlasti glede na zamrznitev financiranja s strani ZDA; poudarja, da je treba poiskati pravne poti za popoln zaseg zamrznjenega premoženja ruskih posameznikov in Ruske centralne banke, da bi ga v skladu z mednarodnim pravom uporabili kot nepovratna sredstva za izdatke Ukrajine za njene potrebe po obrambi in odpornosti ter njeno obnovo;
15.ponovno obsoja vsa dejanja ekocida, ki jih Rusija izvaja v Ukrajini, vključno z uničenjem jezu Kahovka leta 2023, ki še naprej povzročajo množično škodo in uničujejo ekosisteme ter preživetje milijonov Ukrajincev; spodbuja tožilca MKS, naj primer porušitve jezu Kahovka obravnava kot vojni zločin v skladu s členom 8 Rimskega statuta;
16.obžaluje poskuse Ruske federacije, da bi Ukrajini in njenemu ljudstvu odvzela etnično, jezikovno in zgodovinsko identiteto z brisanjem znakov ukrajinske identitete na zasedenih ozemljih; ponovno poziva EU, naj si bolj prizadeva za obravnavo težkega položaja tistih, ki so bili deportirani v Rusijo, in otrok, ki so bili tam prisilno posvojeni;
17.pozdravlja 16. sveženj sankcij proti Rusiji; poudarja, da so imele dosedanje sankcije omejen učinek, in izraža zaskrbljenost glede zmožnosti EU, da ohrani gospodarski pritisk na Rusijo, če bi ZDA ukinile svoje sankcije; v ta namen ponavlja svoje zahteve po strožjih sankcijah in pospešenih prizadevanjih za odpravo vseh vrzeli in možnosti za izogibanje sankcijam; poziva k novemu horizontalnemu režimu sankcij za onemogočanje izogibanja, saj bo šlo za splošnejši in celovitejši instrument za preprečevanje izogibanja v vseh režimih, ki jih izvaja EU; poleg tega poudarja, da bodo učinki sedanjih sankcij ter finančna in vojaška podpora Ukrajini še naprej ogroženi, dokler bo EU dovolila uvoz ruskih fosilnih goriv; poziva k prepovedi uvoza ruskega žita, kalijevega klorida in gnojil ter surovin, vključno z izdelki iz jekla, uranom, titanom, nikljem, lesom in lesnimi izdelki ter nafto in plinom; poziva k sankcijam proti ruskemu jedrskemu sektorju, vključno s posameznimi sankcijami proti vodstvu Rosatoma;
18.poziva, naj se v naslednjem svežnju sankcij EU uvedejo sankcije za vse znane tankerje flote v senci in njihove lastnike, hkrati pa je treba uvesti sankcije zoper vse naftne tankerje, ki kršijo Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, in vse države članice morajo dosledno izvajati ukrepe, s katerimi se plutje v evropskih vodah oziroma v katero koli pristanišče države članice EU prepove za plovila, ki niso upoštevala mednarodnih pravil o pretovarjanju med ladjami na morju ali so nezakonito izključila svoj sistem samodejnega prepoznavanja, ne glede na zastavo, pod katero plujejo; poziva Komisijo in države članice, naj prepovejo pretovarjanje ruske nafte med ladjami v vodah EU;
19.poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo širše sankcije za ruski in beloruski les, vključno s posebno prepovedjo uvoza ali nakupa lesnih izdelkov, predelanih v državah zunaj EU, ki vsebujejo les, zlasti brezov vezan les, s poreklom iz Rusije ali Belorusije, da bi podprle izvajanje sedanjih sankcij;
20.odločno obsoja madžarsko vlado, ki grozi, da bo preprečila obnovitev okvira sankcij EU in omejila ustrezen odziv EU, ki bi bil sorazmeren z resnostjo razmer; poziva države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da madžarski vladi preprečijo nadaljnje blokiranje;
20.obžaluje stalno nespoštovanje sankcij EU proti Rusiji; obsoja podjetja, tudi tista v EU, ki se namerno izogibajo sankcijam in s tem spodkopavajo prizadevanja EU za podporo Ukrajini, hkrati pa še nadalje ustvarjajo lepe dobičke; vztraja, da bi bilo treba izogibanje omejevalnim ukrepom EU, vključno s prenosom blaga v namembni kraj, za katerega veljajo omejitve glede uvoza, izvoza, prodaje, nakupa, prenosa, tranzita ali prevoza, opredeliti kot kaznivo dejanje na ravni EU; poudarja, da je za izvrševanje ključnega pomena, da EU takoj kriminalizira neposredne kršitve sankcij, tudi če so storjene iz hude malomarnosti;
21.izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil iz ZDA o načrtih za omilitev sankcij proti Rusiji in poziva ameriške zakonodajalce, naj ohranijo in izvajajo sankcije proti Rusiji;
22.poudarja, da je vloga ruskih dezinformacij, ki širijo lažne pripovedi, vse bolj zlonamerna, da bi spodkopale svetovno podporo Ukrajini in škodile našim demokracijam; obžaluje, da ameriški uradniki, vključno s Trumpom, ponavljajo ruske dezinformacije; odločno poziva EU in države članice, naj se borijo proti ruskim dezinformacijam o vojni, in sicer s krepitvijo digitalne pismenosti, spodbujanjem pripovedi, ki temeljijo na dejstvih, ter z doslednim izvajanjem akta o digitalnih storitvah od platform družbenih medijev zahtevajo odgovornost za širjenje škodljivih vsebin[2];
23.pozdravlja začetek pristopnih pogajanj med EU in Ukrajino junija 2024 v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji; poziva države članice, naj zberejo politično voljo za ponovno oživitev širitvenega procesa in izpolnijo svoje obljube s konkretnimi pozitivnimi ukrepi v pristopnih procesih tistih držav, ki se želijo pridružiti EU in si zaslužijo biti del evropske družine; poudarja pomen nadaljnje finančne pomoči EU, povezane s konkretnimi reformnimi pogoji, kot ključnega instrumenta za ohranitev in pospešitev preoblikovanja Ukrajine v skladu z evropskimi standardi; poudarja, da so københavnska merila in zahtevane reforme, zlasti na področju pravne države, demokracije, temeljnih svoboščin in človekovih pravic, temeljnega pomena za pristopni proces, ki temelji na zaslugah; ponovno poziva k takojšnjemu prehodu na glasovanje s kvalificirano večino za vmesne korake širitvene politike; zlasti predlaga, da se Ukrajina že vključi v EU pri obetavnih sektorjih, na primer energetiki in digitalnih storitvah; ponavlja svoj predlog, da se Ukrajini podeli status opazovalke v ustreznih organih in institucijah, tudi v Parlamentu, najprej z začasno ureditvijo, če bodo pogajanja dovolj napredovala, zlasti o sklopih o temeljnih načelih in zunanjih odnosih, ter če bo izpolnila in se dogovorila o vseh pogojih, dokler ne bodo podpisane pristopne pogodbe;
24.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.
- [1] ULL115, 28.4.2006, str.50, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2006/313/oj.
- [2] Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu za digitalne storitve in spremembi Direktive 2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah), UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj.