合法博彩网站

Politika vzhodnega partnerstva Evropske unije, vzpostavljena leta听2009, vklju膷uje 拧est nekdanjih sovjetskih dr啪av, in sicer Armenijo, Azerbajd啪an, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. Partnerstvo je bilo sklenjeno kot podpora prizadevanjem za politi膷ne, dru啪bene in gospodarske reforme v听teh dr啪avah, s听katerimi bi okrepili demokratizacijo in dobro upravljanje, energetsko varnost, varstvo okolja ter gospodarski in dru啪beni razvoj. Vse 膷lanice, razen Belorusije, so vklju膷ene v听parlamentarno skup拧膷ino Euronest.
Junija听2023 je bil Moldaviji in Ukrajini podeljen status dr啪av kandidatk za 膷lanstvo v听EU, 膷emur je 14.听decembra听2023 sledil sklep Evropskega sveta, naj se s听tema dr啪avama za膷nejo pristopna pogajanja, ko bodo zadovoljivo izvedeni zadnji nedokon膷ani zakonodajni koraki.

Ukrajina

Ukrajina je bila v听zadnjem desetletju klju膷na partnerica Evropske unije z听ogromnim geopoliti膷nim pomenom in neprimerljivim vplivom na politike Unije. Evropski parlament odlo膷no podpira njeno evropsko pot in je vzpostavil mo膷ne in tesne vezi z听ukrajinskim parlamentom vrhovna rada.

Dogodki, ki se v听Ukrajini odvijajo od novembra听2013, so se za膷eli s听pro evropskimi protesti proti odlo膷itvi takratnega predsednika Viktorja Janukovi膷a, da ne bo podpisal pridru啪itvenega sporazuma z听EU. Gibanje Evromajdan je s膷asoma privedlo do zamenjave vlade in do parlamentarnih volitev oktobra听2014, ki so na oblast postavile pro evropske stranke in stranke, naklonjene reformam.

Marca听2014 je Rusija nezakonito priklju膷ila Krim, v听vzhodni Ukrajini pa so se vneli oboro啪eni spopadi, ki so jih zanetili separatisti s听podporo Rusije.

Kljub sporazumom iz Minska, dose啪enim s听pogajanji leta听2015, in oblikovanju pogajalskih okvirov, kot sta tristranska kontaktna skupina (Organizacija za varnost in sodelovanje v听Evropi (OVSE), Rusija in Ukrajina) in normandijska 膷etverica (Rusija, Ukrajina, Nem膷ija in Francija), je ob膷asno 拧e prihajalo do spopadov, zaradi 膷esar je bila trajnost premirja vpra拧ljiva. Gospodarske sankcije Evropske unije proti Rusiji so bile povezane s听tem, da Moskva v听celoti upo拧teva sporazume iz Minska, in so se redno podalj拧evale.

Od junija听2017, ko so bila izpolnjena referen膷na merila iz akcijskega na膷rta za liberalizacijo vizumskega re啪ima, lahko ukrajinski dr啪avljani z听biometri膷nim potnim listom potujejo v听Unijo brez vizuma, pri 膷emer je potovanje omejeno na 90听dni.

1.听septembra听2017 je za膷el veljati med EU in Ukrajino, potem ko se je za膷asno in delno uporabljal od 1.听novembra听2014. Eden od temeljev sporazuma 鈥� poglobljeno in celovito prostotrgovinsko obmo膷je 鈥� je za膷el v听celoti delovati 1.听januarja听2016.

Poleg politi膷ne podpore med letom听2014 in februarjem听2022 so Unija in njene finan膷ne institucije zagotovile za podporo reformnemu procesu v听Ukrajini. EU v听okviru skupno oblikovanega programa reform pozorno spremlja napredek na 拧tevilnih prednostnih podro膷jih, kot so boj proti korupciji, reforma sodstva, ustavne in volilne reforme, energetska u膷inkovitost, reforma javne uprave in izbolj拧anje poslovnega okolja.

Volodimir Zelenski, ki je na predsedni拧kih volitvah aprila听2019 premagal predsednika Petra Poro拧enka, je razpustil parlament in julija听2019 sklical pred膷asne volitve, na katerih je njegova stranka Slu啪abnik ljudstva dobila absolutno ve膷ino sede啪ev. Poslanca stranke sta tako zasedla mesti predsednika parlamenta in predsednika vlade. Predsednik Zelenski se je marca听2020 lotil obse啪nega preoblikovanja vlade, v听kateri je Denis 艩mihal prevzel funkcijo predsednika.

Nova vlada je za膷ela z听ambicioznim programom zakonodajnih reform, hkrati pa se je morala spoprijeti tudi z听oboro啪enim konfliktom na vzhodu dr啪ave, ki se je tam s听spreminjajo膷o se intenzivnostjo odvijal od leta听2014.

Po stalnem in groze膷em kopi膷enju in koncentraciji ruskih voja拧kih sil vzdol啪 meje z听Ukrajino je ruska dr啪avna duma 21.听februarja听2022 uradno priznala neodvisnost samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk. Tri dni pozneje so ruske enote napadle iz ve膷 smeri in vdrle v听Ukrajino. Obse啪na invazija ter bombardiranja in zra膷ni napadi, ki so sledili, tudi na civilne cilje in kriti膷no infrastrukturo, so zahtevali veliko 拧tevilo 啪rtev ter povzro膷ili ogromno 膷love拧ko trpljenje in mno啪i膷no razseljevanje.

Visoki komisar Zdru啪enih narodov za begunce (UNHCR) je , da je trenutno v听Ukrajini notranje razseljenih 3,7听milijona ljudi, v听Evropo pa se je zateklo 5,9听milijona beguncev in prosilcev za azil, ve膷inoma 啪ensk in otrok. V听letu听2024 bo 14,6听milijona ljudi v听Ukrajini potrebovalo humanitarno pomo膷, vklju膷no s听prebivalstvom, ki je ranljivo na ve膷 podro膷jih.

Evropska unija je od za膷etka invazije ve膷krat najostreje obsodila neizzvano in neupravi膷eno voja拧ko agresijo Rusije proti Ukrajini ter zahtevala popolno spo拧tovanje ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine v听njenih mednarodno priznanih mejah. Svet EU je 23.听februarja听2022 sprejel nov sve啪enj sankcij v听odziv na to, da je Rusija priznala neodvisnost upravnih obmo膷ij Doneck in Lugansk in odredila napotitve ruskih oboro啪enih sil na ti obmo膷ji. Unija je od 24.听februarja听2022 mo膷no raz拧irila omejevalne ukrepe v听razli膷nih sektorjih ter zoper posameznike in subjekte s听sprejetjem zaporednih (aprila听2024 je bilo teh sve啪njev sankcij听13). Ukrepi so na splo拧no zasnovani tako, da bi oslabili gospodarsko bazo Rusije, ji onemogo膷ili dostop do kriti膷nih tehnologij in trgov ter znatno zmanj拧ali njeno zmo啪nost za vojskovanje. Unija je decembra听2022 za posebnega mednarodnega odposlanca za izvajanje sankcij EU imenovala Davida O鈥橲ullivana. Naloga posebnega odposlanca je stalno ozave拧膷ati na visoki ravni in razpravljati s听tretjimi dr啪avami, da bi prepre膷ili izmikanje ali celo izogibanje sankcijam proti Rusiji ter prepre膷ili, da bi ob膷utljivo blago za boji拧膷a, ki je evropskega porekla, doseglo Rusijo.

Ukrajina je 28.听februarja听2022 vlo啪ila uradno pro拧njo za 膷lanstvo v听EU, 23.听junija听2022 pa ji je bil po soglasni odlo膷itvi voditeljev 27听dr啪av 膷lanic EU . Ta zgodovinski sklep je temeljil na , objavljenem 17.听junija听2022, naj se Ukrajini dodeli status kandidatke pod pogojem, da bo izvedla sedem posebnih reform. Evropska komisija 拧e naprej spremlja napredek Ukrajine pri izpolnjevanju pogojev, opredeljenih v听njenem mnenju o听pro拧nji za 膷lanstvo. Junija听2023 je podala vmesno ustno o听napredku, 8.听novembra听2023 pa je Evropskemu svetu predlo啪ila , ki je del rednega 拧iritvenega sve啪nja. Glede na rezultate, ki jih je Ukrajina dosegla v听zvezi s听sedmimi posebnimi priporo膷ili, je Svetu predlagala, naj za膷ne pristopna pogajanja. Poleg tega mu je 辫谤颈辫辞谤辞膷颈濒补, naj sprejme pogajalski okvir, ko bo Ukrajina sprejela nekatere klju膷ne ukrepe na 拧tirih posebnih podro膷jih. Komisija je Svetu marca听2024 ustno 辫辞谤辞膷补濒a o听napredku v听zvezi s听temi ukrepi in mu za Ukrajino in Moldavijo, hkrati pa je za膷ela .

Svet Evropske unije je 4.听marca听2022 direktivo o听za膷asni za拧膷iti, da bi ljudem, ki be啪ijo pred vojno v听Ukrajini, ponudil hitro in u膷inkovito pomo膷 ter zagotovil, da bodo ukrajinski begunci u啪ivali enake standarde in pravice v听vseh dr啪avah 膷lanicah EU, med drugim pravico do nastanitve, zdravstvene oskrbe, dela in izobra啪evanja. Ta ukrep je bil 辫辞诲补濒箩拧补苍 do 4.听marca听2025 na podlagi uradnega , ki 28.听septembra听2023. Maja听2022 se je za膷ela izvajati pobuda o听 med EU in Ukrajino, da bi Ukrajini omogo膷ili izvoz kmetijskih proizvodov in uvoz blaga, ki ga potrebuje. Poleg tega Unija in Evropski parlament dosledno podpirata , pri kateri so posredovali Zdru啪eni narodi in ki omogo膷a prevoz znatne koli膷ine 啪ita in hrane iz treh klju膷nih ukrajinskih pristani拧膷 na 膶rnem morju na svetovne trge prek dogovorjenega 膷rnomorskega koridorja. Ruska federacija je julija听2023 zavrnila 辫辞诲补濒箩拧补苍je sporazuma, a听je Ukrajini uspelo prepre膷iti, da bi se ruska mornarica pribli啪ala zahodnemu delu 膶rnega morja, in dr啪ava je avgusta听2023 vzpostavila za拧膷iten pomorski koridor, ki ponovno omogo膷a izvoz 啪ita.

