Ϸվ

Sklad za pravični prehod

Sklad za pravični prehod je finančni instrument vokviru kohezijske politike, ki naj bi podpiral območja, ki se zaradi prehoda na podnebno nevtralnost soočajo zvelikimi socialno-ekonomskimi izzivi. Olajšal bo izvajanje evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je podnebno nevtralna Evropska unija do leta2050.

Pravna podlaga

Člen175 Pogodbe odelovanju Evropske unije.

Uredba(EU)2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta zdne 24.junija2021 ovzpostavitvi Sklada za pravični prehod.

Ozadje

Sklad za pravični prehod je eno od ključnih orodij Evropske unije za podpiranje regij pri prehodu na podnebno nevtralnost do leta2050.

Evropska komisija je decembra2019 sprejela , vkaterem je določila načrt za novo politiko rasti EU. Vokviru evropskega zelenega dogovora in da bi učinkovito in pravično dosegli cilj podnebne nevtralnosti EU, je predlagala vzpostavitev mehanizma za pravični prehod, ki vključuje Sklad za pravični prehod. Navedla je, da bi se moral mehanizem za pravični prehod osredotočati na regije in sektorje, ki jih bo prehod najbolj prizadel zaradi njihove odvisnosti od fosilnih goriv, vključno spremogom, šoto in naftnim skrilavcem, ter na industrijske postopke zvisoko intenzivnostjo toplogrednih plinov.

Mehanizem sestavljajo trije stebri:

  • Sklad za pravični prehod,
  • namenska shema vokviru programa InvestEU,
  • instrument za posojila vjavnem sektorju, ki ga zagotavlja Evropska investicijska banka za mobilizacijo dodatnih naložb vzadevnih regijah.

Sklad za pravični prehod zagotavlja predvsem nepovratna sredstva, namenska shema za prehod vokviru programa InvestEU pa skuša pritegniti zasebne naložbe. Evropska investicijska banka bi morala ssvojimi dejavnostmi spodbujati javno financiranje.

Podpora iz Sklada za pravični prehod se osredotoča na gospodarsko diverzifikacijo območij, ki so zaradi podnebnega prehoda najbolj prizadeta, ter prekvalifikacijo in dejavno vključevanje tamkajšnjih delavcev in iskalcev zaposlitve. Merila za upravičenost do naložb vokviru drugih dveh stebrov mehanizma za pravični prehod so širša, da bi se podpirale tudi dejavnosti, povezane zenergetskim prehodom.

Cilji

Sklad za pravični prehod je ključno orodje za podpiranje območij, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, in za preprečevanje vse večjih regionalnih razlik. Njegov glavni cilj je ublažiti učinek prehoda sfinanciranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter ublažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. Da bi dosegli ta cilj, sklad podpira naložbe na področjih, kot so digitalna povezljivost, tehnologije čiste energije, zmanjšanje emisij, obnova industrijskih območij, prekvalifikacija delavcev in tehnična pomoč.

Uporablja se vskladu spravili deljenega upravljanja, kar pomeni tesno sodelovanje znacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi. Države članice bodo morale za dostop do podpore iz tega sklada predložiti območne načrte za pravični prehod. Vnačrtih so opredeljena posebna področja ukrepanja, ki temeljijo na gospodarskih in družbenih učinkih prehoda. Upoštevati morajo zlasti pričakovano izgubo delovnih mest in preoblikovanje proizvodnih procesov industrijskih obratov znajvečjo intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov.

Proračun in finančna pravila

Sklad za pravični prehod daje podporo vsem državam članicam. Merila za dodelitev sredstev temeljijo na industrijskih emisijah vregijah zvisoko ogljično intenzivnostjo, zaposlovanju vindustriji ter pridobivanju premoga in lignita, proizvodnji šote in naftnega skrilavca ter stopnji gospodarskega razvoja. Državam članicam, ki se še niso zavezale kcilju doseganja podnebne nevtralnosti do leta2050, bo dodeljenih le 50% načrtovanih sredstev. Stopnja sofinanciranja projektov se določi glede na kategorijo regije, vkateri se projekti izvajajo. Za manj razvite regije znaša največ 85%, za regije vprehodu 70%, za bolj razvite regije pa 50%.

Skupni proračun Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 znaša 17,5milijardeEUR. 7,5milijardeEUR je financiranih vokviru večletnega finančnega okvira, dodatnih 10milijardEUR pa vokviru instrumenta NextGenerationEU.

Države članice lahko dodeljena sredstva iz tega sklada dopolnijo ssredstvi, dodeljenimi vokviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament je bil med pogajanji oSkladu za pravični prehod še posebej zaskrbljen zaradi socialno-ekonomskega učinka prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo in je predlagal ukrepe, skaterimi se razlike med regijami pri tem postopku ne bodo dodatno povečevale in ne bo nihče zapostavljen.

Predlagal je razširitev obsega dejavnosti, ki se lahko financirajo iz tega sklada, da bi se vključile dejavnosti mikropodjetij, univerz in javnih raziskovalnih ustanov ter digitalne inovacije in dejavnosti na področju izobraževanja in socialnega vključevanja. To bo regijam, ljudem, podjetjem in drugim deležnikom omogočilo, da se učinkovito spopadejo ssocialnimi, zaposlitvenimi, gospodarskimi in okoljskimi posledicami prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Poleg tega je predlagal tudi vrsto izključitev za nekatere gospodarske dejavnosti, pri čemer je poudaril pomen socialnega vidika sklada.

Parlament je leta2020 predlagal, da se Skladu za pravični prehod dodeli bistveno višji proračun. To je omogočilo, da so prenosi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus prostovoljni. Priporočil je tudi, da se doda mehanizem ekološkega nagrajevanja, skaterim bi se dodelila dodatna sredstva državam članicam, ki jim uspe zmanjšati emisije toplogrednih plinov hitreje, kot se pričakuje.

Končno besedilo uredbe ovzpostavitvi Sklada za pravični prehod je Parlament uradno sprejel 18.maja, Svet pa na glasovanju 7.junija2021. Končni akt je bil podpisan 24.junija, 30.junija2021 pa je bil objavljen v.

Frédéric Gouardères