合法博彩网站

Evropski parlament,

鈥撎�听ob upo拧tevanju sporo膷ila Komisije z dne 28.听novembra听2018 z naslovom 鈥災宨st planet za vse 鈥� Evropska strate拧ka dolgoro膷na vizija za uspe拧no, sodobno, konkuren膷no in podnebno nevtralno gospodarstvo鈥� (),

鈥撎�听ob upo拧tevanju Okvirne konvencije Zdru啪enih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Pari拧kega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 24. konference pogodbenic UNFCCC (COP24), 14. sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP14), in tretjega dela prve konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pari拧kega sporazuma (CMA1.3), ki so potekale od 2. do 14.听decembra 2018 v Katovicah na Poljskem,

鈥撎�听ob upo拧tevanju agende Zdru啪enih narodov za trajnostni razvoj do leta听2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

鈥撎�听ob upo拧tevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)[1],

鈥撎�听ob upo拧tevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. marca 2018,

鈥撎�听ob upo拧tevanju posebnega poro膷ila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) z naslovom 鈥濭lobalno segrevanje za 1,5掳C鈥�, njegovega 5. poro膷ila o oceni (AR5) in njegovega zbirnega poro膷ila,

鈥撎�听ob upo拧tevanju devete izdaje poro膷ila Programa Zdru啪enih narodov za okolje o emisijski vrzeli, sprejete 27. novembra 2018,

鈥撎�听ob upo拧tevanju Konvencije o biolo拧ki raznovrstnosti,

鈥撎�听ob upo拧tevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

鈥撎�听ob upo拧tevanju 膷lena 123(2) Poslovnika,

A.听听ker je bil na COP24 v Katovicah sprejet Katovi拧ki pravilnik, ki zagotavlja pravno jasnost pri izvajanju Pari拧kega sporazuma;

1.听听opozarja, da se evropski dr啪avljani 啪e soo膷ajo z neposrednimi u膷inki podnebnih sprememb; poudarja, da so po podatkih Evropske agencije za okolje povpre膷ne letne izgube, ki jih povzro膷ijo skrajni vremenski in podnebni pojavi v Uniji, zna拧ale pribli啪no 12,8 milijarde EUR med letoma 2010 in 2016, ter da bi lahko, 膷e ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, podnebna 拧koda v EU zna拧ala vsaj 190 milijard EUR do leta 2080, kar pomeni neto izgubo blaginje v vi拧ini 1,8听% njenega sedanjega BDP; poudarja, da bi se lahko po scenariju z visokimi emisijami letni stro拧ki zaradi poplav v EU do leta听2100 pove膷ali na 1听bilijon听EUR, z vremenom povezane nesre膷e pa bi lahko do leta听2100 prizadele pribli啪no dve tretjini evropskih dr啪avljanov, medtem ko se sedaj z njimi spoprijema 5听% dr啪avljanov; nadalje poudarja, da bo po napovedih Evropske agencije za okolje 50听% naseljenih obmo膷ij v EU do leta 2030 doletelo hudo pomanjkanje vode;

2.听听opozarja na ugotovitve raziskave Eurobarometra iz novembra听2018, ki ka啪ejo, da 93听% Evropejcev meni, da podnebne spremembe povzro膷a 膷love拧ka dejavnost, 85听% pa se jih strinja, da je z bojem proti podnebnim spremembam in u膷inkovitej拧o porabo energije mogo膷e ustvariti gospodarsko rast in delovna mesta v Evropi; ugotavlja, da so podnebne spremembe za ljudi v Evropi izredno pomembno vpra拧anje;

3.听听poudarja, da gre pri posebnem poro膷ilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5听掳C za najcelovitej拧o in najsodobnej拧o oceno znanstvenih scenarijev bla啪itve podnebnih sprememb v skladu s Pari拧kim sporazumom;

4.听听poudarja, da v skladu s posebnim poro膷ilom Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) za 1,5听掳C omejitev globalnega segrevanja na 1,5听掳C brez ali z omejeno prekora膷itvijo pomeni, da je treba najpozneje do leta 2067 po svetu dose膷i ni膷elno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov in da je treba letne svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 omejiti na najve膷 27,4 GtCO2eq na leto; poudarja, da si mora glede na ugotovitve Unija, ki ima v svetu vodilno vlogo, prizadevati, da bi ni膷elno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov dosegla 膷im prej in najpozneje do leta 2050, da bi zagotovila dobro mo啪nost zadr啪anja zvi拧anja povpre膷ne globalne temperature pod 1,5听掳C do leta 2100;

5.听听je zaskrbljen zaradi poro膷ila Programa Zdru啪enih narodov za okolje o emisijski vrzeli za leto 2018, v katerem je navedeno, da trenutni brezpogojni nacionalno dolo膷eni prispevki mo膷no presegajo omejitev globalnega segrevanja na 2听掳C iz Pari拧kega sporazuma in bodo do leta听2100 po ocenah privedli do povi拧anja temperature za 3,2听掳C[2]; poudarja, da morajo vse pogodbenice UNFCCC nujno pove膷ati svoje podnebne cilje do leta 2020;