Od za膷etka ruske agresije Evropska unija in njene dr啪ave 膷lanice Ukrajino podpirajo v听izjemnem obsegu, pri 膷emer so za finan膷no, humanitarno, gospodarsko in voja拧ko podporo ter podporo beguncem namenile ve膷 kot 98听milijard听EUR (april听2024).

Ukrajina je bila v听letih听2022 in听2023 upravi膷ena do obse啪nega programa makrofinan膷ne pomo膷i EU v听obliki nepovratnih sredstev in posojil za nujne potrebe dr啪ave in zagotovitev njene finan膷ne stabilnosti, ki je skupaj zna拧ala 25,2听milijarde听EUR.

Unija bo od marca听2024 v听okviru , ki je namenski finan膷ni instrument za obdobje 2024鈥�2027, dr啪avi zagotavljala predvidljivo in stabilno podporo v听vi拧ini do 50听milijard听EUR (17听milijard听EUR nepovratnih sredstev in 33听milijard听EUR posojil). S听tem instrumentom posku拧a podpreti prizadevanja Ukrajine pri ohranjanju makrofinan膷ne stabilnosti ter spodbuditi njeno okrevanje, obnovo in modernizacijo v听povezavi z听natan膷no opredeljenim programom reform in pogoji iz na膷rta za Ukrajino. V听, ki so ga pripravile in predlo啪ile ukrajinske oblasti, je dolo膷en podroben na膷rt reform in nalo啪b v听dr啪avi v听naslednjih 拧tirih letih. Komisija ga je 15.听aprila听2024 in sprejela predlog izvedbenega sklepa Sveta o听njegovi odobritvi. Ukrajina je 20.听marca听2024, preden so se lahko za膷ela redna izpla膷ila na podlagi rednih ocen v听okviru instrumenta, posebno premostitveno finan膷no pla膷ilo v听znesku 4,5听milijarde听EUR.

Evropska unija je januarja听2023 vzpostavila multilateralno platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino ter za usklajeno, pregledno in odgovorno podporo ukrajinskemu procesu okrevanja in obnove.

EU in njene dr啪ave 膷lanice so zbrale 33,1听milijarde听EUR za Ukrajino, tudi 11,1听milijarde听EUR v听okviru . Poleg tega je bila 17.听oktobra听2022 ustanovljena misija Evropske unije za voja拧ko pomo膷 v听podporo Ukrajini (), da bi z听obse啪nim usposabljanjem 40.000听膷lanov voja拧kega osebja okrepila voja拧ke zmogljivosti ukrajinskih oboro啪enih sil. Zanjo je bilo doslej namenjenih 362听milijonov听EUR.

Evropska unija je s听30. majem听2022 za eno leto za膷asno opustila vse uvozne dajatve za ukrajinski izvoz v听EU (kar pomeni, da ima ta izvoz v听celoti prost dostop, brez tarif in kvot), za膷asno pa je za eno leto opustila tudi vse protidampin拧ke in za拧膷itne ukrepe EU, ki so veljali za ukrajinski izvoz jekla. Nato je bil ta koristni trgovinski preferencial, imenovan tudi 鈥瀉vtonomni trgovinski ukrep鈥�, do junija听2024. Komisija je januarja听2024 , da bi ta ukrep podalj拧ali za 拧e eno leto, in sicer do junija听2025, hkrati pa bolj za拧膷itili nekatere ob膷utljive kmetijske proizvode EU zaradi znatnega pove膷anja uvoza iz Ukrajine ter posledi膷nih protestov kmetov in blokade meje. Svet in Evropski parlament sta dosegla kompromis, ki sta ga dokon膷no odobrila aprila听2024.

Decembra听2014 je za膷ela delovati , ki usklajuje mednarodno pomo膷 za sektor civilne varnosti. Izvaja operativne dejavnosti ter ukrajinskim organom strate拧ko svetuje in nudi usposabljanje v听zvezi z听razvojem vzdr啪nih, odgovornih in u膷inkovitih varnostnih storitev, s听katerimi se krepi pravna dr啪ava. Po ruski invaziji je Evropski svet spremenil mandat misije EUAM, da bi ji omogo膷il podporo Ukrajini pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj.

Unija dosledno podpira vsa prizadevanja za pravico in odgovornost za hude kr拧itve 膷lovekovih pravic ter preiskavo morebitnih mednarodnih zlo膷inov (vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper 膷love拧tvo), storjenih zaradi ruske agresije.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je 2.听februarja听2023 na skupni tiskovni konferenci s听predsednikom Zelenskim v听Kijevu ustanovitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije (ICPA) v听Haagu, ki bo usklajeval zbiranje dokazov in bo vklju膷en v听skupno preiskovalno skupino, ki jo podpira Eurojust. Center je 3.听julija听2023. 23.听februarja听2023 je bila vzpostavljena osrednja zbirka podatkov o听dokazih o听najhuj拧ih mednarodnih kaznivih dejanjih (CICED). Na je bil vzpostavljen register za 拧kodo, ki je nastala zaradi ruske voja拧ke agresije proti Ukrajini, kar je lahko eden od prvih korakov k听mednarodnemu mehanizmu od拧kodnin za 啪rtve ruske voja拧ke agresije.

Drugi predobravnavni senat Mednarodnega kazenskega sodi拧膷a je 17.听marca听2023 izdal predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina in komisarke za otrokove pravice v听uradu predsednika Marije Lvove-Belove, s听膷imer je potrdil, da je mogo膷e utemeljeno domnevati, da sta predsednik Putin in Lvova-Belova kazensko odgovorna za nezakonito deportacijo in premestitev ukrajinskih otrok z听zasedenih obmo膷ij Ukrajine v听Rusijo. Mednarodno kazensko sodi拧膷e je 5.听marca听2024 dveh visokih ruskih voja拧kih poveljnikov.

V听Haagu je 2.听aprila听2024 potekala ministrska o听ponovni vzpostavitvi pravi膷nosti za Ukrajino, ki so jo skupaj organizirale Ukrajina, Evropska komisija in Nizozemska, na kateri je sodelovalo 60听dr啪av. Cilj konference je bilo oceniti dosedanji napredek pri preiskovanju kaznivih dejanj, pregonu storilcev kaznivih dejanj in usklajevanju temu namenjenih mednarodnih prizadevanj.

Unija je razvila tudi obse啪no sektorsko sodelovanje z听Ukrajino, zlasti na podro膷ju energije. Ukrajinska in moldavska elektri膷na omre啪ja so bila 16.听marca听2022 sinhronizirana z听evropskim celinskim omre啪jem. Unija je sprejela ve膷 ukrepov, da bi imela Ukrajina stabilno oskrbo z听energijo. Ukrajini je na primer dopustila dobavo plina prek fizi膷ne zmogljivosti povratnega toka in ji omogo膷ila koristi od skupnega nakupa plina, uteko膷injenega zemeljskega plina in vodika s听strani Unije.

Evropski svet je na zasedanju 17.听in 18.听aprila听2024 sprejel , v听katerih je odlo膷no obsodil nenehne ruske zra膷ne in raketne napade na ukrajinsko civilno prebivalstvo ter civilno in kriti膷no infrastrukturo, vklju膷no z听nedavnim okrepljenim bombardiranjem energetskega sektorja. Voditelji EU so tudi izjavili, da bodo Unija in njene dr啪ave 膷lanice okrepile dobavo humanitarne pomo膷i in pomo膷i civilne za拧膷ite, zlasti elektri膷nih generatorjev in transformatorjev. Evropski svet je poudaril, da je Ukrajini nujno treba zagotoviti zra膷no obrambo ter pospe拧iti in okrepiti dobavo vse potrebne voja拧ke pomo膷i, tudi artilerijskega streliva in raket. V听svojih sklepih je pozdravil tudi napredek pri predlogih, da se izredni prihodki, ki izhajajo iz imobiliziranih ruskih sredstev, uporabijo v听korist Ukrajine, ter pozval k听膷imprej拧njemu sprejetju predlogov.

A. Stali拧膷e Evropskega parlamenta

Evropski parlament je prepoznal gro啪njo in v听letu听2021 sprejel resoluciji o听kopi膷enju ruske vojske na meji z听Ukrajino (prvo in drugo decembra听2021). Konec januarja听2022 je Ukrajino obiskala tudi delegacija 膷lanov Odbora za zunanje zadeve ter Pododbora za varnost in obrambo.

Po za膷etku obse啪ne ruske voja拧ke agresije proti Ukrajini 24.听februarja听2022 je imel Evropski parlament 1.听marca听2022 izredno plenarno zasedanje in sprejel klju膷no resolucijo, v听kateri je opredelil svoje stali拧膷e:

• najostreje je obsodil nezakonito, neizzvano in neupravi膷eno voja拧ko agresijo Rusije proti Ukrajini in vdor na njeno ozemlje, pa tudi vpletenost Belorusije v听to agresijo;
• zahteval je, da Rusija nemudoma kon膷a vse voja拧ke dejavnosti v听Ukrajini, brezpogojno umakne vse voja拧ke in paravoja拧ke enote in voja拧ko opremo s听celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine ter da v听celoti spo拧tuje ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja;
• poudaril je, da voja拧ka agresija in invazija pomenita resno kr拧itev mednarodnega prava, zlasti Ustanovne listine OZN, in pozval Rusijo, naj se vrne k听izpolnjevanju odgovornosti stalne 膷lanice Varnostnega sveta OZN pri ohranjanju miru in varnosti ter k听spo拧tovanju svojih zavez iz Helsin拧ke sklepne listine, Pari拧ke listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpe拧te;
• menil je, da ruska invazija v听Ukrajini ni le napad na suvereno dr啪avo, temve膷 tudi na na膷ela in mehanizem sodelovanja in varnosti v听Evropi ter na mednarodni red, ki temelji na pravilih, kot je opredeljen v听Ustanovni listini听OZN;
• institucije EU je pozval, naj si v听skladu s听膷lenom听49 Pogodbe o听Evropski uniji in na podlagi zaslug prizadevajo, da se Ukrajini podeli status kandidatke za 膷lanstvo v听EU, medtem pa naj si 拧e naprej prizadevajo za njeno vklju膷itev v听enotni trg EU v听skladu s听pridru啪itvenim sporazumom;
• pozdravil je, da je Svet hitro sprejel sankcije, vendar je vztrajal, da je treba sprejeti dodatne stroge sankcije.

