Ϸվ

Predlog resolucije - B9-0137/2022Predlog resolucije
B9-0137/2022

PREDLOG RESOLUCIJEo delegirani uredbi Komisije z dne 19. novembra 2021 o spremembi Uredbe (EU) št.347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

2.3.2022-()

v skladu s členom 111(3) Poslovnika

Marie Toussaint
v imenu skupine Verts/ALE
Eric Andrieu, Maria Arena, Manon Aubry, Pernando Barrena Arza, Manuel Bompard, Marc Botenga, Pascal Canfin, Leila Chaibi, Clare Daly, Pascal Durand, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Cornelia Ernst, Claudia Gamon, Raphaël Glucksmann, Sylvie Guillaume, José Gusmão, Anja Hazekamp, Martin Hojsík, Sophia in ‘t Veld, Karin Karlsbro, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Aurore Lalucq, Pierre Larrouturou, Chris MacManus, Marisa Matias, Nora Mebarek, Sirpa Pietikäinen, Sira Rego, Andreas Schieder, Michal Šimečka, Nikolaj Villumsen, Mick Wallace, Emma Wiesner, Michal Wiezik

ʴDzٴDZ:
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument:
B9-0137/2022
Predložena besedila :
B9-0137/2022
Razprave :
Sprejeta besedila :

9‑0137/2022

Resolucija Evropskega parlamenta o delegirani uredbi Komisije z dne 19. novembra 2021 o spremembi Uredbe (EU) št.347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

()

Evropski parlament,

ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2021)08409),

ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št.347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št.1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št.713/2009, (ES) št.714/2009 in (ES) št.715/2009[1] in zlasti členov 3(4) in 16(5) Uredbe,

ob upoštevanju člena 111(3) Poslovnika,

A.ker Evropska unija temelji na vrednotah pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

B.ker je bila 16. oktobra 2017 malteška protikorupcijska raziskovalna novinarka in blogerka Daphne Caruana Galizia umorjena v napadu z avtomobilom bombo;

C.ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2021 o umoru Daphne Caruana Galizia in pravni državi na Malti[2] pozdravil nadaljevanje neodvisne javne preiskave umora Daphne Caruana Galizia, pozval malteško vlado in pristojne organe, naj v celoti izvajajo vsa priporočila, ki izhajajo iz preiskave, in ugotovil, da so preiskave umorov, ki so jih opravili malteški organi in pri katerih jim je pomagal Europol, privedle do identifikacije in obtožb več osumljencev in enega morebitnega naročnika umora, lastnika podjetja 17 Black Ltd. s sedežem v Dubaju in nekdanjega člana upravnega odbora podjetja ElectroGas Malta Ltd., ter do njihovega sojenja, ki je v teku;

D.ker bi morala Komisija zagotoviti trdna jamstva, da sredstva Unije ne bodo pristala v rokah storilcev kaznivih dejanj;

E.ker prejšnji seznami projektov skupnega interesa Unije, ki jih je Komisija pripravila z delegiranimi akti v skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) št. 347/2013, in pričujoči peti seznam projektov skupnega interesa Unije, sprejet z delegiranim aktom, na katerega se nanaša ta resolucija, vključujejo povezavo na plinovodu Melita TransGas (MTGP) med Malto in Italijo;

F.ker so projekti skupnega interesa upravičeni do financiranja iz Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014[3];

G.ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN proti korupciji (UNCAC)[4];

H.ker je bila 17. decembra 1997 podpisana Konvencija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah, 26. novembra 2009 je bilo sprejeto Priporočilo sveta OECD o nadaljnjem boju proti podkupovanju, 11. aprila 1996 pa je bilo sprejeto Priporočilo sveta OECD o odbitku podkupnin za tuje javne uslužbence od davkov;

I.ker je konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije začela veljati 28. septembra 2005;

J.ker je Unija pristopila k Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil sprejet po 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Pariški sporazum) in pogodbenice zavezuje, da morajo povečanje povprečne svetovne temperature zadržati občutno pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in si prizadevati za omejitev povečanja temperature na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo;