6.听听pozdravlja objavo sporo膷ila Komisije 鈥災宨st planet za vse 鈥� Evropska strate拧ka dolgoro膷na vizija za uspe拧no, sodobno, konkuren膷no in podnebno nevtralno gospodarstvo鈥�, v katerem so poudarjene mo啪nosti, ki jih za evropske dr啪avljane in gospodarstvo Evrope prina拧a prehod na gospodarstvo z ni膷elno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, pri 膷emer bodo sodelovali institucije EU, nacionalni parlamenti, poslovni in socialni sektor, nevladne organizacije in dr啪avljani; podpira cilj ni膷elne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in poziva dr啪ave 膷lanice, naj na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 dolo膷ijo isti cilj;

Scenariji za evropsko strategijo ni膷elne stopnje emisij do sredine stoletja

7.听听poziva Evropsko unijo, naj boj proti globalnemu segrevanju vklju膷i med temeljne vrednote;

8.听听ugotavlja, da strategija EU o ni膷elni stopnji neto emisij ponuja osem scenarijev za ekonomsko, tehnolo拧ko in dru啪beno preobrazbo, ki jo Unija potrebuje za uresni膷itev dolgoro膷nega cilja glede temperature iz Pari拧kega sporazuma; opozarja, da bi le dva izmed njih Uniji omogo膷ila, da bi najpozneje do leta 2050 dosegla ni膷elno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; poudarja, da je za to potrebno hitro ukrepanje in znatna prizadevanja na vseh ravneh, od lokalne in regionalne pa do nacionalne in evropske, pa tudi sodelovanje vseh akterjev zunaj javnega sektorja; priznava, da bi lahko bili regionalno in lokalno dolo膷eni prispevki pomembna orodja za odpravo emisijske vrzeli; opozarja na obveznost dr啪av 膷lanic, da sprejmejo dolgoro膷no nacionalno strategijo, kot je dolo膷eno v uredbi o upravljanju[3]; zato poziva dr啪ave 膷lanice, naj vzpostavijo jasne kratkoro膷ne in dolgoro膷ne cilje in politike, skladne s cilji Pari拧kega sporazuma, ter zagotovijo nalo啪beno podporo scenarijem za ni膷elno stopnjo neto emisij;

9.听听z zaskrbljenostjo ugotavlja, da odvisnost EU od uvoza energije trenutno zna拧a okoli 55听%, saj uvozi 90 % nafte in 70 % plina; poudarja, da bi se po scenariju ni膷elnih neto emisij ta dele啪 do leta 2050 zmanj拧al na 20听%, kar bi pozitivno vplivalo na trgovinsko bilanco in geopoliti膷ni polo啪aj EU; ugotavlja, da bi kumulativni prihranki stro拧kov uvoza fosilnih goriv v obdobju 2031鈥�2050 zna拧ali 2鈥�3听bilijone听EUR, ta sredstva pa bi lahko porabili za druga podro膷ja, ki jih dr啪avljani EU 拧tejejo za prednostna;

10.听听poudarja, da bi se zaradi manj拧e onesna啪enosti zraka po scenariju ni膷elnih neto emisij dele啪 prezgodnjih smrti zaradi drobnih trdnih delcev zmanj拧al za ve膷 kot 40听%; ugotavlja, da bi se po takem scenariju 拧koda za zdravje zmanj拧ala za pribli啪no 200听milijard听EUR na leto;

11.听听pozdravlja vklju膷itev dveh scenarijev, s katerima naj bi se do leta 2050 dosegla ni膷elna stopnja neto emisij toplogrednih plinov, ter podporo, ki jima jo je namenila Komisija, in meni, da je ta cilj za sredino stoletja edini, ki je v skladu z zavezami Unije iz Pari拧kega sporazuma; ob啪aluje, da v strategiji ni bil predviden scenarij za uresni膷itev ni膷elne stopnje neto emisij toplogrednih plinov pred letom 2050;

12.听听poudarja, da so podnebne spremembe in biotska raznovrstnost nelo膷ljivo povezane; je mo膷no zaskrbljen, ker svet ni sposoben ustaviti izgube biotske raznovrstnosti; poudarja, da ima biotska raznovrstnost pomembno notranjo vrednost in je bistvena za na拧 obstoj;