Evropski parlament je pozorno spremljal razmere v听Ukrajini in zavzel politi膷no stali拧膷e v听ve膷 resolucijah, zlasti v听resoluciji, sprejeti 7.听aprila听2022, v听kateri je med drugim pozval听k:

• dodatnim kazenskim ukrepom, tudi k听takoj拧njemu popolnemu embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina, skupaj z听na膷rtom za zanesljivo oskrbo EU z听energijo, in k听popolni opustitvi plinovodov Severni tok听1 in听2;
• diplomatski osamitvi Rusije ter njeni izklju膷itvi iz skupine听G20 in drugih ve膷stranskih organizacij, kot so Svet OZN za 膷lovekove pravice, Interpol, Svetovna trgovinska organizacija, UNESCO in druge;
• izklju膷itvi ruskih bank iz sistema SWIFT in prepovedi vstopa ruskih morskih plovil v听teritorialne vode in pristani拧膷a Evropske unije;
• prekinitvi sodelovanja z听ruskimi podjetji pri obstoje膷ih in novih jedrskih projektih ter prekinitvi znanstvenega sodelovanja z听ruskimi energetskimi podjetji.

Redne parlamentarne razprave in izmenjave s听predsednico Komisije, visokim predstavnikom ter komisarkami in komisarji so bile osredoto膷ene na boj proti ruski agresiji ter na diplomatsko, voja拧ko in humanitarno podporo EU Ukrajini, u膷inkovitost sankcij in uporabo ruskih zamrznjenih sredstev, pravico in odgovornost za mednarodne zlo膷ine ter razmere v听zvezi z听nezakonito deportacijo in prisilno odstranitvijo ukrajinskih otrok. Evropski parlament je sprejel vrsto resolucij o听teh temah.

V听svoji celoviti resoluciji z听dne 29.听februarja听2024 je ponovno potrdil podporo doslednemu zagotavljanju voja拧ke pomo膷i Ukrajini, dokler bo to potrebno in v听kakr拧ni koli obliki bo ta dr啪ava potrebovala pomo膷 za zmago, in sicer brez omejitev, ki bi si jih postavili sami. 艩e posebej je podprl predlog, da vse dr啪ave 膷lanice EU in zaveznice iz Nata voja拧ko podprejo Ukrajino z听najmanj 0,25听% svojega BDP na leto. Poudaril je tudi, da je 膷lanstvo Ukrajine v听Uniji geostrate拧ka nalo啪ba v听zdru啪eno in mo膷no Evropo. Pozval je k听okrepitvi sankcij, zlasti s听prepovedjo uvoza ruskega urana in metalur拧kih proizvodov v听Unijo ter sodelovanja z听ruskim jedrskim sektorjem in podjetjem Rosatom. V听resoluciji je pozval k听takoj拧njemu in popolnemu embargu na ruski uvoz kmetijskih in ribi拧kih proizvodov ter fosilnih goriv in uteko膷injenega zemeljskega plina, ki se po morju prena拧ajo po plinovodih, v听Unijo ter k听nadaljnjemu zni啪anju cenovne kapice za ruske naftne derivate v听sodelovanju s听partnerji skupine G7, da bi ustavili financiranje ruske vojne z听denarjem EU. Poslanci so tudi ponovili, da Parlament podpira formulo za mir, ki jo je predstavil ukrajinski predsednik. V听besedilu so poudarili, da je nujno treba oblikovati trdno pravno ureditev, ki bo omogo膷ala zaplembo ruskega dr啪avnega premo啪enja, ki ga je zamrznila EU, in njegovo uporabo za odpravo razli膷nih posledic ruske agresije proti Ukrajini, tudi za obnovo dr啪ave in za od拧kodnino 啪rtvam ruske agresije.

Kar zadeva pristop Ukrajine k听Evropski uniji, je Parlament 啪e zgodaj zavzel odlo膷no stali拧膷e ter zagovarjal status Ukrajine kot kandidatke in proces 拧iritve EU, ki temelji na dose啪kih. Voditelji politi膷nih skupin Evropskega parlamenta (konferenca predsednikov) so 9.听junija听2022 sprejeli izjavo, v听kateri so odlo膷no pozvali Evropski svet, naj Ukrajini podeli status kandidatke za 膷lanstvo v听EU.

Poleg tega je Parlament priznal 啪rtvovanje in odpornost ukrajinskega ljudstva. Potem ko je leta听2018 podelil presti啪no nagrado Saharova za svobodo misli ukrajinskemu filmskemu re啪iserju Olegu Sencovu, je leta听2022 nagrado podelil 鈥瀙ogumnemu ukrajinskemu narodu, ki ga zastopajo predsednik, izvoljeni voditelji in civilna dru啪ba鈥�.

Evropski parlament je od leta听2022 pove膷al tehni膷no pomo膷 in pomo膷 v听naravi za ukrajinski parlament, zlasti na podro膷ju informacijske tehnologije, komunikacij, pravne pomo膷i in prevajanja. Razvil je tudi ve膷 komunikacijskih orodij, kot sta , ki je na voljo v听angle拧膷ini in ukrajin拧膷ini.

Parlament je sprejel tudi vrsto konkretnih ukrepov, da bi nagovoril in podprl ukrajinsko civilno dru啪bo in prebivalstvo. V听svoji stavbi Postaja Evropa v听Bruslju je odprl vozli拧膷e ukrajinske civilne dru啪be in za膷el pobudo, imenovano Generatorji upanja, v听okviru katere je 8.听decembra听2022 generator in sedem generatorjev neposredno poslal v听ukrajinski parlament.

B. Medparlamentarno sodelovanje

Izbruh obse啪ne vojne in podelitev uradnega statusa kandidatke za 膷lanstvo v听EU Ukrajini sta privedla do bolj poglobljenega dialoga in ve膷 osebnih obiskov na vseh ravneh, tudi med voditelji obeh parlamentov, politi膷nimi skupinami, parlamentarnimi odbori in drugimi ustreznimi organi ter v听okviru pridru啪itvenega parlamentarnega odbora EU-Ukrajina.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je 1.听aprila听2022 postala prva voditeljica EU, ki je po ruski invaziji odpotovala v听Ukrajino. Obiskala je Kijev, kjer je ukrajinski parlament ter se sre膷ala s听predsednikom Zelenskim, predsednikom vlade Denisom 艩mihalom in predstavniki politi膷nih skupin ukrajinskega parlamenta. 28.听julija听2022 je ob dnevu ukrajinske dr啪avnosti nagovorila ukrajinski parlament prek video sporo膷ila, v听katerem je ponovno potrdila zavezo EU, da bo pomagala pri okrevanju in obnovi Ukrajine. Ukrajinski predsednik vlade Denis 艩mihal je 5.听septembra听2022 Evropski parlament ter se sre膷al s听predsednico Roberto Metsola in voditelji politi膷nih skupin, 14.听septembra听2022 pa se je Olena Zelenska, soproga predsednika Volodimirja Zelenskega, udele啪ila razprave v听okviru govora o听stanju Unije med plenarnim zasedanjem Parlamenta v听Strasbourgu.

Predsednik Zelenski je 14.听decembra听2022 poslance Parlamenta na plenarnem zasedanju, na katerem so slovesno podelili nagrade Saharova, predsednica Metsola pa je istega dne z听ukrajinskim parlamentom o听napredku Ukrajine kot dr啪ave kandidatke za 膷lanstvo v听EU. Parlament je 9.听februarja听2023 organiziral (slavnostno sejo), ki se ga je predsednik Zelenski osebno udele啪il. Predsednica Metsola se je 4.听marca听2023 v听Lvovu in se sre膷ala s听pomembnimi ukrajinskimi dr啪avniki, med drugim s听predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predsednikom parlamenta Ruslanom Stefan膷ukom in generalnim to啪ilcem Andrijem Kostinom.

Delegacija 膷lanov Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo je 2.听decembra听2022 obiskala Kijev, kjer se je sre膷ala s听klju膷nimi ukrajinskimi uradniki in poslanci ukrajinskega parlamenta. 20.听februarja听2023 je Kijev obiskalo 拧est 膷lanov Posebnega odbora o听tujem vme拧avanju v听vse demokrati膷ne procese v听EU, tudi o听dezinformacijah, ter krepitvi integritete, preglednosti in odgovornosti v听Evropskem parlamentu (ING2). Sodelovali so v听intenzivnem programu sre膷anj, osredoto膷enim na tuje vme拧avanje, dezinformacije in podporo EU Ukrajini med rusko voja拧ko agresijo ter status Ukrajine kot kandidatke za 膷lanstvo v听Uniji. Delegacija Pododbora za 膷lovekove pravice (DROI) je 22.听in 23.听oktobra听2023 obiskala 膷ernigovsko obmo膷je in Kijev in sodelovala v听razpravah o听pravi膷nosti in odgovornosti ter skupni agendi o听膷lovekovih pravicah z听lokalnimi skupnostmi, tudi z听啪rtvami in pri膷ami, ukrajinskim parlamentom, uradom predsednika, generalnim to啪ilcem in predstavniki civilne dru啪be. 膶lani Odbora za regionalni razvoj (REGI) so med 30.听oktobrom in 1.听novembrom听2023 obiskali Ukrajino, da bi razpravljali o听okrevanju in obnovi Ukrajine, njeni poti k听pristopu k听EU in s听tem povezanih reformah.

25.听in 26.听marca听2024 je Kijev obiskala delegacija, v听kateri so sodelovali 膷lani ve膷 odborov, da bi z听visokimi predstavniki ukrajinske vlade, predsednikom in vodstvom ukrajinskega parlamenta ter civilnodru啪benimi skupinami opravila pogovore o听okrepitvi podpore听EU.

Pridru啪itveni parlamentarni odbor EU-Ukrajina se od za膷etka obse啪ne ruske invazije redno sestaja. Njegova trinajsta, izredna seja je potekala 24.听marca听2022. Ukrajinski poslanci so se je udele啪ili na daljavo, na njej pa je bila sprejeta skupna izjava. Redni seji pridru啪itvenega parlamentarnega odbora EU-Ukrajina sta potekali v听Strasbourgu junija听2022 (glej skupno izjavo) in julija听2023 (glej skupno izjavo). Evropski parlament je obiskalo ve膷 ad hoc delegacij iz ukrajinskega parlamenta, predsedstvo pridru啪itvenega parlamentarnega odbora, ki ga sestavljajo njegovi sopredsedniki in podpredsedniki, pa se je prav tako redno sestajalo po spletu.

