Ϸվ

Demokratična opozicija v Belorusiji - 2020, Belorusija

Pod vodstvom pogumnih žensk ter drugih predstavnikov civilne družbe in političnih osebnosti je koordinacijski svet združil beloruske državljane, ki se v zadnji diktaturi v Evropi borijo za demokracijo.

Nagrada Saharova za leto 2020 je bila podeljena demokratični opoziciji Belorusije, ki jo predstavljajo koordinacijski svet - pobuda pogumnih žensk Svjatlane Cihanovske, Svetlane Aleksijevič, Marije Kalesnikove , Volhe Kavalkove in Veranike Capkala - ter predstavniki politike in civilne družbe Siarhej Cihanovski, Aleš Bjaljacki, Siarhej Dilevski, Scjapan Pucila in Mikalaj Statkevič.

V državi, ki že dolgo velja za zadnjo diktaturo v Evropi, je demokratična opozicija Belorusije avgusta 2020 začela družbo mobilizirati na mirnih množičnih protestih za demokracijo, kakršnih prej še ni bilo. Protesti so se začeli po volitvah, na katerih je bil Aljaksander Lukašenka šestič izvoljen za predsednika, pri čemer so volitve zaznamovale obsežne goljufije. Združena opozicija je vztrajala, da je v prvem krogu volitev prepričljivo zmagala vodilna kandidatka opozicije Svjatlana Cihanovska. Lukašenko je pozvala k začetku pogajanj o predaji oblasti in v ta namen ustanovila koordinacijski svet.

V naslednjih tednih so se na ulicah Minska začeli množični protesti, na katerih se je zbralo prek 200.000 ljudi. Ljudje iz vseh družbenih slojev in poklicev so predsednika pozivali, naj odstopi. Režim se je odzval z izjemnim nasiljem in represijo.

Pogumne ženske in članice predsedstva koordinacijskega sveta, kot so Svjatlana Cihanovska, Svetlana Aleksijevič, Marija Kalesnikova in Volha Kavalkova, so skupaj s politično aktivistko Veraniko Capkala postale simbol opozicije in znamenje upanja za Beloruse. Podpirali so jih disidenti, politični aktivisti, zagovorniki človekovih pravic, opozicijski politiki in mladinski voditelji, med njimi tudi Siarhej Cihanovski, Aleš Bjaljacki, Siarhej Dilevski, Scjapan Pucila in Mikalaj Statkevič.

Voditeljica koordinacijskega sveta Svjatlana Cihanovska je postala simbol mirne beloruske revolucije. Čeprav politično neizkušena, je nastopila kot neodvisna predsedniška kandidatka namesto svojega moža, blogerja in disidenta Siarheja Cihanovskega, ki je bil na podlagi izmišljenih obtožb aretiran in zaprt. Dva dni po volitvah je morala pod nadzorom beloruskih uradnikov prestopiti državno mejo in zapustiti državo. Sedaj živi v izgnanstvu in je glas beloruskih državljanov po vsej Evropi. Med svojimi obiski Evropskega parlamenta je večkrat poudarila, da v Belorusiji poteka demokratična revolucija, v kateri se Belorusi borijo za demokracijo in za to, da bi lahko sami odločali o svoji usodi. Leta 2022 je ustanovila vlado v izgnanstvu, imenovano združeni prehodni kabinet, ki jo tudi vodi.

Pomembna politična aktivistka in pogumna ženska je tudi menedžerkaVeranika Capkala, ki je na predvolilnih zborovanjih v podporo Cihanovske zastopala svojega moža Valerija, potem ko so zavrnili njegovo vlogo za kandidaturo na predsedniških volitvah. Z otrokoma je morala zapustiti državo. Glasbenica, aktivistka in članica koordinacijskega sveta Marija Kalesnikova je vodila predsedniško kampanjo Viktarja Babarike, ko pa je bil aretiran, je na volitvah podprla Cihanovsko. Trenutno je zaprta zaradi političnih razlogov.

Koordinacijski svet vodijo še Nobelova nagrajenka za književnost za leto 2015 Svetlana Aleksijevič, Volha Kavalkova, ki je ob ustanovitvi sveta zastopala Cihanovsko, in Siarhej Dilevski, ki je vodil stavkovni odbor tovarne traktorjev v Minsku.

Beloruske oblasti so zaprle vse pomembne prodemokratične aktiviste, med njimi moža Svjatlane Cihanovske Siarheja Cihanovskega, Nobelovega nagrajenca za mir leta 2022 Aleša Bjaljackega in pomembnega veterana opozicije Mikalaja Statkeviča. Številni drugi so morali oditi v izgnanstvo; med njimi tudi Scjapan Pucila, ustanovitelj informacijskega kanala NEXTA, ki je obveščal o protestih v Belorusiji in razkrival nasilje policijskih organov nad državljani.

Evropski parlament je v resolucijah, sprejetih leta 2020 in pozneje, obsodil beloruske oblasti in pozval k sankcijam EU zoper skupino posameznikov, odgovornih za ponarejanje volilnih izidov in nasilno zatiranje, tudi zoper predsednika Lukašenko. Poslanci so poudarili, da so bili med volitvami očitno kršeni vsi mednarodno priznani standardi in da Parlament Aljaksandra Lukašenke po tem, ko se mu 5. novembra izteče mandat, ne bo več priznaval za predsednika Belorusije.

Parlament je pozval tudi k svobodnim in poštenim volitvam, ki bi jim moral slediti transparenten in vključujoč proces ustavnih reform. Poslanci so izrazili podporo koordinacijskemu svetu, tudi zaradi njegove odprtosti za vse politične in družbene deležnike, ter ga pozdravili kot legitimnega predstavnika ljudi, ki zahtevajo demokratične spremembe in svobodo v Belorusiji, poleg tega pa so beloruski režim ponovno pozvali, naj s koordinacijskim svetom začne dialog.

Na slovesnosti, ki je izjemoma potekala v Bruslju, je predsednik Sassoli dejal: „Ves svet spremlja, kaj se dogaja v vaši državi. Priča smo vašemu pogumu. Pogumu žensk. Vašemu trpljenju. Zlorabam. Nasilju. In v navdih nam je vaš boj in odločenost, da boste živeli v demokratični državi."

Svjatlana Cihanovska je ob prejemu nagrade dejala: „Vsak Belorus, ki se udeleži mirnih protestov proti nasilju in brezpravnosti, je junak. Vsak od njih je vzor poguma, sočutja in dostojanstva.

Belorusi vse od volitev 9. avgusta protestirajo vsak teden. Protestirajo za svojo prihodnost in prihodnost tistih, ki se protestov ne morejo udeležiti. Protestirajo za svobodo in dostojanstvo nas Belorusov in tudi vas Evropejcev. Če ni svobodna Belorusija, tudi Evropa ne more biti popolnoma svobodna."