Socialni vidiki podnebnih sprememb in pravi膷en prehod

13.听听pozdravlja ugotovitev Komisije, da so ni膷elne neto emisije mogo膷e brez neto izgube delovnih mest, in je zadovoljen s podrobno oceno prehoda v energetsko intenzivnih industrijah; poudarja, da bi lahko dobro izpeljan pravi膷en prehod na ni膷elno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, pri katerem bi bila zagotovljena ustrezna podpora najranljivej拧im regijam, ustvaril neto pove膷anje 拧tevila delovnih mest v Uniji 鈥� zaposlenost v celotnem gospodarstvu se bo v primeru scenarija ni膷elnih neto emisij do leta 2050 pove膷ala za 2,1 milijona delovnih mest v primerjavi s scenarijem zmanj拧anja emisij za 80听%, pri katerem se bo pove膷ala za 1,3 milijona delovnih mest; zato meni, da bi morala Komisija v okviru evropske panorame znanj in spretnosti pripraviti novo revizijo znanj in spretnosti, z regionalnimi podatki o znanjih in spretnostih, ki so potrebna za to, da bo podnebno nevtralna Evropa podpirala najbolj ranljive regije, sektorje in ljudi pri pridobitvi novih znanj za trajnostna in izjemno kakovostna delovna mesta v teh regijah;

14.听听meni, da mora biti evropski podnebni prehod ekolo拧ko, ekonomsko in socialno trajnosten; poudarja, da je treba, 膷e 啪elimo zagotoviti, da bodo vsi dr啪avljani sprejeli to politi膷no usmeritev, upo拧tevati distribucijske u膷inke politik, povezanih s podnebjem in razoglji膷enjem, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki; zato meni, da bi bilo treba v vseh evropskih in nacionalnih podnebnih politikah v celoti upo拧tevati socialne u膷inke, da bi zagotovili dru啪beno in ekolo拧ko preobrazbo v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da bo treba na vseh ravneh oblikovati prilagojene in ustrezno financirane strategije na podlagi vklju膷ujo膷ih procesov in v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi javnimi organi, sindikati, izobra啪evalnimi ustanovami, organizacijami civilne dru啪be ter zasebnim sektorjem, da bi se v tem prehodu zagotovile enake mo啪nosti za vse evropske dr啪avljane;

15.听听opozarja, da trenutno pribli啪no 50 do 125 milijonom evropskih dr啪avljanov preti energijska rev拧膷ina[4]; poudarja, da bi utegnil energetski prehod nesorazmerno vplivati na ljudi z nizkimi dohodki in dodatno pove膷ati energijsko rev拧膷ino; priznava, da mora energetska politika vklju膷evati socialno razse啪nost in da je treba zagotoviti, da nih膷e ne bo zapostavljen; poziva dr啪ave 膷lanice, naj sprejmejo v prihodnost usmerjene ukrepe, da bi zagotovile pravi膷en energetski prehod in omogo膷ile dostop do energije za vse dr啪avljane EU;

16.听听meni, da imajo mladi vse mo膷nej拧i socialni 膷ut in 膷ut za okolje, zaradi katerih se bodo lahko na拧e dru啪be usmerile v prihodnost, odporno na podnebne spremembe, in da je izobra啪evanje mladih eno naju膷inkovitej拧ih orodij v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da je treba mlaj拧e generacije aktivno vklju膷iti v krepitev mednarodnih, medkulturnih in medgeneracijskih odnosov, ki so podlaga za kulturne spremembe, na katerih bodo temeljila svetovna prizadevanja za bolj trajnostno prihodnost;

17.听听pozdravlja dejstvo, da se ljudje v Evropi vse bolj dejavno z demonstracijami zavzemajo za podnebno pravi膷nost, zlasti s 拧olskimi stavkami; pozdravlja pozive teh aktivistov k ambicioznej拧im ciljem ter meni, da bi jih morale upo拧tevati tako nacionalne, regionalne in lokalne vlade kot tudi EU;

Vmesni cilji

18.听听poudarja, da je treba ambiciozno zastavljeno raven ciljev za leto 2030 pove膷ati in uskladiti s scenariji ni膷elnih neto emisij do leta 2050, da bi se stro拧kovno 膷im u膷inkoviteje dosegla ni膷elna stopnja neto emisij toplogrednih plinov leta 2050; meni, da je izjemno pomembno, da Unija najpozneje na podnebnem vrhu OZN septembra听2019 v New Yorku prenese jasno sporo膷ilo, da je pripravljena pregledati svoj prispevek k Pari拧kemu sporazumu;

19.听听podpira posodobitev nacionalno dolo膷enih prispevkov Unije s ciljem zmanj拧anja doma膷ih emisij toplogrednih plinov v vsem gospodarstvu za najmanj 55听% do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990; zato voditelje EU poziva, naj na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 podprejo ve膷je nacionalne ambicije glede dolo膷enih prispevkov Unije v pri膷akovanju podnebnega vrha OZN septembra 2019;