Na pobudo predsednice Roberte Metsola in predsednika ukrajinskega parlamenta Ruslana Stefan膷uka sta oba parlamenta 12.听aprila听2023 organizirala prvo medodborno sejo, da bi okrepila stike med parlamentarnimi odbori v听zvezi z听izbrano potjo Ukrajine za evropsko povezovanje in njeno agendo za harmonizacijo zakonodaje.

Pravni okvir za podporo Evropskega parlamenta in dejavnosti razvoja zmogljivosti je bil dolo膷en v听memorandumu o听soglasju, ki je bil z听ukrajinskim parlamentom podpisan 3.听julija听2015 in nazadnje obnovljen 28.听novembra听2023 (izjava konference predsednikov), ter v听sporazumu o听upravnem sodelovanju, ki sta ga generalna sekretarja obeh zakonodajnih organov podpisala marca听2016.

Evropski parlament kot del dejavnosti v听podporo demokraciji v听Ukrajini izvaja daljnose啪en program krepitve zmogljivosti za ukrajinski parlament. Ta prizadevanja temeljijo na priporo膷ilih, pripravljenih med septembrom听2016 in februarjem听2017 v听okviru misije za ugotavljanje potreb pod vodstvom nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta Pata Coxa, ki 拧e vedno tesno sodeluje pri izvajanju priporo膷il in nadaljnjem ukrepanju na podlagi teh priporo膷il.

Evropski parlament je leta听2017 za膷el politi膷ni dialog in postopek mediacije, imenovan dialog Jeana Monneta. Dialog Jeana Monneta z听Ukrajino redno vklju膷uje predsednika ukrajinskega parlamenta in voditelje politi膷nih skupin v听razprave o听izvajanju teh priporo膷il in o听notranji reformi ukrajinskega parlamenta.

Evropski parlament v听pri膷akovanju prizadevanj ukrajinske vrhovne rade za izvajanje predpristopnega na膷rta vlaga v听programe krepitve zmogljivosti, nedavno pa je za膷el izvajati vrsto spletnih seminarjev za ukrajinske poslance. Ti seminarji se osredoto膷ajo na pravno usklajevanje, dobro prakso v听zakonodajnih postopkih ter etiko in nasprotje interesov. Oba parlamenta tudi tesneje sodelujeta pri agendi za digitalizacijo, zmogljivostih strate拧kega predvidevanja in prevajalskih storitvah. Evropski parlament je razvil pomemben parlamentarni mehanizem, ki bo vklju膷en v听pristojnosti ukrajinskega parlamenta za nadzor in pregled in katerega cilj bo nadzor nad zunanjimi sredstvi, ki jih prejme Ukrajina. Delo na tem podro膷ju nadzoruje imenovani pristojni poslanec Evropskega parlamenta za podporo demokraciji Michael Gahler.

C. Opazovanje volitev

Svobodne in po拧tene volitve so temelj utrjene demokracije. Evropski parlament je v听letih听2014 in听2015 v听Ukrajino napotil misije za opazovanje predsedni拧kih, parlamentarnih in lokalnih volitev ter leta听2019 predsedni拧kih in parlamentarnih volitev.

EU in Evropski parlament sta pozorno spremljala volitve na nezakonito zasedenih ozemljih, zlasti volitve v听ruski dr啪avni zbor septembra听2021, ki so zajemale zasedeni Krim. poudaril, da EU ne priznava tako imenovanih volitev na zasedenem Krimskem polotoku.

V听skladu z听ukrajinsko ustavo naj bi redne parlamentarne volitve potekale jeseni听2023, predsedni拧ke volitve spomladi听2024 in lokalne volitve jeseni听2025, vendar jih ni mogo膷e izvesti, dokler je razgla拧eno vojno stanje. Prve povojne volitve bodo izziv brez primere, saj je bil po拧kodovan velik del volilne infrastrukture, na milijone volivcev pa je bilo razseljenih v听dr啪avi ali zunaj nje.

Prizadevanja za oceno u膷inkov vojne na volivce in volilno infrastrukturo v听Ukrajini ter priprave na novo volilno krajino so se 啪e za膷ela. Ukrajinski volilni organi prejemajo pomo膷 mednarodne skupnosti pri organizaciji volitev zunaj dr啪ave. Evropski parlament je konec maja听2023 na to temo organiziral parlamentarni volilni dialog v听sodelovanju z听Mednarodnim in拧titutom za demokracijo in pomo膷 pri volitvah (IDEA) in Mednarodno fundacijo za volilne sisteme, ki Ukrajini zagotavlja obse啪no pomo膷 pri volitvah in dr啪avi pomaga pri dolo膷anju najbolj拧ega modela za glasovanje zunaj dr啪ave, ki se posebej osredoto膷a na ukrajinske begunce v听tujini.

Moldavija

Evropska unija in Moldavija sta 27.听junija听2014 podpisali , vklju膷no s听poglobljenim in celovitim sporazumom o听prosti trgovini, ki je za膷el veljati julija听2016 in je utrdil politi膷ne in gospodarske vezi Moldavije z听EU. S听sporazumom se je dolo膷il na膷rt reform na podro膷jih, ki so bistvena za dobro upravljanje in gospodarski razvoj, ter poglobilo sodelovanje v听拧tevilnih sektorjih. Moldavija se je s听podpisom sporazuma zavezala reformi svojih doma膷ih politik na podlagi zakonodaje in prakse EU. 膶asovni na膷rt za izvajanje pridru啪itvenega sporazuma je opredeljen v听pridru啪itvenem na膷rtu, katerega zadnja razli膷ica 鈥� 鈥� je bila dogovorjena avgusta听2022. Unija je dale膷 najpomembnej拧a trgovinska partnerica Moldavije, saj nanjo odpade 58,8听% njenega izvoza in 43,9听% njenega uvoza. Prav tako je EU tudi najve膷ja vlagateljica v听dr啪avi.

Od za膷etka veljavnosti liberalizacije vizumskega re啪ima za kratkoro膷no bivanje aprila听2014 je ve膷 kot 2,5听milijona dr啪avljanov Moldavije z听biometri膷nim potnim listom potovalo na schengensko obmo膷je brez vizuma, kar je spodbudilo turizem, poslovne odnose in stike med ljudmi.

Komisija je junija听2021 objavila na膷rt EU za o啪ivitev gospodarstva za Moldavijo, v听katerem je dr啪avi namenila 600听milijonov听EUR podpore za socialno-ekonomsko okrevanje po pandemiji covida-19, za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter za sprostitev neizkori拧膷enega gospodarskega potenciala.

Na pred膷asnih parlamentarnih volitvah 11.听julija听2021 je proevropsko usmerjena Stranka za ukrepanje in solidarnost (PAS) Maie Sandu prepri膷ljivo zmagala. Parlament, v听katerem ima ve膷ino stranka PAS, je odobril imenovanje Natalie Gavrili葲a za predsednico vlade in podprl njen ambiciozni program, da posovjetsko dr啪avo re拧i dolgotrajne politi膷ne in gospodarske krize ter jo pribli啪a Evropski uniji 鈥� kar je njena najpomembnej拧a zunanjepoliti膷na prednostna naloga 鈥� z听doslednim izvajanjem pridru啪itvenega sporazuma med EU in Moldavijo. Predsednica vlade Natalia Gavrili葲a je 10.听februarja听2023 odstopila in za novega predsednika vlade je bil imenovan Dorin Recean, pri tem pa je bila preoblikovana tudi vlada. Sedanja vlada si 拧e naprej prizadeva za proevropsko usmeritev z听novim poudarkom na dr啪avni varnosti in pospe拧itvi izvajanja reform kot del procesa pristopa k听EU. Januarja听2024 je odstopil podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Nicu Popescu, nadomestil pa ga je nekdanji podpredsednik parlamenta Mihai Pop葯oi. Poleg tega je bil uveden nov polo啪aj podpredsednika vlade, pristojnega za evropsko povezovanje. Na ta polo啪aj je bila imenovana Cristina Gherasimov, ki je glavna pogajalka v听pristopnem procesu Moldavije k听Evropski uniji.

Moldavija je zaradi bli啪ine 拧e posebej izpostavljena ruski agresiji proti Ukrajini, kar je dr啪avo mo膷no prizadelo. Zato je 3.听marca听2022 naredila zgodovinski korak, ko je uradno zaprosila za 膷lanstvo v听EU. Na ji je bil podeljen status kandidatke, s听膷imer se je za膷ela nova strate拧ka faza odnosov med EU in Moldavijo.

Zaradi vojne v听Ukrajini je Unija solidarna z听Moldavijo. Od oktobra听2021 je dr啪avi izpla膷ala v听obliki nepovratnih sredstev in posojil. Evropska unija si prizadeva izbolj拧ati odpornost, varnost, stabilnost, gospodarstvo in energetsko varnost Moldavije, poglobiti sodelovanje na podro膷ju varnosti in obrambe ter podpreti prizadevanja Moldavije za izvajanje reform in pridru啪itev EU. Komisija je januarja听2022 predlagala sve啪enj makrofinan膷ne pomo膷i Moldaviji v听vi拧ini 150听milijonov听EUR (od katerih sta bila dva obroka izpla膷ana v听obdobju 2022鈥�2023), 24.听januarja听2023 pa je predlagala pove膷anje tega sve啪nja za najve膷 145听milijonov听EUR. Izpla膷ilo makrofinan膷ne pomo膷i se pogojuje z听izvajanjem programa Mednarodnega denarnega sklada in politi膷nih ukrepov, dogovorjenih v听.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je pred vrhom Evropske politi膷ne skupnosti v听Moldaviji 1.听junija听2023 , da bo Komisija okrepila podporo dr啪avi in da bo zdaj mobilizirala do 1,6听milijarde听EUR kot nalo啪bo v听okviru gospodarskega in nalo啪benega na膷rta za Moldavijo.

je na seji Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve 28.听junija听2023 napovedal sve啪enj podpore Moldaviji, ki ima pet prednostnih nalog:

• gospodarski razvoj in povezljivost,
• podpiranje reform in krepitev upravnih zmogljivosti na poti Moldavije v听EU,
• energija,
• varnost,
• boj proti dezinformacijam in strate拧ko komuniciranje.