K.ker emisije toplogrednih plinov iz fosilnih goriv najbolj prispevajo k podnebnim spremembam; ker je nova plinska infrastruktura zasnovana tako, da bo zdržala vsaj 40 do 50 let, v nekaterih primerih celo dlje; ker se z gradnjo nove plinske infrastrukture, kakor je navedeno na petem seznamu projektov skupnega interesa Unije, spet vzpostavlja odvisnost od fosilnih goriv, ki ni skladna z zavezami iz Pariškega sporazuma; ker se je od četrtega do petega seznama projektov skupnega interesa Unije močno zmanjšalo število elektroenergetskih projektov, saj jih je bilo na petem seznamu samo še 67, na četrtem pa 102;

L.ker je Unija sprejela Uredbo (EU) 2021/1119 z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999[5] (evropska podnebna pravila), ki določa obveznost Komisije, da pred sprejetjem oceni skladnost vseh osnutkov ukrepov ali zakonodajnih predlogov, vključno s proračunskimi predlogi, s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ter podnebnimi cilji Unije za leti 2030 in 2040 ter da rezultate te ocene ob sprejetju objavi;

M.ker je Evropski parlament 28.novembra2019 sprejel resolucijo o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[6];

N.ker je Komisija 11.decembra 2019 sprejela svoje sporočilo o evropskem zelenem dogovoru, v katerem je določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo vpravično in uspešno družbo ssodobnim, konkurenčnim in zviri gospodarnim gospodarstvom, ki bo najpozneje do leta 2050 doseglo cilj podnebne nevtralnosti, in ker je Evropski parlament 15. januarja 2020 sprejel resolucijo o evropskem zelenem dogovoru[7];

O.ker je Evropskih svet v sklepih z dne 12. decembra 2019 podprl cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna;

P.ker je Evropski parlament 21. oktobra 2021 sprejel resolucijo o Konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2021 v Glasgowu v Združenem kraljestvu (COP26)[8];

Q.ker je osrednjega pomena, da dosežemo cilje Unije na področju zanesljive oskrbe z energijo in energetske neodvisnosti, vendar bodo previsoke ocene, presežne zmogljivosti in neizkoriščeni obrati privedli zgolj do višjih dajatev, kar bi škodilo konkurenčnosti naših gospodarskih panog in povečalo račune gospodinjstev za energijo, ki so v aktualni krizi cen energentov že tako zelo obremenjeni;

R.ker Parlament v svoji resoluciji z dne 21. oktobra 2021 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana[9] ugotavlja, da skoraj 20% emisij metana v EU prihaja iz energetskega sektorja, kar med drugim zajema pridobivanje, proizvodnjo, predelavo, transport, skladiščenje in distribucijo nafte in plina; ker v resoluciji tudi poziva, naj EU neha podpirati širjenje infrastrukture za fosilna goriva;

S.ker želi spomniti, da je v zadnjem poročilu Mednarodne agencije za energijo o doseganju neto ničelnih emisij do leta 2050 navedeno, da za doseganje podnebne nevtralnosti niso potrebne naložbe v novo oskrbo s fosilnimi gorivi, in da je enako menila Komisija v svojem predlogu za spremembo uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo;

T.ker je treba pripraviti smernice za porabo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ter za revidirani izbor projektov za peti seznam projektov skupnega interesa Unije v skladu z zavezami Unije in držav članic iz Pariškega sporazuma in evropskih podnebnih pravil[10];

1.nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.poziva Komisijo, naj čim prej, najpozneje pa junija letos, po pospešenem postopku predloži nov delegirani akt, pospremljen z oceno doslednosti, kot zahtevata člen 2(1) in člen 6 evropskih podnebnih pravil, ter prepreči vsakršno gradnjo nove infrastrukture za fosilna goriva, ki bi lahko povzročila vezanost na te vire, da bi zagotovila skladnost z zavezami Unije in držav članic iz Pariškega sporazuma;

4.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 8. marec 2022
Pravno obvestilo-Varstvo osebnih podatkov