20.听听zato meni, da bi morala Komisija najpozneje v svojih pregledih podnebnega sve啪nja za leto 2030 in druge ustrezne zakonodaje v obdobju 2022鈥�2024 predstaviti zakonodajne predloge in v njih pove膷ati ambicije v skladu s posodobljenimi nacionalno dolo膷enimi prispevki in ciljem ni膷elnih neto emisij; meni, da bi prenizka raven zastavljenih ciljev za leto 2030 omejila prihodnje mo啪nosti, nemara tudi razpolo啪ljivost nekaterih opcij za stro拧kovno u膷inkovito razoglji膷enje; meni, da so ti pregledi pomemben mejnik za zagotavljanje podnebnih zavez EU;

21.听听meni, da bi bilo koristno, da bi EU zaradi nadaljnjega zagotavljanja ve膷je stabilnosti trgov dolo膷ila tudi dodatni cilj vmesnega zmanj拧anja emisij do leta 2040, kar bi omogo膷ilo dodatno stabilnost in zagotovilo izpolnitev dolgoro膷nega cilja za leto 2050;

Sektorski prispevki

22.听听poudarja, da je pomembno sprejeti celosten medsektorski pristop, da bi olaj拧ali prizadevanja za razoglji膷enje v celotnem energetskem sistemu in drugih povezanih sektorjih ter izkoristili ve膷jo u膷inkovitost; se zaveda, da je mogo膷e s povezovanjem energetskih sistemov zagotoviti ve膷jo pro啪nost in u膷inkovitost sistemov ter ve膷jo uporabo energije iz obnovljivih virov pri vseh nosilcih energije, pa tudi stro拧kovno u膷inkovit energetski prehod;

23.听听poudarja, da s sistemom EU za trgovanje z emisijami (ETS) od uvedbe leta 2005 ni bilo mogo膷e zmanj拧ati emisij, temve膷 so se zgolj prelo啪ile razprave o resnih podnebnih ukrepih na ravni EU; meni, da gre pri trgu ogljika za povsem zgre拧en sistem, ki ga ni mogo膷e popraviti s spremembami, in da podnebnih sprememb ni mogo膷e ustaviti s tr啪nimi silami; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj opustijo ETS in se preusmerijo na neposredno regulacijo, ki bi zajemala industrijo fosilnih goriv in najve膷je onesna啪evalce;

24.听听poudarja, kako pomembne so inovacije na podro膷ju najrazli膷nej拧ih tehnologij za razoglji膷enje gospodarstva, kot so promet z ni膷elnimi emisijami, kro啪no gospodarstvo in biogospodarstvo, ter jih spodbuja; poziva, naj se ukine podpora fosilnim gorivom, sredstva pa raje uporabijo za gospodarske dejavnosti, pri 膷emer bi bilo treba posebno pozornost posvetiti predvsem sektorjem mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, vklju膷no z raziskavami in oblikovanjem, povezanimi s 膷istimi tehnologijami in (lokalno) proizvodnjo obnovljive energije, pa tudi z lokalno trajnostno pridelavo hrane, ki bi bila lo膷ena od intenzivnega kmetovanja;

25.听听ugotavlja, da se 71 % celotne energije porabi za ogrevanje prostorov, zato bodo v podnebno nevtralni EU energetsko u膷inkoviti domovi veljali za standardne in bodo vsem Evropejcem zagotavljali bolj拧e zdravje in ve膷 udobja;

26.听听poudarja osrednjo vlogo obnovljivih virov energije pri prehodu na gospodarstvo z ni膷elnimi neto emisijami toplogrednih plinov, saj zaradi energije trenutno nastane 75听% emisij toplogrednih plinov v EU;

27.听听meni, da bodo za zmanj拧anje emisij toplogrednih plinov klju膷ni tehnolo拧ki razvoj in re拧itve, energetska u膷inkovitost pri ponudbi in povpra拧evanju ter trajnostna energija iz obnovljivih virov v prometu, stavbah, pri ogrevanju in hlajenju ter v energetskem sektorju, pa tudi na膷ela kro啪nega gospodarstva;

28.听听poziva, naj se vzpostavi energetski sistem, ki bi bil zelo u膷inkovit in bi temeljil na obnovljivih virih energije; poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s tem, saj se bodo u膷inki prenesli na vse gospodarske sektorje; poziva, naj postane direktiva o energetski u膷inkovitosti zavezujo膷a, da bo mogo膷e dejansko uresni膷iti njene cilje; opozarja, da se pri vseh scenarijih predpostavlja popolno razoglji膷enje energetskega sektorja najpozneje do leta 2050, ob膷utno zmanj拧anje uporabe fosilnih goriv in mo膷no pove膷anje uporabe energije iz obnovljivih virov;

29.听听poudarja, da je treba vzdol啪 celotne energetske verige upo拧tevati na膷elo, po katerem je energetska u膷inkovitost na prvem mestu, tudi pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in kon膷ni uporabi, in da je treba o energetski u膷inkovitosti razmisliti vsaki膷, ko se sprejemajo odlo膷itve o na膷rtovanju ali financiranju, ki vplivajo na energetske sisteme;