V听zvezi s听tem je Komisija predlagala okrepitev pomo膷i Moldaviji pri vmesnem pregledu ve膷letnega finan膷nega okvira, pri 膷emer bi se 600听milijonov听EUR v听okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) v听obdobju 2024鈥�2027 prerazporedilo za programe, namenjene pove膷anju podpore drugim dr啪avam v听vzhodnem sosedstvu EU, tudi Moldaviji.

Moldavske oblasti sku拧ajo pospe拧iti reforme, da bi izpolnile devet pogojev, dolo膷enih v听 o听pro拧nji Moldavije za 膷lanstvo v听EU, in uresni膷ile cilje iz pridru啪itvenega na膷rta EU-Moldavija, ki je 拧e naprej gonilo reform in usklajevanja s听pravnim redom EU. Priporo膷ila iz prav tako usmerjajo prizadevanja dr啪ave za reformo in pribli啪evanje.

V听Bruslju je 7.听februarja听2023 potekala . Na njej sta EU in Moldavija ponovno poudarili zavezanost hitrej拧emu politi膷nemu in gospodarskemu povezovanju. Osma seja pridru啪itvenega sveta bo 21.听maja听2024 v听Ki拧injevu.

Komisija je 8.听novembra听2023 v听okviru 拧iritvenega sve啪nja uradno 辫辞谤辞膷补濒a o听napredku Moldavije. Svetu je , naj za膷ne pristopna pogajanja z听dr啪avo in sprejme pogajalske okvire, ko bo Moldavija sprejela nekatere klju膷ne ukrepe.听Komisija je ugotovila, da je bilo 拧est od devetih pogojev izpolnjenih. sprejel zgodovinsko odlo膷itev . Svet je pozval, naj sprejme pogajalski okvir, ko bodo sprejeti trije ustrezni koraki iz priporo膷il Komisije. Komisija je marca听2024 v听okviru za Svet za splo拧ne zadeve priznala, da je Moldavija izpolnila osem od teh devetih pogojev, 拧e naprej pa mora znatno napredovati na treh podro膷jih, ki so reforma pravosodja, boj proti korupciji in odprava oligarhi膷nih struktur.

Rusija je februarja听2023 okrepila hibridno vojskovanje proti Moldaviji in od takrat odkrito posku拧a destabilizirati proevropsko moldavsko vlado prek pridru啪enih enot z听izvajanjem kibernetskih napadov, 拧irjenjem dezinformacij, sejanjem dru啪benih nemirov in vme拧avanjem v听volilne procese. 膶eprav je bil pobegli oligarh Ilan 葮or obsojen na 15听let zapora in je bila njegova , ima v听Moldaviji 拧e vedno velik vpliv in si 拧e naprej prizadeva za destabilizacijo dr啪ave in njene proevropske vlade. Predsednica Maia Sandu je javno potrdila, da je pri拧lo do zarote za izvedbo oboro啪enega dr啪avnega udara, ki ga je podprla Rusija, da bi strmoglavili njo in njeno vlado. V听odziv na te poskuse je EU okrepila sodelovanje z听Moldavijo na podro膷ju varnosti in obrambe, zlasti z听napotitvijo , podvojitvijo svoje podpore v听okviru ter posameznikov, ki destabilizirajo dr啪avo. Vzpostavljen je bil letni politi膷ni in varnostni dialog na visoki ravni med EU in Moldavijo, ki si prizadeva za podporo Unije na podro膷ju varnosti in obrambe Moldavije zaradi ruskih hibridnih ukrepov in gro啪enj. Poleg tega je bilo julija听2022 vzpostavljeno kot odziv na pove膷ana tveganja za notranjo varnost, kot so nedovoljena trgovina s听strelnim oro啪jem, tihotapljenje migrantov, nedovoljen promet s听prepovedanimi drogami听itd. Unija bo podporo zagotavljala tudi v听letu听2024.

Moldavske oblasti so 1.听junija听2023 v听Bulboaci gostile drugi vrh Evropske politi膷ne skupnosti. Sre膷anje je .

Za Moldavijo ostaja velik izziv separatisti膷na pokrajina Pridnestrje, ki je enostransko razglasila neodvisnost leta听1990, zlasti zaradi vojne v听Ukrajini, prisotnosti ruskih vojakov in odvisnosti Moldavije od elektri膷ne energije iz Pridnestrja. 膶eprav je pogajalski proces 5+2 o听re拧itvi pridnestrskega konflikta od leta听2022 dejansko zamrznjen, Unija 拧e naprej podpira celovito in mirno re拧itev na podlagi suverenosti in ozemeljske celovitosti Moldavije s听posebnim statusom Pridnestrja. Poleg tega so 啪e tako napeti odnosi med avtonomno regijo Gagauzija in osrednjo vlado v听Ki拧injevu postali 拧e bolj napeti zaradi ruske invazije na Ukrajino in bodo 拧e naprej predstavljali izziv.

Leto听2024 bo pomembno volilno leto, ki ga bodo zaznamovale , ki bodo potekali so膷asno jeseni, kot je napovedala predsednica Maia Sandu. Pri膷akuje se, da bo Moldavija 拧e naprej pod stalnim pritiskom Rusije in njenih pridru啪enih enot, hibridne gro啪nje pa naj bi se pred volitvami 拧e stopnjevale.

A. Stali拧膷e Evropskega parlamenta

Evropski parlament je v听resoluciji z听dne 20.听oktobra听2020 priznal izbolj拧ave, ki jih je Moldavija dosegla pri spodbujanju demokrati膷nih standardov in boju proti korupciji, hkrati pa ponovno pozval k听neodvisnemu in nepristranskemu sodstvu. Mesec dni po tem, ko je Moldavija vlo啪ila pro拧njo za 膷lanstvo v听EU, je Parlament , v听kateri je pozval institucije EU, naj Moldaviji podelijo status kandidatke za 膷lanstvo v听Uniji in jo vklju膷ijo v听enotni trg EU. Parlament je Komisijo tudi pozval, naj dodatno pove膷a finan膷no in tehni膷no pomo膷 Moldaviji, med drugim z听novim predlogom o听makrofinan膷ni pomo膷i, ukrepi za liberalizacijo prometa in trgovine ter nadaljnjo podporo upravljanju begunskega vpra拧anja in humanitarnemu delu.

Parlament je po sprejetju 19.听maja听2022 ponovno pozval, naj se Moldaviji podeli status dr啪ave kandidatke. V听poro膷ilu je poudaril, da so bili sprejeti nekateri pomembni koraki za izvajanje reform, vendar je treba storiti 拧e veliko ve膷, zlasti za okrepitev klju膷nih dr啪avnih institucij. Ta poziv je ponovil v听 o听statusu dr啪av kandidatk Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije.

Po pove膷anju hibridnih gro啪enj, s听katerimi se Moldavija soo膷a v听okviru ruske vojne proti Ukrajini, je Parlament , v听kateri je ponovno izrazil neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti dr啪ave v听teh posebno te啪kih 膷asih ter pozval Komisijo in Evropski svet, naj do konca leta听2023 za膷neta pristopna pogajanja, potem ko bo izpolnjenih devet pogojev.

Evropski parlament je pred predstavitvijo 拧iritvenega sve啪nja Komisije in decembrskim zasedanjem Evropskega sveta , v听kateri je ponovno potrdil svojo zavezanost prihodnjemu 膷lanstvu Moldavije v听EU in pozval, naj se pristopna pogajanja s听to dr啪avo za膷nejo 拧e pred koncem leta.

B. Medparlamentarno sodelovanje

Evropski parlament od za膷etka vojne v听Ukrajini neomajno podpira Moldavijo in je solidaren z听njo. . Predsednica Roberta Metsola je 11.听novembra听2022 obiskala Moldavijo, kjer se je sre膷ala s听predsednico Maio Sandu, nekdanjo predsednico vlade Natalio Gavrili葲a in predsednikom moldavskega parlamenta Igorjem Grosujem ter nagovorila parlament. Med obiskom je odlo膷no poudarila, da Evropski parlament podpira 膷lanstvo Moldavije v听EU. Ob robu sedme seje pridru啪itvenega sveta EU-Moldavija se je 6.听februarja听2023 sestala tudi z听nekdanjo predsednico vlade Natalio Gavrili牛a. Predsednica Metsola se je 21.听maja听2023 prvi膷 sre膷ala s听predsednikom vlade Dorinom Receanom in predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem, ko je obiskala Ki拧injev v听okviru nacionalnega shoda pod imenom Evropska Moldavija, ki ga je sklicala predsednica Maia Sandu. Na sre膷anju Evropske politi膷ne skupnosti v听Bulboaci 1.听junija听2023 je pozvala EU, naj do konca leta听2023 za膷ne pristopna pogajanja z听Moldavijo, predsednica Maia Sandu pa je na vrhu izrazila evropske te啪nje svoje dr啪ave in ponovno poudarila cilj dr啪ave, da se do leta听2030 pridru啪i Evropski uniji.

Predsednica Roberta Metsola se je s听predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem znova sre膷ala v听Evropskem parlamentu v听Bruslju 5.听julija听2023, ko se je delegacija moldavskega parlamenta udele啪ila 拧tudijskega obiska o听procesu pristopa k听EU, ki ga je organizirala skupina Evropskega parlamenta za podporo demokraciji in usklajevanje volitev.

Odbori Parlamenta so veliko pozornosti namenili razmeram v听Moldaviji, saj je v听letih听2022 in听2023 dr啪avo obiskalo ve膷 delegacij. Maja听2023 je delegacija Pododbora za varnost in obrambo odpotovala v听Moldavijo in Romunijo, da bi obiskala misijo Evropske unije za pomo膷 na meji med Republiko Moldavijo in Ukrajino ter partnersko misijo EU v听Republiki Moldaviji. 膶lani Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za prora膷un so se februarja听2023 sestali z听moldavskimi sogovorniki, da bi razpravljali o听trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in Moldavijo ter o听prora膷unski podpori v听okviru ruske voja拧ke agresije proti Ukrajini. Istega tedna je v听Ki拧injevu potekala skup拧膷ina Euronest, udele啪ila pa se je je velika delegacija Evropskega parlamenta.