30.听听poudarja, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi[5] bistveno prispevala k doseganju podnebnih ciljev EU, saj se emisije toplogrednih plinov vsako leto zmanj拧ajo za 320听milijonov听ton ekvivalenta CO₂, ocene pa ka啪ejo, da bodo potro拧niki EU do leta 2020 zaradi te direktive skupaj prihranili 112听milijard听EUR oziroma pribli啪no 490听EUR na gospodinjstvo na leto; poziva, naj se z direktivo o okoljsko primerni zasnovi zakonsko uredijo 拧e dodatni proizvodi, na primer tabli膷ni ra膷unalniki in pametni telefoni, obstoje膷i standardi pa naj se posodabljajo v skladu s tehnolo拧kim razvojem;

31.听听opozarja, da strategija potrjuje, da emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju 拧e vedno nara拧膷ajo in da sedanje politike ne bodo zadostovale za razoglji膷enje prometnega sektorja do leta 2050; poudarja, da je treba zagotoviti preusmeritev z letalskega na 啪elezni拧ki promet ter na javni prevoz in deljeno mobilnost; ugotavlja, da cestni promet prispeva pribli啪no petino vseh emisij CO₂ v EU; zato poziva dr啪ave 膷lanice in Komisijo, naj sprejmejo odlo膷ne ukrepe, da bi potro拧nikom v vseh dr啪avah 膷lanicah omogo膷ili dostop do brezemisijskih vozil in vozil z nizkimi emisijami, pri tem pa naj prepre膷ujejo ve膷jo uporabo starih vozil z visoko stopnjo onesna啪evanja v dr啪avah 膷lanicah z nizkimi dohodki; poleg tega poudarja vlogo pametnih tehnologij, kot je pametna infrastruktura za polnjenje, pri vzpostavljanju sinergij med elektrifikacijo prometa in uvedbo obnovljivih virov energije;

32.听听ob啪aluje dejstvo, da je zaradi subvencij v nekaterih dr啪avah 膷lanicah v okviru bonusa za zamenjavo avtomobila nakup dizelskih ali bencinskih osebnih vozil ve膷 kot 90听% ugodnej拧i za potro拧nike, in te dr啪ave 膷lanice poziva, naj te bonuse spremenijo, da bi dosegle cilj dejanskega nakupa najmanj 50听% elektri膷nih ali brezemisijskih osebnih vozil;

33.听听poudarja, da morajo k doseganju podnebne nevtralnosti gospodarstva EU kot celote prispevati vsi sektorji, vklju膷no z mednarodnim letalskim in pomorskim prometom; ugotavlja, da glede na analizo Komisije trenutni globalni cilji in ukrepi, ki sta jih predvideli Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ne dosegajo potrebnih zmanj拧anj emisij, tudi 膷e bi bili izvedeni v celoti, in da so potrebni znatni nadaljnji ukrepi, skladni s ciljem ni膷elnih neto emisij v celotnem gospodarstvu; poudarja, da so v teh sektorjih potrebne nalo啪be v brez- in nizkooglji膷ne tehnologije in goriva; poziva Komisijo, naj v teh sektorjih v praksi izvaja na膷elo 鈥瀘nesna啪evalec pla膷a鈥�, zlasti glede obdav膷itve kerozina in cene letalskih vozovnic; opozarja, da se bodo emisije toplogrednih plinov v mednarodnem pomorskem prometu po napovedih do leta 2050 pove膷ale za kar 250听%; pozdravlja dejstvo, da si je sektor mednarodnega pomorskega prometa za cilj dolo膷il absolutno zmanj拧anje emisij toplogrednih plinov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bilo napredka pri prenosu tega cilja v konkretna dejanja, kot bi bila na primer razglasitev Sredozemskega morja za obmo膷je nadzora nad emisijami SO_x za 膷ezoceanske ladje in velike ladijske prevoznike, kot je 啪e urejeno v Severnem morju in Rokavskem prelivu;

34.听听poudarja, da kmetijski sektor, predvsem 啪ivinorejska industrija, predstavlja pribli啪no 10听% vseh emisij toplogrednih plinov v EU, je najve膷ji vir metana in resni膷no negativno vpliva na biotsko raznovrstnost po vsem svetu; je globoko zaskrbljen, ker so se emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu v zadnjih letih dvignile in zdaj predstavljajo do 60听% svetovnih emisij metana; poudarja, da je zmanj拧anje emisij mo膷nega, a kratko啪ivega metana v toplogrednih plinih nepogre拧ljiva strategija za ohranjanje globalnega segrevanja pod 1,5听掳C;

35.听听opozarja, da je metan mo膷an toplogredni plin s stoletnim potencialom segrevanja, ki je 28-krat ve膷ji od potenciala CO₂[6], in da imajo lahko zmanj拧anja emisij metana pomembno vlogo pri zmanj拧evanju koncentracij prizemnega ozona ter njihovih negativnih u膷inkov na kakovost zraka in zdravje ljudi; pozdravlja namero Komisije, da bo dosegla zmanj拧anje emisij metana v zadevnih sektorjih, kar bi lahko prispevalo k nadaljnjim zmanj拧anjem koncentracij ozona v EU, in da bo spodbujala zmanj拧anja emisij metana na mednarodni ravni;

36.听听ugotavlja, da je stavbni sektor v EU trenutno odgovoren za pribli啪no 40听% kon膷ne porabe energije v Evropi in 36听% emisij CO₂[7] v EU; poziva k izkoristku potenciala sektorja za prihranek energije in zmanj拧anje oglji膷nega odtisa v skladu s ciljem iz direktive o energetski u膷inkovitosti stavb[8] glede doseganja energetsko zelo u膷inkovitega in razoglji膷enega stavbnega fonda do leta 2050; poudarja, da ima u膷inkovitej拧a poraba energije v stavbah velik potencial za nadaljnje zmanj拧anje emisij toplogrednih plinov v Evropi; poleg tega meni, da so stavbe z majhno porabo energije, ki se v celoti oskrbujejo z energijo iz obnovljivih virov, eden osnovnih pogojev za izpolnjevanje Pari拧kega sporazuma ter agende EU za rast, lokalna delovna mesta in bolj拧e 啪ivljenjske razmere za dr啪avljane po vsej Evropi;

37.听听ponovno poziva Komisijo, naj 膷im prej preu膷i mo啪nosti politike za hitro obravnavo emisij metana v okviru strate拧kega na膷rta Unije za metan in glede tega predstavi zakonodajne predloge Parlamentu in Svetu; poudarja, da bo kmetijstvo leta 2050 eden od glavnih preostalih virov emisij toplogrednih plinov v EU, zlasti zaradi emisij metana in du拧ikovega oksida;poudarja potencial kmetijskega sektorja za obravnavo izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, na primer z zmanj拧anjem 啪ivine ter z ekolo拧kimi in tehnolo拧kimi inovacijami, pa tudi zajemanjem ogljika v tleh;

38.听听poudarja odgovornost politik EU na podro膷ju skupne kmetijske politike za dogodke zadnjih let, ki so privedli do ve膷je koncentracije proizvodnje, vi拧jih ravni intenzivnega kmetovanja in zlorabe 啪ivali, pri 膷emer se uporabljajo veliki odmerki kemikalij (pesticidi in gnojila), s tem pa se pove膷ujejo regionalna nesorazmerja in odvisnost EU od tujih kmetijskih proizvodov; poziva, naj bo tradicija resni膷ne biotske raznovrstnosti izhodi拧膷e vsake dr啪ave pri zmanj拧evanju emisij toplogrednih plinov v skladu s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, naj se prepre膷ijo veliki udarci okolju, ki bi povzro膷ili 拧e ve膷jo onesna啪enost tal, voda in zraka, predvsem v Evropi, ter naj se v vseh dr啪avah 膷lanicah ponovno vzpostavi trajnostna kmetijska politika;

39.听听ob啪aluje, da mo啪nost okrepitve ukrepov EU v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini ni bila vklju膷ena v strategijo Komisije; poudarja, da je mogo膷e EU pri doseganju ciljev iz Pari拧kega sporazuma podpreti s prepre膷evanjem nezakonite trgovine z delno halogeniranim fluoroogljikovodikom (HFC), tako da se sprejme sistem licenc za HFC, prepove uporaba HFC v sektorjih, kjer ni ve膷 potreben, dodelijo kvote HFC po sistemu dra啪be in da se uredba o fluoriranih toplogrednih plinih izvaja v celoti[9], pri 膷emer se prepove vsakr拧na nepotrebna uporaba SF₆;

40.听听je zaskrbljen zaradi razhajanj med ambicijami na podro膷ju proste trgovine in podnebnimi ukrepi ter zaradi u膷inka, ki ga bodo imeli prihodnji trgovinski sporazumi, kot so TTIP, CETA in TiSA, na cilje trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj zato v vse svoje trgovinske politike vklju膷i zavezujo膷e dolo膷be o 膷lovekovih pravicah in ciljih trajnostnega razvoja ter naj u膷inkovito spo拧tuje demokrati膷en in suveren politi膷en prostor vlad pri urejanju in sprejemanju odlo膷itev v korist svojega prebivalstva;

41.听听poziva k izvajanju 拧ir拧ega evropskega pravnega okvira ob polnem spo拧tovanju nacionalnih pristojnosti, v skladu s katerim bi Sodi拧膷e Evropske unije lahko odlo膷alo o kaznivih dejanjih, povezanih s podnebjem in okoljem;