Odbor za zunanje zadeve in Pododbor za varnost in obrambo sta marca in aprila听2022 v听Moldavijo poslala svojo prvo delegacijo po izbruhu vojne, kar je znak soglasne solidarnosti in podpore EU dr啪avi. Junija听2023 so jo obiskali tudi 膷lani Odbora za razvoj, da bi preu膷ili polo啪aj tam name拧膷enih ukrajinskih beguncev.

S听pridru啪itvenim sporazumom EU-Moldavija je bil s听膷lenom听440 ustanovljen pridru啪itveni parlamentarni odbor. Njegova prva seja je potekala 16.听oktobra听2014, 14.听seja pa 29.听novembra听2023 v听Ki拧injevu. Odkar je dr啪ava marca听2022 zaprosila za 膷lanstvo v听EU, je pridru啪itveni odbor odlo膷no podprl pot Moldavije k听膷lanstvu v听EU.

Evropski parlament je Moldavijo opredelil kot prednostno dr啪avo pri podpori demokracije in z听moldavskim parlamentom izvaja 拧irok spekter dejavnosti tako na politi膷ni kot upravni ravni. Okvir za te dejavnosti je dolo膷en v听memorandumu o听soglasju, ki sta ga novembra听2021 podpisala predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in predsednik moldavskega parlamenta Igor Grosu. Ta memorandum o听soglasju dopolnjuje 膷asovni na膷rt.

艩tevilne dejavnosti Evropskega parlamenta v听Moldaviji se osredoto膷ajo na pomo膷 pri ukrepih za boj proti dezinformacijam in tujemu vme拧avanju v听demokrati膷ne procese (program trikotnik za demokracijo), spodbujanje kulture dialoga in politi膷ne razprave v听moldavskem parlamentu (dialog Jeana Monneta) ter krepitev zmogljivosti na politi膷ni in upravni ravni.

C. Opazovanje volitev

Evropski parlament je poslal delegacijo v听mednarodno misijo za opazovanje volitev pod vodstvom Urada za demokrati膷ne institucije in 膷lovekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v听Evropi, da bi 11.听julija听2021 spremljala moldavske parlamentarne volitve. Opazovalci so ugotovili, da so bile volitve kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih je treba odpraviti, na splo拧no dobro organizirane, svobodne in konkuren膷ne.

Moldavski parlament je decembra听2022 sprejel nov volilni zakonik, pri katerem je upo拧teval klju膷na 辫谤颈辫辞谤辞膷颈濒补 mednarodnih in lokalnih strokovnih organizacij, tudi Bene拧ke komisije. Novi zakonik je za膷el veljati 1.听januarja听2023 in zajema 辫谤颈辫辞谤辞膷颈濒补 delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev, ki jo je vodil predsednik Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve David McAllister.

Evropski parlament je poslal delegacijo za opazovanje volitev v听mednarodno misijo za opazovanje volitev pod vodstvom Urada za demokrati膷ne institucije in 膷lovekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v听Evropi (OVSE), da bi spremljala moldavske regionalne volitve, ki so potekale 5.听in 19.听novembra听2023. To je bila prilo啪nost za oceno u膷inkovitosti in izvr拧evanja volilnega zakonika, saj so bile te lokalne volitve prve, ki so potekale v听skladu z听novimi pravili. Kljub napeti kampanji in izjemnim okoli拧膷inam, ki so nastale zaradi ruskega hibridnega vojskovanja in ponavljajo膷ega se vme拧avanja v听moldavski volilni proces, je delegacija mednarodne misije za opazovanje volitev izjavila, da so bile volitve mirne in uspe拧no izpeljane, da je volilna uprava delovala pregledno in profesionalno ter da so kandidati ve膷inoma lahko nemoteno vodili svoje kampanje in volivcem zagotovili razli膷ne alternative. Vodja delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev Jos茅 Ram贸n Bauz谩 D铆az je priporo膷il, da odlo膷itve o听izklju膷itvi kandidatov v听zadnjem trenutku, kot so tiste, sprejete v听zvezi s听stranko 葮ans膬 (ki je povezana s听pobeglim oligarhom Ilanom 葮orom), ne bi smele pomeniti trajnega precedensa in bi morale temeljiti zgolj na resnih pomislekih glede gro啪enj nacionalni varnosti. V听imenu delegacije je izrazil tudi podporo Republiki Moldaviji pri izvajanju demokrati膷nih reform kljub izrednemu stanju, ki sta jo povzro膷ili ruska invazija na Ukrajino in hibridna vojna, katere cilj je destabilizirati moldavske demokrati膷ne institucije.

Belorusija

V听zadnjih desetletjih so bili odnosi EU z听Belorusijo zaradi stalnih kr拧itev 膷lovekovih in dr啪avljanskih pravic v听tej dr啪avi ob膷asno te啪avni. Vendar je Belorusija od leta听2014 do leta听2020 dozdevno kazala bolj odprt odnos do EU in vzhodnega partnerstva. Njeni odnosi z听zahodnimi dr啪avami so se nekoliko izbolj拧ali in imela je pomembno vlogo gostiteljice pogovorov pod okriljem EU o听krizi v听Ukrajini. EU se je odzvala tako, da se je zavezala politiki 鈥瀔riti膷nega sodelovanja鈥� z听Belorusijo, kot je navedeno v听 Sveta z听dne 15.听februarja听2016, v听skladu s听katerimi bodo konkretni ukrepi Belorusije za spo拧tovanje temeljnih svobo拧膷in, pravne dr啪ave, 膷lovekovih pravic, vklju膷no s听svobodo govora, izra啪anja in medijev, in pravic delavcev 拧e naprej odlo膷ilno vplivali na prihodnjo politiko EU do te dr啪ave. Pogajanja o听partnerstvu za mobilnost so se zaklju膷ila v听letu听2017, sporazuma o听poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, ki naj bi spodbudila stike med ljudmi, pa sta za膷ela veljati 1.听julija听2020.

Kljub ponovnemu za膷etku dialoga o听膷lovekovih pravicah med EU in Belorusijo, ustanovitvi usklajevalne skupine EU-Belorusija, ki so jo leta听2016 sestavljali izku拧eni strokovnjaki, in sprejetju akcijskega na膷rta za 膷lovekove pravice za obdobje 2016鈥�2019 Belorusija 啪al ni izpolnila svoje zaveze na podro膷ju 膷lovekovih pravic, 膷eprav je dejavno sodelovala na dvo- in ve膷stranskih sre膷anjih vzhodnega partnerstva. 艩e vedno je edina dr啪ava na evropski celini, ki izvaja smrtno kazen, zaradi 膷esar je pravno izklju膷ena iz Sveta Evrope. Redno potekajo razprave o听moratoriju za smrtno kazen, ki bi lahko pripeljal do odprave te kazni v听prihodnosti, vendar gre bolj za metanje peska v听o膷i, saj rezultatov zaenkrat听拧e听ni.

EU je odlo膷no obsodila nasilno zatiranje miroljubnih protestnikov v听februarju in marcu leta听2017. Pred膷asne parlamentarne volitve 18.听novembra听2019 so potekale v听znamenju 拧tevilnih nepravilnosti in pomanjkljivosti, zaradi 膷esar opozicija v听parlamentu nima predstavnikov. Predsedni拧ke volitve 9.听avgusta听2020 je mednarodna skupnost ozna膷ila za nesvobodne in nepo拧tene, pred volitvami je potekalo sistemati膷no preganjanje 膷lanov opozicije, po njih pa je sledilo brutalno ravnanje z听miroljubnimi protestniki, predstavniki opozicije in novinarji, ki je bilo brez primere v听zgodovini dr啪ave. EU je zato uvedla proti 233听posameznikom in 37听subjektom, ki so sodelovali v听volilnih goljufijah in nasilnem zatiranju ter omogo膷ili neupravi膷eno in neizzvano voja拧ko agresijo proti Ukrajini, ter izrazila pripravljenost, da sprejme nadaljnje omejevalne ukrepe proti subjektom in visokim uradnikom re啪ima. Dvanajsti sve啪enj sankcij proti Rusiji, sprejet 19.听decembra听2023, se je nana拧al tudi na 12听beloruskih uradnikov, ki so povezani z听beloruskimi voja拧ko-industrijskimi institucijami. Med sankcioniranimi osebami so 膷lani beloruskega varnostnega odbora in dr啪avnega voja拧ko-industrijskega odbora, ki prispevajo k听oskrbi ruskih oboro啪enih sil.

Po sprejetju , ki dolo膷ajo novo politiko EU do Belorusije, je Unija na najmanj拧o mo啪no mero zmanj拧ala tudi obseg dvostranskega sodelovanja z听beloruskimi oblastmi na osrednji ravni, pove膷ala podporo za prebivalstvo in civilno dru啪bo v听Belorusiji ter ustrezno ponovno odmerila dvostransko finan膷no pomo膷. V听sklepih Sveta so nadaljnje politi膷no delovanje EU, sektorsko sodelovanje in finan膷na pomo膷 Belorusiji pogojeni s听tem, da beloruski re啪im spo拧tuje na膷ela demokracije, pravne dr啪ave in 膷lovekovih pravic ter verodostojen in vklju膷ujo膷 politi膷ni proces, ki vodi do svobodnih in po拧tenih volitev pod opazovanjem OVSE/ODIHR.

Beloruski re啪im je v听odziv na ukrepe Unije novembra听2020 sprejel ukrepe za zmanj拧anje ravni sodelovanja v听politiki vzhodnega partnerstva. Junija听2021 se je odlo膷il, da bo v听celoti prekinil sodelovanje v听vzhodnem partnerstvu, pa tudi v听drugih obstoje膷ih strukturah, kot sta dialog o听膷lovekovih pravicah med EU in Belorusijo ter usklajevalna skupina EU-Belorusija. Luka拧enko je hkrati svoje predstavnike pri EU odpoklical na posvetovanja v听Minsk in 鈥瀞podbujal鈥� veleposlanika EU v听Belorusiji, naj zapusti dr啪avo.