42.听听poudarja potrebo po trajnostnih praksah za upravljanje gozdov, ki bodo ohranjale ravnovesje med tremi glavnimi stebri trajnostnega razvoja, in sicer ekolo拧kim, ekonomskim in sociokulturnim, da bi podprli ukrepe za upravljanje s pomembnimi u膷inki shranjevanja in sekvestracije ogljika, kot je uporaba lesa za gradnjo v mestih in na pode啪elju, da se nadomestijo fosilna goriva, in kot orodja za bolj拧e zadr啪evanje vode;

43.听听priznava znaten, vendar navsezadnje omejen potencial za pogozdovanje v Evropi; zato meni, da je treba pobude za pogozdovanje dopolniti s konkretnimi pobudami in pobudami, katerih cilj je izbolj拧ati potencial sekvestracije, hkrati pa zagotoviti in okrepiti zdravje obstoje膷ih gozdnih zemlji拧膷, da bi se izkoristile ugodnosti za podnebje, trajnostno biogospodarstvo in biotsko raznovrstnost; zato podpira pogozdovanje opu拧膷enih kmetijskih povr拧in in takih z omejeno donosnostjo, kmetijsko gozdarstvo in omejitev spreminjanja gozdnih obmo膷ij v zemlji拧膷a za drugo rabo ter okrepljeno za拧膷ito in sanacijo gozdov in mokri拧膷, ki so naravni odstranjevalci ogljika;

44.听听poudarja, da ukrepi in politike EU vplivajo tudi na naravne ponore, zemlji拧膷a in gozdove zunaj Evrope ter da bi bilo treba s strategijo ni膷elnih neto emisij EU prepre膷iti ukrepe EU, ki so 拧kodljivi za podnebje v tretjih dr啪avah; v zvezi s tem poziva Komisijo in dr啪ave 膷lanice, naj se zavzemajo za u膷inkovita mednarodna pravila v okviru Pari拧kega pravilnika, zlasti v zvezi s 膷lenom听6 Pari拧kega sporazuma, da se prepre膷ijo vrzeli v ra膷unovodstvu in dvojno 拧tetje ukrepov pogozdovanja, kar bi lahko oslabilo svetovna podnebna prizadevanja;

45.听听poziva k uvedbi odvra膷ilnega davka na papir, da bi zmanj拧ali njegovo rabo na vseh ravneh, predvsem pri ogla拧evanju in prekomernem pakiranju, ter k prepovedi sekanja lesa zunaj obdelanih gozdov za rabo v papirni in pohi拧tveni industriji; poziva k razvoju alternativnih praks, ki je mo啪na zaradi zelo velike stopnje razvoja digitalne podpore v na拧ih sodobnih dru啪bah;

46.听听opozarja na nujno potrebo po zmanj拧anju odtisa vzorcev porabe in proizvodnje EU, ne le v EU, ampak tudi zunaj nje, kjer proizvodnja krme in biogoriv ustvarja 拧e posebej velik pritisk na podnebje in na ekosisteme z velikimi zalogami ogljika, kot so de啪evni gozdovi in 拧oti拧膷a; poziva k mo膷ni podpori beljakovinskega in energetskega prehoda, ki lahko bistveno zmanj拧a evropski odtis; pozdravlja dodatne koristi, ki bi jih ta prehod prinesel za biotsko raznovrstnost, prehransko varnost, 膷love拧ko zdravje in dobrobit 啪ivali;

47.听听poudarja pomembnost pridelanih lesenih proizvodov z dolgim 啪ivljenjskim ciklom in njihovo vlogo v sektorju rabe zemlji拧膷, spremembe rabe zemlji拧膷 in gozdarstva (LULUCF) do leta 2030; poudarja, da bi bilo treba v prihodnjem okviru upo拧tevati prispevek teh proizvodov, tudi tistih iz kategorije kmetijskih zemlji拧膷, ne le upravljanih gozdov in pogozdenih zemlji拧膷;

48.听听poudarja, da je pomembno racionalizirati kmetijske modele v podporo kmetijskim sistemom, ki so odporni proti skrajnim vremenskim pojavom in napadom 拧kodljivcev ter zagotavljajo bolj拧o sekvestracijo ogljika v tleh, zadr啪evanje vode in kmetijsko biotsko raznovrstnost;

Financiranje in raziskave

49.听听meni, da bi bilo treba ve膷letni finan膷ni okvir za obdobje 2021鈥�2027 pred sprejetjem oceniti ob upo拧tevanju cilja, da se do leta 2050 dose啪e podnebno nevtralno gospodarstvo, in da je treba s standardnim preizkusom zagotoviti, da bodo izdatki iz prora膷una EU odporni proti podnebnim spremembam; poudarja, da je treba podnebna vpra拧anja v celoti vklju膷iti v vsebino raziskav in inovacij ter jih upo拧tevati v vseh fazah raziskovalnega cikla kot eno od na膷el financiranja EU;

50.听听poudarja pomen vzpostavitve sklada za pravi膷en prehod, zlasti za regije, ki jih je razoglji膷enje najbolj prizadelo in med katere spadajo tudi premogovni拧ke regije, ob ustreznem upo拧tevanju socialnih u膷inkov v okviru sedanjega podnebnega financiranja;