Kar zadeva stanje na podro膷ju 膷lovekovih pravic, je zaradi nenehnih kr拧itev, ki jih izvaja Luka拧enkov re啪im, 拧e vedno kriti膷no. Po podatkih je bilo marca听2024 v听dr啪avi ve膷 kot 1400听politi膷nih zapornikov. Poleg pridr啪anja v听ne膷love拧kih razmerah, vklju膷no z听dolgotrajnim pridr啪anjem v听samicah, ki so sredstvo psiholo拧kega pritiska, se politi膷nim zapornikom prav tako zadr啪i njihova po拧ta, onemogo膷en jim je dostop do zdravil in zdravstvenega varstva ter zavrnjen stik z听dru啪inskimi 膷lani in odvetniki. Trenutno je 啪e ve膷 kot leto dni v听samici pridr啪anih pet politi膷nih zapornikov, kar je grobo kr拧enje mednarodnih standardov. Re啪im prav tako 拧e naprej preganja, tudi sodno, obi膷ajne dr啪avljane, ki so sodelovali v听protestnem gibanju leta听2020 ali kritizirajo Aleksandra Luka拧enka pod pretvezo tako imenovanega 鈥瀍kstremizma in kr拧itev javnega reda鈥�.

Spremembe beloruske zakonodaje, ki jih je Aleksander Luka拧enko podpisal 30.听decembra听2023, vzbujajo zaskrbljenost zaradi poslab拧anja stanja na podro膷ju svobode vesti in prepri膷anja v听Belorusiji. Nova zakonodaja dolo膷a obvezno registracijo verskih organizacij, pravna podlaga za odobritev registracije pa ni natan膷na. Nejasna opredelitev pogojev omogo膷a enostavno ukinitev katere koli verske ustanove pod pretvezo, da 鈥瀝azvrednoti Belorusijo, poni啪uje nacionalno 膷ast ali izvaja ekstremisti膷ne dejavnosti鈥�. Poleg tega lahko tako organizacijo vodijo samo beloruski dr啪avljani. Od leta听2020 je re啪im preganjal do sedemdeset duhovnikov ali pa so bili prisiljeni zapustiti dr啪avo.

Aleksander Luka拧enko je januarja听2024 podpisal nov zakon, ki mu podeljuje vse啪ivljenjsko imuniteto pred kazenskim pregonom in prepre膷uje, da bi na prihodnjih predsedni拧kih volitvah kandidirali opozicijski voditelji, ki 啪ivijo v听izgnanstvu. Kandidirajo lahko samo beloruski dr啪avljani, ki v听dr啪avi stalno prebivajo vsaj 20听let in nikoli niso imeli dovoljenja za prebivanje v听drugi dr啪avi.

痴听苍辞惫颈丑 , sprejetih 19.听februarja听2024, je izra啪ena globoko zaskrbljenost zaradi slab拧anja razmer na podro膷ju 膷lovekovih pravic v听Belorusiji ter so obsojeni nenehne kampanje preganjanja in ustrahovanja vseh delov beloruske dru啪be, raven represije brez primere in omejevanje politi膷ne udele啪be. V听njih je poudarjena tudi odlo膷enost EU, da bo 拧e naprej podpirala belorusko civilno dru啪bo, pri 膷emer Svet pozdravlja ustanovitev skupine EU za posvetovanja z听beloruskimi demokrati膷nimi silami in civilno dru啪bo.

Svet je 26.听februarja听2024 sklenil podalj拧ati do 28.听februarja听2025. Sankcije so usmerjene proti 37听subjektom in 233听posameznikom, vklju膷no z听Aleksandrom Luka拧enkom. Hkrati je v听odziv na vpletenost Minska v听rusko voja拧ko agresijo proti Ukrajini sprejel o听za膷asni prekinitvi izvajanja Pogodbe o听energetski listini med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in katerim koli pravnim subjektom, ki je v听lasti ali pod nadzorom prebivalcev ali dr啪avljanov Ruske federacije ali Republike Belorusije.

Parlamentarne volitve 25.听februarja听2024 so potekale v听razmerah strahu in nelojalne politi膷ne konkurence. Na podlagi zakona o听spremembah volilnega zakonika Republike Belorusije, sprejetega 16.听februarja听2023, so bile norme volilnega zakonika spremenjene, da bi prepre膷ili, da bi katera koli opozicijska politi膷na sila izpodbijala Luka拧enkov re啪im. Zato so samo 拧tiri od petnajstih politi膷nih strank pridobile poverilnice za 鈥瀙onovno registracijo鈥�.

Belorusija in Rusija sta najtesneje povezani dr啪avi v听posovjetskem prostoru, tudi na podro膷ju voja拧kega in obrambnega sodelovanja. Leta听2023 sta izvedli glavne usmeritve za izvajanje dolo膷b Pogodbe o听ustanovitvi dr啪avne unije za obdobje 2021鈥�2023 in 28听sektorskih programov unije, da bi poenotili zakonodaji obeh dr啪av na razli膷nih podro膷jih gospodarstva, podjetni拧tva, finan膷nih in energetskih trgov, prometa ter industrijske in kmetijske politike. Leta听2022 sta se dr啪avi dogovorili o听voja拧ko-tehni膷nem programu sodelovanja do leta听2025, ki dolo膷a 拧tevilne dejavnosti, vklju膷no s听skupnimi raziskavami in razvojem novih modelov oro啪ja in voja拧ke opreme ter izdelkov z听dvojno rabo in posodobitvijo obstoje膷ih.

Belorusija od za膷etka ruske voja拧ke agresije proti Ukrajini februarja听2022 podpira Rusijo in ostaja tesno povezana z听njo. 膶eprav ne sodeluje neposredno v听vojni, gosti do 30.000听ruskih vojakov in Rusiji zagotavlja strelivo in voja拧ko opremo. Pomembno je, da je Belorusija ruskim oboro啪enim silam dovolila namestitev izstrelkov Iskander, ki se uporabljajo za napade na Ukrajino, na svojem ozemlju ter vzdr啪evanje zmogljivosti za zra膷no obrambo in objektov za usposabljanje letalskih sil v听Belorusiji. Po sprejetju nove voja拧ke doktrine januarja听2024 je bilo marca听2024 na belorusko ozemlje napoteno rusko takti膷no jedrsko oro啪je. Aprila听2024 so beloruske oboro啪ene sile izvedle voja拧ke vaje v听bli啪ini ukrajinske, poljske in litovske meje v听bli啪ini mest Gomel in Grodno.

A. Stali拧膷e Evropskega parlamenta

Evropski parlament je 啪e pred potvorjenimi predsedni拧kimi volitvami 9.听avgusta听2020 sprejel 拧tevilne resolucije, v听katerih je Belorusijo kritiziral zaradi politi膷nih zapornikov, omejevanja svobode medijev in civilne dru啪be, nespo拧tovanja 膷lovekovih pravic, vklju膷no z听ohranjanjem smrtne kazni, in nepravilnosti na parlamentarnih volitvah. V听 je izrazil podporo kriti膷nemu sodelovanju EU z听Belorusijo, 膷e je pogojeno s听konkretnimi ukrepi v听smeri demokratizacije in spo拧tovanja temeljnih svobo拧膷in in 膷lovekovih pravic. Belorusijo je pozval, naj se pridru啪i svetovni pobudi za moratorij za smrtno kazen in tako naredi prvi korak k听njeni trajni odpravi. Evropski parlament je v听 ponovno obsodil nadlegovanje in pridr啪anje novinarjev ter predstavnikov neodvisnih medijskih hi拧 in ponovno pozval k听ve膷jemu spo拧tovanju demokrati膷nih na膷el, na膷ela pravne dr啪ave ter 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo拧膷in.

Evropski parlament je in sprejel resoluciji o听razmerah v听Belorusiji kot odziv na potvorjene predsedni拧ke volitve 9.听avgusta听2020 in na nasilno ukrepanje, ki je sledilo po volitvah in je bilo uperjeno proti demokrati膷nim silam, aktivistom civilne dru啪be, svobodnim sindikatom, neodvisnim medijem in miroljubnim protestnikom. V听teh resolucijah je poudaril, da so volitve zaznamovale o膷itne kr拧itve vseh mednarodno priznanih standardov in da je ve膷ina beloruskih dr啪avljanov menila, da je dejansko izvoljena predsednica Belorusije kandidatka zdru啪ene opozicije Svetlana Tihanovska. Poslanci so pozvali k听takoj拧njim sankcijam EU proti uradnikom, ki so odgovorni za volilne goljufije in represijo, tudi proti nekdanjemu predsedniku Aleksandru Luka拧enku. Izrazili so podporo koordinacijskemu svetu, ki ga je ustanovila Svetlana Tihanovska kot za膷asno predstavni拧tvo ljudstva, ki zahteva demokrati膷ne spremembe. Poslanci so ta na膷elna stali拧膷a ponovili v听svojem o听odnosih z听Belorusijo.

Predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose z听Belorusijo (D-BY) in stalni poro膷evalec za Belorusijo sta podala 拧tevilne skupne izjave, v听katerih sta ob啪alovala nadaljnje slab拧anje razmer na podro膷ju 膷lovekovih pravic v听dr啪avi in kritizirala Aleksandra Luka拧enka zaradi nadaljnje zlorabe oblasti. Decembra听2020 je Parlament opravil misijo za ugotavljanje dejstev o听Belorusiji, da bi ugotovil, kak拧ne so potrebe beloruskih demokrati膷nih sil, in ocenil, kako jih lahko podpre na upravni in politi膷ni ravni. Ta misija je simboli膷no sovpadla s听tednom podelitve nagrade Saharova za leto听2020, ki jo je tistega leta prejela demokrati膷na opozicija v听Belorusiji. Evropski parlament je zato vzpostavil platformo proti nekaznovanju kr拧itev 膷lovekovih pravic v听Belorusiji pod okriljem Pododbora za 膷lovekove pravice ter v听sodelovanju z听Odborom za zunanje zadeve in Delegacijo za odnose z听Belorusijo. Poleg tega je skupina za podporo demokraciji in usklajevanje volitev predlagala 拧tevilne dejavnosti v听podporo demokraciji, prilagojene beloruskim demokrati膷nim aktivistom.

Evropski parlament je v听 o听sistemati膷nem zatiranju v听Belorusiji in njegovih posledicah za evropsko varnost po ugrabitvah iz civilnega letala EU, ki so ga prestregle beloruske oblasti, obsodil pogoste kr拧itve 膷lovekovih pravic v听Belorusiji in 拧kandalozno spodbujanje nezakonitih migracij s听strani re啪ima Aleksandra Luka拧enka, da bi se destabilizirala EU. Ta stali拧膷a je ponovno potrdil v听 o听razmerah v听Belorusiji leto dni po protestih in njihovi nasilni zadu拧itvi, po novem valu aretacij pa v听 o听pregonu opozicijskih voditeljev in pridr啪anju vodij sindikatov v听Belorusiji, resoluciji z听dne o听vztrajni represiji nad demokrati膷no opozicijo in civilno dru啪bo v听Belorusiji, o听dodatnem zatiranju Belorusov, zlasti primerih Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega, ter v听 o听nehumanem ravnanju z听uglednim vodjem opozicije Viktarjem Babariko in njegovi hospitalizaciji. Evropski parlament je v听 o听odnosih z听Belorusijo pozval Mednarodno kazensko sodi拧膷e, naj izda nalog za prijetje Luka拧enka zaradi vloge njegovega re啪ima pri nezakoniti deportaciji in indoktrinaciji ukrajinskih otrok.

Evropski parlament je v听 o听u膷inkovitosti sankcij ponovno obsodil vpletenost Belorusije v听invazijo v听Ukrajini ter pozval k听cenovnim in koli膷inskim omejitvam uvoza ruskih in beloruskih gnojil v听EU. Sankcije in omejevalni ukrepi proti Luka拧enkovemu re啪imu morajo biti usklajeni s听sankcijami in omejevalnimi ukrepi proti Rusiji. Resolucija, ki je sledila 14.听decembra听2023, je bila osredoto膷ena na polo啪aj beloruskega politi膷nega zapornika Mikalaja Statkevi膷a, dobitnika nagrade Saharova za leto听2020, pridr啪anega brez dostopa do zdravstvenega varstva. Parlament je pozval k听izpustitvi vseh politi膷nih zapornikov in kon膷anju represije nad beloruskimi dr啪avljani, hkrati pa ponovno poudaril, da odlo膷no podpira beloruske demokrati膷ne sile. Poslanci so v听resoluciji z听dne 16.听januarja听2024 pozdravili odlo膷itev o听prekinitvi 膷ezmejnega sodelovanja z听Rusijo in Belorusijo. Po mno啪i膷nih aretacijah 200听dru啪inskih 膷lanov politi膷nih zapornikov na podlagi obto啪b ekstremizma januarja听2024 je Parlament v听resoluciji o听novem valu mno啪i膷nih aretacij opozicijskih aktivistov in njihovih dru啪inskih 膷lanov v听Belorusiji, sprejeti 8.听februarja听2024, pozval k听okrepitvi sankcij proti beloruskemu re啪imu. Poslanci so zahtevali, naj se 拧e naprej dokumentirajo kr拧itve 膷lovekovih pravic v听Belorusiji in naj se pregled razmer Urada visokega komisarja za 膷lovekove pravice na podro膷ju 膷lovekovih pravic v听Belorusiji ponovno spremeni v听neodvisen mehanizem. Poleg tega Parlament v听resoluciji z听dne 29.听februarja听2024 o听nujni nadaljnji podpori EU Ukrajini dve leti po za膷etku ruske voja拧ke agresije proti Ukrajini ponovno poziva k听nadaljnjim prizadevanjem za ustanovitev posebnega sodi拧膷a za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki so ga proti Ukrajini zagre拧ili ruski voditelji in njihovi zavezniki, vklju膷no z听beloruskim re啪imom. Parlament je tudi odlo膷no obsodil vpletenost Belorusije v听prisilno deportacijo ukrajinskih civilistov, zlasti otrok, v听Rusijo, na ukrajinska ozemlja, ki jih za膷asno zaseda Rusija, in v听Belorusijo.

B. Medparlamentarno sodelovanje

Evropski parlament nima uradnih odnosov z听beloruskim parlamentom, ker dr啪ava ve膷krat ni bila sposobna izvesti po拧tenih in svobodnih volitev in izpolniti mednarodnih standardov na podro膷ju demokracije in pravne dr啪ave, kar se je odrazilo v听valu protestov in brutalni represiji, ki so sledili nepo拧tenim parlamentarnim volitvam 18.听novembra听2019 in predsedni拧kim volitvam 9.听avgusta听2020. Prav tako poslanci beloruskega parlamenta 拧e niso bili povabljeni na parlamentarno skup拧膷ino Euronest, saj je pogoj za to izpolnjevanje volilnih standardov Organizacije za varnost in sodelovanje v听Evropi. Ne glede na to so predstavnike beloruskih demokrati膷nih sil redno vabili na seje parlamentarne skup拧膷ine Euronest.

Poleg tega Evropski parlament prek svoje Delegacije za odnose z听Belorusijo vzdr啪uje aktiven in tesen dialog s听tamkaj拧njimi predstavniki demokrati膷nih sil, neodvisnimi nevladnimi organizacijami in akterji civilne dru啪be, vklju膷no s听膷lani koordinacijskega sveta in zdru啪enega prehodnega kabineta, ki ga je ustanovila Svetlana Tihanovska. V听Bruslju in Strasbourgu potekajo redna sre膷anja delegacije, da bi razpravljali o听razvoju odnosov med EU in Belorusijo ter ocenili politi膷ne in gospodarske razmere v听dr啪avi ter zadnje dogodke na podro膷ju demokracije, kr拧itev 膷lovekovih pravic in pravne dr啪ave. Delegacija je junija听2015 in julija听2017 obiskala Minsk, predsedstvo Parlamenta pa ga je obiskalo oktobra听2018 in februarja听2020. Delegacija za odnose z听Belorusijo je junija听2022 delegacija izvedla ad hoc misijo v听Vilni, kjer se je sestala s听predstavniki demokrati膷nih sil in civilne dru啪be v听izgnanstvu ter ocenila razmere na meji med Unijo in Belorusijo. Maja听2023 je izvedla ad hoc misijo v听Vilni, da bi ocenila gro啪njo, ki jo Luka拧enkov re啪im pomeni za varnost Evrope, in vpliv Rusije na Belorusijo. Od 18.听do 21.听decembra听2023 je potekala 拧e ena ad hoc misija v听Berlinu in Var拧avi, da bi s听predstavniki beloruskih demokrati膷nih sil razpravljali o听najbolj拧i strategiji ob parlamentarnih in lokalnih volitvah v听Belorusiji februarja听2024, polo啪aju beloruskih izgnancev v听dr啪avah EU in u膷inkovitosti sankcij EU, uvedenih proti Luka拧enkovemu re啪imu.

Med 11.听in 14.听marcem听2024 je bila organizirana solidarnostna kampanja z听Belorusijo #EPSTANDSBYYOU za ozave拧膷anje o听polo啪aju beloruskih politi膷nih zapornikov. Simboli膷no podporo poslancev Parlamenta je predstavljalo 600听razglednic politi膷nim zapornikom v听Belorusiji. Ta kampanja je sledila prvi taki pobudi decembra听2022, v听kateri je sodelovala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Ob dnevu svobode v听Belorusiji 25.听marca sta poslanec Juozas Olekas, ki je predsednik Delegacije za odnose z听Belorusijo, in stalni poro膷evalec Parlamenta za Belorusijo Petras Au拧trevi膷ius objavila skupno izjavo, v听kateri sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi dejanskega ruskega prevzema beloruske suverenosti na 拧tevilnih podro膷jih. Ob啪alovala sta trpljenje beloruskih politi膷nih zapornikov, ki so podvr啪eni ne膷love拧kemu ravnanju, in izrazila neomajno podporo prizadevanjem prehodnega kabineta pod vodstvom Svetlane Tihanovske za uresni膷itev svobodne in demokrati膷ne Belorusije.

C. Opazovanje volitev

Belorusija 啪e od leta听2001 Evropskega parlamenta ni povabila k听opazovanju volitev. Kot je obi膷ajno v听tak拧nih primerih, se Evropski parlament zana拧a na oceno, ki jo podajo parlamentarna skup拧膷ina Sveta Evrope, parlamentarna skup拧膷ina Organizacije za varnost in sodelovanje v听Evropi (OVSE) in Urad za demokrati膷ne institucije in 膷lovekove pravice (ODIHR). 沤al ti mednarodni opazovalci niso bili povabljeni k听opazovanju predsedni拧kih volitev 9.听avgusta听2020, 膷eprav se je pred tem beloruski re啪im zavezal, da jih bo povabil.

Belorusija je 8.听januarja听2024 uradno sporo膷ila, da OVSE ne bo povabila k听opazovanju parlamentarnih in lokalnih volitev 25.听februarja. Volitve so opazovali delegacija 艩anghajske organizacije za sodelovanje in poslanci Organizacije pogodbe o听kolektivni varnosti, medvladnega voja拧kega zavezni拧tva 拧estih nekdanjih sovjetskih dr啪av v听Evraziji. Po navedbah beloruskih oblasti je volilna udele啪ba dosegla 73,09听%.

V听skupni izjavi o听parlamentarnih 鈥瀡olitvah鈥� v听Belorusiji leta听2024, ki so jo podali predsednik Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve David McAllister predsednik Delegacije za odnose z听Belorusijo Jozuas Olekas ter stalni poro膷evalec Parlamenta za Belorusijo Petras Au拧trevi膷ius, je poudarjeno, da volitev, ki potekajo v听tako omejevalnem in represivnem okolju, ni mogo膷e 拧teti za po拧tene in svobodne. EU, njene dr啪ave 膷lanice in mednarodno skupnost so pozvali, naj ne priznajo legitimnosti 鈥瀒zvoljenih鈥� posameznikov.

Po podatkih OVSE nobene beloruske volitve od leta听1995 niso potekale v听skladu z听mednarodnimi demokrati膷nimi standardi. Urad za demokrati膷ne institucije in 膷lovekove pravice je na predve膷er omenjenih volitev Belorusijo pozval, naj spo拧tuje mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz njenega 膷lanstva v听OVSE, ter izrazil globoko zaskrbljenost zaradi preganjanja in nezakonitega pridr啪anja beloruskih novinarjev, zagovornikov 膷lovekovih pravic in 膷lanov politi膷ne opozicije.

听

Radka Hejtmankova / Vanessa Cuevas Herman / Levente Csaszi

04-2024