51.听听poziva ECB kot institucijo EU, ki jo kot tako zavezuje Pari拧ki sporazum, naj ambiciozno pove膷a posojila v podporo trajnostnemu razvoju in ekolo拧kemu prehodu ter naj si prizadeva za znatno pove膷anje teh posojil iz leta v leto, in sicer na ra膷un posojil za sektor fosilnih goriv;

52.听听ob啪aluje, da se neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva 拧e vedno pove膷ujejo in zna拧ajo pribli啪no 55听milijard听EUR na leto; poziva EU in dr啪ave 膷lanice[10], naj nemudoma za膷nejo s postopnim opu拧膷anjem vseh evropskih in nacionalnih subvencij za fosilna goriva, naj prenehajo izdajati nova dovoljenja za iskanje in izkori拧膷anje nafte ali plina ter naj do leta 2030 ukinejo obstoje膷e koncesije;

Vloga potro拧nikov in kro啪no gospodarstvo

53.听听ugotavlja, da statisti膷ni podatki FAO sicer ka啪ejo zmanj拧anje skupne porabe mesa in 啪ivalskih proizvodov na prebivalca v EU-28 od devetdesetih let prej拧njega stoletja, vendar se je skupna proizvodnja mesa v istem obdobju pove膷ala zaradi 拧iritve tujih trgov, ki so 拧e bolj oglji膷no intenzivni, in zaradi trgovinske agende EU; ugotavlja, da omejena zmogljivost EU za proizvodnjo mesnih in 啪ivalskih proizvodov pomeni, da morajo njene trgovinske politike spodbujati kratke dobavne verige za te proizvode;

54.听听poziva k uvedbi dodatnih ukrepov za podporo temu trendu, med drugim v obliki fiskalne reforme za pove膷anje privla膷nosti zdravih in okolju prijaznih 啪ivil, podpore inovacijam in trajnostnim 啪ivilom, kampanj za ozave拧膷anje javnosti o podnebnem u膷inku 啪ivil ter z ukinitvijo finan膷ne podpore za tr啪enje 啪ivalskih beljakovin;

55.听听poziva k ni啪ji stopnji DDV za gostince, ki uporabljajo proizvode iz kratkih dobavnih verig ter organska 啪ivila in proizvode;

56.听听poudarja, kako pomembno je, da EU ne nadomesti le energije, ampak tudi proizvode/materiale, in sicer da proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih oziroma pri proizvodnji katerih nastaja veliko emisij, nadomesti s proizvodi, ki temeljijo na obnovljivih virih energije;

EU in svetovno ukrepanje proti podnebnim spremembam

57.听听poudarja pomen okrepljenih pobud in trajnega dialoga na ravni ustreznih mednarodnih forumov ter u膷inkovite podnebne diplomacije, da bi se spodbudile podobne politi膷ne odlo膷itve za zvi拧anje ravni podnebnih prizadevanj v drugih regijah in tretjih dr啪avah; poziva EU, naj pove膷a lastno financiranje na podro膷ju podnebja in si dejavno prizadeva za spodbujanje dr啪av 膷lanic k pove膷anju njihove pomo膷i na podro膷ju podnebja (razvojna pomo膷 namesto posojil) v tretjih dr啪avah, ki bi morala dopolnjevati 膷ezmorsko razvojno pomo膷 in se ne bi smela hkrati 拧teti za razvojno pomo膷 in finan膷no pomo膷 na podro膷ju podnebja;

58.听听ob啪aluje, da mnoga druga velika gospodarstva 拧e ne pripravljajo strategij do leta 2050 ter da v drugih velikih gospodarstvih ni skoraj nobene razprave o pove膷anju nacionalno dolo膷enih prispevkov in njihovi uskladitvi z globalnim ciljem na podlagi Pari拧kega sporazuma; zato poziva Svet in Komisijo, naj okrepita podnebno diplomacijo in sprejmeta druge ustrezne ukrepe za spodbujanje drugih velikih gospodarstev k spo拧tovanju skupnih okvirov in ukrepov znotraj OZN, da bomo lahko skupaj dosegli dolgoro膷ne cilje iz Pari拧kega sporazuma;

59.听听poudarja, da bo vrh OZN o podnebnih spremembah septembra 2019 odli膷na prilo啪nost za voditelje, da napovedo ve膷je ambicije v zvezi z nacionalno dolo膷enimi prispevki; meni, da bi morala EU precej pred tem sprejeti stali拧膷e o posodobitvi svojih nacionalno dolo膷enih prispevkov, da bi bila na vrhu dobro pripravljena in bi v tesnem sodelovanju z mednarodno koalicijo partneric podprla ambicioznej拧e podnebne cilje;

听

掳

掳听听掳

60.听听naro膷i svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom dr啪av 膷lanic.

听

听

听